0 pogozdovanju. Pomladitev gozdov. Visoki gozdi se pomlaj\ijejo naravno ali na trmeten  način. Naravno se pomladi posekani gozd iz odpadlega  semena, ki skali in vzraste. Naravno pomlajevanje delimo  v prebiralno, oplodno in čisto.  Prebiralna pumladitev.  Prebiralno se pomiajuje, ako v celem gozdu od Ieta  do leta posekamo toliko najstarejših dreves, da ostane gozd kolikor mogoče enakomerno poraščen ter se mesto  posekanega drevja mlad naraščaj sproti zaseje. Če torej hočemo v takšnem gozdu posekati vsako leto približno enako število najs;arejših dreves, mora biti gozd zarastel z drevjem vsake starosti. Tako pa se gozdno gospodarstvo, ziasti v malib kmetskih gozdih, ne da dobro urediti, ker ne sekamo vselej enakomerno po starosti dreves, ampak po okolnostih, kakor pač les ravno potrebujemo. Prebiralna sečnja torej ni najboljši način izkoriščanja gozdov ter jo je vsled tega rajši opustiti. Oplodna sečnja. Pri oplodrai sečnji mora dorastli les, predno ga posekamo, zasejati seme in varovati nov naraščaj, dokler se ne razvije, enako kot pri prebiralni sečnji. Razlika jeta, da se pri prebiralni sečnji stari les polagoma izseka in gozd ostane na celem prostoru z drevjem različne starosti enakomerno porastel, pri oplodni sečnji pa se dorastli les v treh ali šestih kratkih presledkih popolnoma poseka in ostane slednjič le mladi naraščaj. Ako hočemo gozd oplod no pomladiti, tedaj posekamo najprvo vso bolebavo in slabotno drevje ter toliko dorastlega lesa, da se ostalo drevje v vrhuncih bolje razvije in\jwii več semena. Če gczd ni gosto zarastel, se ta pripravljalna sečnja lahko tudi cpusti in poseka v času, ko se je nadejati obilo semena, toliko lesa, da se pod ostalim drevjem more zasejati mlad zarod. Poseka se polovica ali tretjina lesa takoP da se pustijo najlepša debla za semenjake, ki morajo biti po celem prostoru enakomerno razdeljeni. V času 5—10 let se je povsod zasejal mlad naraščaj, katerega bi staro drevje sčasoma iadušilo, ako bi ga ne odstranili iz gozda. Ko je mlad zarod toliko vzrastel, da mu ne škodujeta mraz in vročina, se poseka ves stari les in s tem pornlajevanje dovrši. Goličave, lcjer je naravni naraščaj izostal, je zasejati ali podsaditi. Sekati je samo v zimskem času, da se naredi manj škode. Oplodno pomlajevanje je na mestu povsod tam, kjer je glcdati na to, da ostane svet vedno zarastel in proti naravnim vplivom zavarovan. Čista ali gola sečnja. Pri čisti ali goli sečnji se dorastli gozdi do golega posekajo. Da se iakšni gozdni prostori naravnim potom zopet pomlade, morajo mejiti na dorastli sosedni gozd, iz katerega se zasejejo. Gola sečnja je na mestu zlasti za velike gozde, ki jih lahko razdelimo na več delov in vsako leto po en takšen del posekamo. V tem slučaju se mora razdeliti gozd na toliko delov, koliko let potrebuje drevje do svoje dorastlosti. Ker pa je tol le redkokedaj mogočer sekamo v daljših presledkih, Veeifno vsakih šest leL Goličave, ki se naravnim potom ne morejo pomladiti, je obsejati z gozdnim semenom ali podsaditi. Gola sečnja je najpametnejši način izkoriščanja velikih gozdnih kompleksov ter je vsled tega vpeljana v vsakem vzorno urejenem gozdnem gospodarstvu. Umetna pomladitev. Urnetno pomlajevanje nam nudi možnost, da si sami izberemo za gozdni svet najkoristnejša in najprimernejše gozdna drevesa. Umetno pomlajevanje je razširjeno zlasti na veleposestvih, kjer se goje mlada gozdna drevesa v posebnih gazdnih drevesnicah ter zasajajo goličave, ki so nastale po vsakokratni izvršeni goli sečnji. Sajenje ima prednost pred setvijo in sicer zategadelj, ker se setev čestokrat slabo obnese. Seme radi zalezujejo ptiči in miši, nežna urevesca pa zaduši plevel, ali jib uničita vročina in mraz. Vrh tega se zasejano drevje razvije na posameznih mestih pregosto, na drtigih pa preredko, kar je treba kasneje popravljati. Sajeni gozdi se razvijajo hitreje in enako mernejše, nego sejani. Zatorej se odločimo vselej rajši za saditev goodov, ki je osobito na neugodiuh tleh edino mogoči natin umetnega pomlajevanja. Ivan Štampar, ekonotn graščine Ormož.