An American newspaper, printed in the Windish language, promulgating American ideas and prin- ciples to liberty loving Windish race Published every Friday Nájvékse i nájbole raz- sürjene vendszke novine vu Zdrüzseni Drzsélaj, steri vszáki réd vu Ame- riki zsivoucsi vendov szlisnoszti szlüzsi. Szhája vszáki pétek AMERICAN WINDISH VOICE “ENTERED AS SECOND-GLASS MATTER JANUARY 13, 1922, AT THE POST OFFICE AT BETHLEHEM, PA. UNDER THE ACT OF MARCH 3, 1879.” VOL. IV. LEJTNITECSÁJ. BETHLEHEM, PA. — PITTSBURGH, PA. — BRIDGEPORT, CONN. MÁRCIUS 14, 1924. No. 11. BETHLEHEMSZKI GLÁSZI Krszt Velka radoszt je doszégno- la edno szlovenszko familijo, Bükvics Lajosa i zseno, ár nyí je Strk néni z-ednim lejpim i zdravim pojbinszkim baby-om obdarüvala. Tak veszéla mati, kak nouvo rodjeno dejte ske dobro csütita na velko radoszt nej szamo familije, nego cejle rodbine i poznáncov. Krszt je preminoucso nedelo bio vu szlovenszkoj evangelicsanszkoj cérkvi, pri sterom je dejte Ede Lajos iména doubilo. Krsztni sztariske szo bilí Hassai Ivan i zsena. Gratulej- ramo ! Március Idus Nájlepsi szvétek je bio zád- nye vogrszke historije Március 15-ti, kak szpoumenek prve vo- grszke revolucije 1848-ga leta. Te dén je na Vogrszkom orszá- gi szloboscsino, bratovcsino, ednákoszt lübévsi národ z-vrej- lim szrdcom szvetio vszáko le- to, csi szo gli bejszni Habsbur- garje szedeli na vogrszkom trounosi i nyuvi prilizávci meli v-rokaj zmozsnoszt, kak escse dnesz z-ednoga tála. Március Idus de v-Bethlehemi tüdi le- pou poszvetüvani zdaj v-nede- lo, márciusa 16-ga vecsér ob 8 vöri vu Vogrszkom Halli, pri steroj príliki sze obprvim notri pokázsejo z-szvojim naprejdá- vanyom Bethlehemszkoga Vo- grszkoga Mladinsztva Kluba kotrige. Brezi pára lejpi i bo- gáti program je vküper posz- távleni na té szvétek. Sztálno obecsamo i potrdimo, ka je tákjsega escse nej bilou v-Bet- lehemi naprej dáno, záto vszá- komi szloveni trno porácsamo, naj niscse nezamüdí poglédno- ti te program, steroga prvi tao je szledécsi: 1. Hymnus: énekli a közön- ség. 2. Megnyitó beszéd: tart- ja Nagy Emil ev. ref. lelkész. 3. Nemzeti Dal: szavalja Bra- muska János. 4. Zongora duett: elöadják a Szamay nővérek. 5. Nemzeti táncok: bemutatja Gondy Mancika. 6. Hosszu szok nya, monológ: Bocskor Olgus- ka. 7. Alkalmi ének Kirner Ma- riska. 8. Magyar vérrel: sza- valja Varjas András. 9. Uj ku- nic kesergő: énekli Pecselin Annuska. 10. Harangok a Kár- pátokban: szavalja Grozár Ilonka. 11. Vércsepp volt a le- veleden: énekli Rom Annuska. 12. Tárogató duett: Barnák Vilmos és Péter József. 13. Családi kör. szavalja Varjas András. Programa drügi tao de edna za té dén szpíszana zmenyba “MAGYAR SZIVVEL” vu trej tálaj. Sztrasno lejpi falat, vu sterom de 29 person spilalo, zvönréda lejpo videjnye bode tou. V-tom falati jeszte edna prevecs lejpa peszem z-edne héresne opere, od stere peszmi szo nisteri pravli, kí szo csüli probo, ka prej csi drügo nancs nede, tou edno peszem je vrejd- no poszlühnoti za eden dollár. Tou peszem je trno pohválo szám Ivan Dezső tüdi, kí gvüs- no zná szouditi, ka je lejpo i ka nej. Ponovno opomínamo nase cstejoucse, naj poglédnejo té program, nej záto, ka bi nam prilozsnoszt bíla koga nadigá- vati, nego mí szmo gvüsni, ka de szaksi veszéli, steri de na- zoucsi. Tiketi sze naprej dobí- jo pri goszpon Nagy Emili, vo- grszkom kalavinszkom farari, dobro de sze naprej poszkrbe- ti za nyé, ár je velka nevola za tiketi, na prva mejszta szo zse vsze razneszli, dobíjo sze escse za 75 centov i 50 centov. Med prograimom i z-programom de muzsiko Iván Dezsöja héres- banda igrala. V-sztári kráj potüvanye Med szlovenszkim národom po- prejkno poznáni Charles Gosztonyi, Gosztonyi Savings & Trust Co. Banka csesztník de Májusa 6-ga na White Star Liniji, Pittsburgh imé- na hajouvi vu sztári kráj potüvo za bankovszkì poszlov volo, ár scsé goripoiszkati vsze one banke vu Europi, z-sterimi Gosztonyi Sa- vings & Trust Co, Bank trzstvo dela. Tou je pa znáno, ka vu vszá- kom országi je té bank vküper zvé- zani za trzstva volo i tak ete nasz- ledüvajoucse országe goripoiscse: Nemski ország, Francuski or- szág, Jugoszlávio, Vogrszki ország, Csechoslovákio, Románio, Ausztrio Talionszki ország, Grcski ország, i Spanyolszki ország. Vu Jugoszláviji goripoiscse vu Zágrábi Prvo Hrvatsko Stedionico (Bank of Jugoslavia) i tüdi vu Murszkoj Szoboti Muraszombati Takarékpénztár. Tak csi jeszte med szlovenci stoj, kí bi sze na tom hajouvi má- jusa 6-ga tüdi pelo vu sztári kráj, Charles Gosztonyi de vszákomi na pomoucs po pouti i tüdi doszta lep- se je, csi sze vecs szpoznáni lüdi pela na ednom hajouvi. Tou delo nyemi vu sztárom kráji szkoron dvá meszeca vrejmena vze- me dokécs vsze banke goripoiscse i szvoje delo zgotovi i tak je zra- csunano, ka de zse na szrdíne Juli- usi pa domá vu Bethlehemi. Cslovek je odíso i peneze je tüdi odneszo Nej vszákdenésnye delo, ste- ro sze je zgoudilo na Koke-le meszti, nizse Bethlehema. Gde je Steve Marich, meo szvoj poolroom. Delo ali trzstvo je tak dobro slo, ka je delavce mogo meti, steri delavcov je zdaj eden z-penezi odisao. To- ga delavca poiméni: John Nicholich-a zdaj policáji iscse- jo za touvajsztva volo, ár ga je nyegov vért Steve Marish gori zglászo policájom. Marish szvojo tozsbo tak naprej dáva, ka je on peneze vu mosnyej meo ino sze je scseo gori oblekávati, ali priso je eden kosztimer i on je nyega scseo vöobszlüzsiti za sterim je, on szvoje peneze zmosnyouv pod vankis potiszno. Ali gda je za pár minut nazáj vu hizso priso, te je zse penez vecs nej bilou i delavce tüdi nej. Zalejo sze je vu kanálisi Trinájszet lejt sztar Truman Schilling z- 216 Summit streeta je zgübo szvoj zsítek zdaj tou preminoucso nedelo tecsász, ka sze je spilo pouleg Central Zse- lezne pouti, na záhoden kráj od Saucquoit Zsidene fabrike, ár je notri vu vodou szpadno. Za pét minut potisztom kak je pojeb notri szpadno szo ga zse vöpotégnoli oni lüdjé, steri szo tam pouleg delali, ali vsze znam je bio nyigov i vrácsite- lov trüdi, nej szo ga vecs mog- li kszebi szpraviti ár je mrtev bio. Na szvejti nájvéksa hydro-elektrik naszelba, stera je zdaj nej dávno bíla goriposztávlena pri Niagara Falls-i. Ete kejp kázse eden generátor, steri za 70 jezér konyov moucsi zsené. Krátkoga zsivlejnya zsenídev Mrs. Zárics sze je britko vkanila vu szvojem “millionársz- kom” mouzsi. — Eden rafinejrani svindlar je bio Ruzsics. — Pejneze i prsztanke je zs-nyé znoro i potem je od voglá szloboud vzéo. Preminoucsi keden szmo pí- szali eden intereszátni glász, ka sze je Mrs. Zárics omouzsi- la. Ta zsenidev je zdaj escse bole intereszántna grátala, kak je pa pred ednim kédnom bíla. Nájoprvim zamerkamo, ka szmo mí znali, ka de te hízsni zákon trno krátkoga vrejmena trpo, stero szmo nájmre zse preminoucsi keden meli bátriv- noszt vöszpíszati. V-tom szmo sze rejszan nej vkanili, escse je bole krátkoga vrejmena drzsá- la ta zsenidev, kak szmo sze toga troustali, ár je Mrs. Zá- rics zse pá “divojka” (ali ka je za bozso volo) grátala, bláj- zseni mladozsenec jo vu New- Yorki na ednom vougli povrgo, gda szta sze tam vozila na “honeymoon trip”-i. Mrs. Záricsa nájnovejsi “mouzs” je nej bio millionár, pa nancs nej bogátec, kak je nej szamo ona, nego vszáki pripovedávao od nyega, ali on je eden rafinejrani vagabunt, svindlar bio. Za Ruzsics imé- na sze je vö dao, kak velki bo- gátec vu Alabama drzséli i gda je konec grátao hístva zsítki, Mrs. Zárics je dála telegram poszlati vu tiszto meszto, kak je on naprej dao, kama je va- lon, z-sterim szo zvedávali, csi táksi cslovek i táksi bogátec jeszte tam ? Odgovor je priso nazáj, ka tam rejszan jeszte táksega iména cslovek, steri je velki bogátec i vsze sze je pri- glíjalo z-tisztim, kak je dotícs- ni naprej dao, szamo ka je ráz- locsek tou, ka je tiszti Ruzsics nej on, nego eden drügi, kí je visziki csrnkaszti i 165 füntov zsmeten cslovek, vu rejcsi bo- doucsi “mladozsenec” je zá- jenno szploj niszikoga zrásza, szlab i nej csrnkaszti cslovek. Tou je tüdi sztalou vu odgon- vori, ka je táksi cslovek nigda bio tam, ali odtisztec je odísao. Nadale szo naznanili, ka szo tiszti vnougi csekki nej dobri, stere je on szploj na gavallersz- ki vöposatávlao i delio, gde je troso, ár szo tákse zse trí po- szlali od tisztec nazáj v-New York i tiszti tüdi nazáj príde- jo kak hamisni Mrs. Zárics je z-táksimi csekkami 700 dol- lárov gorivzéli vu bethlehem- szki bankaj, stero sumo de zdaj lepou nazáj placsüvala. Te svindlar je Mrs. Záricsa trno znoro, nej jo szamo z-ha- misnov zsenidvov vu szramoto posztavo, nego materiálno je tüdi doszta kvárna. “The Bethlehem Globe” je píszao preminoucso szoboto po auten- ticsni informácijaj, ka je te “Ruzsics” $2,400 gotovi penez znoro vö od babe, zvöntoga pa dvá prsztnka vu 400 dollá- rov vrejdnoszti, vu tom zád- nyem szmo sztálni, ka je iszti- na, ali od penez tají Mrs. Zá- rics, ka je Globe falincsno pí- szao, ali nej je vözaprejto, ka bi nej bíla isztina. Zelko Taxi-ja je dojsla tá velka szrecsa, ka je te blájzse- ni millonárszki” pár pelao vu New York, steromi je tüdi scseo eden táksi hamisen csekk dati za vozsnyou, steroga je persze nej vzéo i tak je escse zdaj nej doubo szvojega náje- ma, dobro de, csi pritiszne ma- lo babo za priszlüzseni nájem. Opomínanya vrejdno je tou tüdi, ka je “Ruzsics” vu New Yorki na “pouszodo” proszo masin od Zelko-ja, ka bi on nikain sou po szvoj masin (ste- ri je vlüfti) z-szvojim soffő- rom, Máyer Csálijom, naj bi ga tecsász nindri pocsakao Taxis, ali te svindlar sze je tü vkano, vu Zelki jo nej najsao táksega norca, kak vu drügi, ár je on nej dao prejk szvoj- ga masína. Z-tém sze je dokoncsala edna szenzácionszka zsenídev, od stere escse nevejmo, csi bode kákse naszledüvanye. Bethlehem je tak trno tühi i navolécsi, zdaj koncsimár jesz- te od koga gucsati vu vogrszki i szlovenszki kolonijaj i vszáki sze szmejé nad tém dogotkom, stero je nej vszákdenésnye pri- petjé vu táksem málom meszti. Mrs. Zárics pa po mali zácsa pozábiti tou cejlo historijo ino sze tak znása, csi bi sze nika nej zgoudilo, csi rávno, kak gucsíjo, ka je z-dvema mozsé- voma ona vözospilala, ali trét- ji mouzs je zsnyouv zospilo vö. No ja, Zakaj bi sze pa zsalosz- tíla, vej sze mladozsenci vszig- dár nájdejo... ZAVITNI POLITIKUSKE Penez, ta velka nevarna zmozsnoszt, novejse mocsno diszkreditejra, na nikoj szprávi, oszramotí vnozsino politikusov. Csüdna je li ta politicsna sztanovitoszt. Doszta politikusov, csi bi gli radi sztanovitni bilí, szamo na telko znájo prídti, ka szo na menye szkazlívci, kak návadno. Politicsne sztano- vitoszti edno prikázanye je na príliko tou ka szamo na tiszto dámo odgovor, stero nász pítajo, no csi bár bi isztinszka karakterszka, z- nácsna velikoszt — diplomá- ta csíszte vörnoszti poste- noszt — térgyala, ka naj sze zavolo z-csísztsenya ednoga i drügoga pítanya tüdi szpo- menémo, od steroga protiv- ník znábidti nevej, ali z-od- kritosztjov bi hasznili náro- di. Násztaj je tou, ka je politicsna sztanovitoszt ino odkritoszt dvoje nezmirjeno protivnistvo. Vzemimo szamo McAdoo fiskálisa pripetjé. Te bole krampelászti, kak pa lejpi cslovek, je trno lejpi karrier, zsítka bezsáj doszégno. Wilsonov zet, Wilsonov pe- nezni poszlov miniszter je tüdi bio, pouleg toga escse povidno prosperejrano fis- kálisko kancelajo má, na szlejdnye pa ono troustanye má vövidejnye, ka demo- krátje — csi od nyega bole prípravnoga csloveka ne nájdejo — záto dönok nyega preberéjo vö za prezident- kandidáta. Nego od McAdoo ja sze je vöpokázalo, ka je gori bio na Doheny-féle pla- csilnoj líszti, csi gli vu fis- káliskom pozványi. Gda je szenátusa preglédávajoucsa komiszia vöposzlühnola, te faktum je nancs nej zatájo doli. Fiskális je, — pravi — tak pa naj plácsa. I stero je rávnotak karakteriszticsno, preglédávajoucse komiszije tiszte kotrige, steri szo nye- govi prijátelje, szo nyemi escse pokali za te odgovor. Tak da bi vu cirkuszi bilí, gde stoj po csüdnom doubi virtuoziva. Ali novejse sze je vöpo- kázalo, ka je Doheny escse 900.000 dollárov nakano za McAdoo-ja. Tou sumo je zse nej szpomíno McAdoo pred preglédajoucsov komiszijov. Mocsno je naglasüvao, ka je etak pa tak sztanoviten, on szamo postenyá násztaje pozna, nede trpo, ka bi sto- koli kaj bozsnoga szoumno zsnyim prikapcseno ino od komiszije je tak odhájao, kak eden puritánszkoga ka- raktera veriten dipolmata. Medtém sze je vöposzvedo- csilo, ka je Doheny-ovo oli- jova prilozsnoszt escse 900.000 dollárov nakanila za nyega. Persze kak fiskáliski honorárium. Ár sze tou le- pou glászi. Ino McAdoo, te velki karakter, kí je leto k- szenátuskoj preglédajoucsoj komisziji, od te “málicske” sume, od stere je tisztoga hípa escse niscse nej znao, je na prouszni, ali véndar po- vejmo na lüsni tüho bio. Tou pripetjé je tipicsna példa tomi, ka politicsna sztanovitoszt nakoj je szpo- dobna. Szamo na tákso ne- gativno sztanovitoszt. Ne gucsímo od tisztoga, od ste- roga nász ne pítajo...Iszti- na, ka sze McAdoo düncse (Dale na 3-em sztráni Nej sze nyim je poszrecsilo Bethlehem váras pomali vu tákso sztávo príde pri krádje- noszti, kak New York ali Phila delphia. Zdaj preminoucso nedelo szo na trétjen streeti 319½, gde M. Finkelstein má szvojo vörarszko baoto, niksi touvaje szo kamen notri vu okno lücsili, sterim szo okno potrli i na ono lüknvo szo vöre i prsztnake kradnoli, ali nej sze je nyim poszrecsilo, ár szo sza- mo za $50.00 vrejdnoszti od- neszli, stero sze od szekolácije povrné. Csüdno je vu tom deli sza- mo tou, ka vecsér okouli 9 vöre na trétjem streeti vszigdár jeszte doszta lüdi i tou je dö- nok niscse nej vido, ka sto je ali sto szo bilí ti touvaje. Opomínanye Onim kí szo várasko porcijo escse nej plácsali. Márciusa 17-ga 1924 bode szlejdjen dén, gda sze 1923 leta váraske porcije lehko plácsajo. Vsze tiszte 1923 leta váraske porcije, stere sze do odzgoraj imenüvanoga dnéva ne plácsajo, za notri pobéranye prejk bodo dáne zavüpanomi porcijcpobéra- joucsemi, steri de gori dáno meo, ka po právdenom zravnanyi naj té porcije vcsaszi notri poberé. Varaski tanács ne zselej nikomi neprijétnoszt, ali pa víses- nye vödávanye vcsiniti, stero z-etaksim notripobéranyom, hodi i zatoga volo goripozové vszej oni pazlívoszt, steri szo escse za 1923 leto szvojo várasko porcijo nej plácsali naj szvojo duzsnoszt szpunijo, prvle, kak bi váras právdenszke sztopáje vcsíno. Zavüpani porcijopobérajoucsi plácsa je $ 1.20 , stera suma k-szákomi racsuni bode kcoj djána. Za oni volo, steri szo vudné nej mogoucsi prídti vu várasko- ga penezníka kancelajo, de kancelaja odprejta Márciusa 13-ga 14-ga i 15-ga vecsér do 8 vöre. ROBERT A. HINKLE Váraski Peneznik. 2. sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GILÁSZ AMERICAN WINDISH VOICE Bell Telephone 2940 Száko piszmo poslite 512 East Fourth Street, Bethlehem, Pa. SZHAJA VSZÁKI PÉTEK - PUBLISHED EVERY FRIDAY Published by the American Windish Publishing Co., Inc. John Hassai, Secretary. Joseph Korpics, Business Manager. NAPREJPLÁCSATI CEJNA: Na edno leto . . . . . . . . . . $2.00 Vogrszko domovino . . . $3.00 SUBSCRIPTION RATES: For one year . . . . . . . . . $2.00 For Hungary . . . . . . . . $3.00 “Entered as second-class matter January 13, 1922, at the post office at Bethlehem, Pa. under the Act of March 3, 1879.” Plácse szo ponizsali vu nisterni bethle- hemszki cígár-fabri- kaj; plácse szo poni- zsali delavcom rávno tisztoga hípa, gda sze cejne vszáko- mi blági i zsívisi pozdigávajo. Tou je páli eden nouvi pri- káz neszmilenoga kapitalizmusa, kak vöponücajo sziro- masko delavsztvo na vsze kráje. V-cigár-fabrikaj szo plácso doli vtrgnoli delavcom, csi gli je nej vékse nyuvo vödávanye, no, povejmo, ka malo vecs porcije plácsajo i tou zdaj po deszét-dvajszeti-treszetikrát notri prineszéjo od delavcov i pouleg toga escse itak oni májo véksi profit, kak do szejgamao. Ali mí pítamo te neszmilene, lacsne fa- brikante, ka gde naj dopunijo tej delavci szvojo prvejso plácso, ka nedo kvárni ? Nindri nej ! Ár nemrejo ! Vej szo nej szamo ménso plácso doubili tej zmantráni zsensz- ki delavci od szvojega dela, nego gda vu sterikoli store prídejo, nyim právijo, ka je od szejgamao eto pa tou drag- se grátalo. Zvöntoga pa delavci tüdi povéksane porcije morejo placsüvati, i zmejrno k-nyuvomi zaszlüzski doszta vecs, kak pa kapitalisti. Z-recsjouv sziromák delavec more gori plácsati vu szakso formo, on szi nemre pomá- gati, nemre szvojo diferencijo indri notri prineszti, kak delodávajoucsi, dokécs kapitalisti szi escse z-tém tüdi velki profit naprávijo. Zsaloszen, trno zsaloszen sztális je tou, na delavce gledoucs, ali tü nega pomoucsi, ár sze tej nescsejo organizejrati, nescsejo vküpdrzsánya meti i vu táksoj formi nigdár i nigdár nedoszégnejo szvojega cíla. Tou lehko szaksi krátkoga videjnya cslovek ali zsenszka zná, ka kapitálizmus ne milüje szvojega delavca. csi sze vcsaszi od gládi prevrzse, on ga vöponüca, kak ga li more, záto zdaj, gda szo páli v-nevouli, drügoga nemre- jo kriviti, kak szamí szebé zavolo nemárnoszti. Kapita listi szo mocsno organizejrani med szebov, rávno tak bi mogli delavci tüdi organizejrani bidti ino vküpdrzsati, vej bi potem niksa vrajsa kapitaliska moucs nej mogla oblá- dati delavsztvo. Dobro de, esi szi vu znánye vzemejo nasi cstejoucsi, ka nedo tákse cigáre kadíli, steri fabrika je delavcom plá- cso doli vtrgnola, naj kadíjo tiszte cigáre, steri fabrika je escse tákse delo nej naprávila. Bojnszki oblácke sze vrtíjo zse páli ober Bal- kána. Csamurni oblácke, steri csi zacsnejo besznéti, krv do szkuzíli na zemlou. Szrbi nemajo meszta vu szvo- joj kouzsi i po vszákoj cejni scséjo neprijétnoszti delati bulgárom. Na telko idejo, ka szo escse z bulgárszkimi kommunistami tüdi nágibni vküpdelati, szamo naj szvoj konecsni cíl, Szaloniki vu szvojo lásznoszt szprávijo. Ár szo szrbi, kí bi za Milánovoga vrejmena escse ausztriánsz- ke-vogrszke monarchije kürecsemi okej tüdi nágibni bilí sze prilizávati, zdaj szo od imperiáliszticsne szné voumot- ni ino na Szaloniki ji bolí zoub. Csi vu znánye vzememo, ka te nouve drzséle, Csehszlovákia, Románia i Jugoszlá- via szo sze vu demokrácije planeti naroudile, csi vu zná- nye vzememo, ka národov blájzsensztva vszáka prílicsna rejcs je tam zunila pri nyuvi zíbelaj, teda je rejszan tra- gikomicsen táksi gesztus, kak na príliko zdaj szrbi zsivé- jo zoucsi z-bulgárami. Mirü prijátelje szmo, tou kricsíjo belgrádszki politikuske, med tém dobíjo municijo z-Fran- cuskoga országa, peneze z-Párisa, szoldacsko pomoucs od francuske vojszke vezérov ino z-vszákim gíbanyom tou ovádijo, ka bogme zoucsi vszákoga mirü naglasüvanya vu bojne szlüzsbi sztojíjo. Vise, kak petnájszet lejt je Balkán isztinszko ognya gnejzdo Juzsne-Europe. Tisztoga hípa szo záhodne ob- lászti z-tém razlozsile tou sztávo, ka Balkán nancs nemre bidti drügo, kak ognya gnejzdo. Vej je nej csüdo, nezrej- li národov barbárszki politikuske ravnajo országe. Ali od tiszti mao sze je cejla Europa pobalkánizejrala i nancs sze nemre povedati, ka bi na príliko szrbi brezi gvüsne podpore szebé nakanili na táksi sztopáj, steri bi z-bulgá rami na bojno pripelao. Sztan je tou, ka tecsász de Bal- kán vszigdár ognya gnejzdo, dokécs do Francuskoga or- szága pa novejse Talianszkoga országa kralüvajoucsi faktorje na gvüsni szedeli vu szvojem szedli. Szmejsno je od mirü gucsati. Sztrszno je szmeja vrejdno, ka esce izdak jesztejo diplomátje, steri práj torijo cslovecsansztvi v-ocsí z-nájvéksov neszrámnoszt jov tou potrdjávajo ka je Europá zdaj zse rejszan ne mirü pot prisla. Vídimo, na kelko je prisla na mirü pout. Szrbi nemajo meszta vu szvojoj kouzsi, za szvoje cíle ponücajo gori bulgárov neobrambni polozsáj ino sze za edno nouvo bojno scséjo szkrbeti. Francuski ország dá peneze i municio ino officére, Talianszld ország je pa z-tém na pomoucs, ka je zvézao jugoszlávszko pogodbo, prestímanye dá szrbam. No, jeszte mér vu Europi ? Ferenc Ferdinánda sztrasna spekulácia Rázno sze je reszípali mo- narchia i zdaj etoga rüsa szi- rotícski, — dvornicke i gene- ráliske — eden za drügim vö- dájo szvoje szpoumenke szpí- sze, z-steri sze tou vö vedrí, ka je eta monarchia szkvarjena bíla, ozrejlila je zse na opüs- csávanye, i ka je vogrszki or- szág od Habsburgov vsze lehko csakao, szamo dobro nej. Med dvornikov i generáli- sov szpoumenke szpíszami je dönok szászno i gorizburkanya kebzüvanye vrejdna ona sty- lusmujstra, stero je Brosch je- zernik, vmorjenoga Ferenc Ferdinánda kabinetkancelaje prejdnyik, nájbole zavüpani priátel zdaj vödao. Vu tom goszpoud Brosch, steri je za piszátela rávno tak nej ozorjeni, kak za politikuse, szploj odkrito vözglászi, ka Ferenc Ferdinánd je odürjávao vougre i ka je vogrszko szamo- sztojnoszt steo zanicsiti. Ete neszrecsen, hüde nákla- noszti, nevucseni groze lád- noszti szpodoben i zaosztánye- ne miszlécsi cslovek, je vogrsz- ki trounaörocsník bio i steri je z-tém programom steo prídti ka z-monarchije jedino ausztri- ánsko caszarsztvo naprávi. Kak bi na tron sztoupo nyegvo nájprvo csinejnyo bi tou bilou, ka bi sze nej dao koronüvati dotecsász, dokécs bi vogrszko szamosztoj- noszt nej doli zapravo. Zatoga volo bi on rávno nemski manifesztum vödao i csi bi nej mogoucsi bio tákso vecsino dobiti vu vogrszkom parlamenti, stera bi vu právdo potrdilo vogrszke szamosztoj- noszti gorihejnyanoszt, tak bi te zvön právdeládnoszti kralü- vanye notri szpelalo. Med tém bi pa szvojo zseno sztouv zvönréda právdeládnosztjov za caszarco imenüvao, k-stero- mi je ona nikse oblászti nej mejla. Tak szi je miszlo Ferenc Ferdinánd, ka szvoje cíle náj- lezsej tak doszégne, csi po- prejkno, szkrivno votomszko oblászt vu zsítek szprávi vu Vogrszkom országi z-sterov po mocsjouv národno i szociálisko vecsino dobí, stera bi po nje- govom mislejnyi szrdcá rada notri privolila vu tou, ka naj vogrszka szaimosztojnoszt pre- miné. Potisztom bi pa “prere- formálnivao” vsze. Tou je bi- lou nyegovo nakanejnye, ka nájobprvim vogrszke honvéde na nikoj dene, vogrszke ezrede pa prejk vu Ausztrio szpresze- li i tak cejlo vojszko za ausz- trianszko dene. Nouvi cimer, právdeládnoszt poszojszili naprávi, stero bi tou znamenüvalo, ka nej z-dvej or- szágov, nego z-trej országov bi sztála monarchia: Ausztria, Vogrszki ország i Juzsne szláv ne drzséle, stera drzséla bi sze Horvát - Szlavon - Dalmátor- szága i z-Bosznia-Hercegovina nasztávila. Ali niti edna bi nej mejla szvojo szamosztoj- noszt, ár bi tou szamo drzséle bilé nemskoga jezika, Zdrüzse- ne szoldacske monarchie. Geto hát eszi szmo prisli ! Na szvekloscso príde zdaj naszlejdnye, ka je vougrom edna isztinszka pogübelnoszt bio; té odnorjeni na tiranus nagiben Habsburg, steri csi ne- vejdocs na tron príde — i tou je szamo szerajevszka napá- danoszt od vogrszkoga trona nyega odvrnoula — te ali bi veszno drzsélszki zsítek, ali bi pa revolucia vövdárila, stera bi vu potrejbcsini dönok szvetcko bojno naprejprirédila. Vogrszkoga országa zsaloszten sors je se zapecsétjeni bio. Vö- obszlüzseni áldov je bio habs- burgszkomi tiranusi, steroga je eden okoren i oszlepjeni cslovek namesztüvao i toga je zrendelüvao sors — za vogrsz- koga kralá ! Stero lüdsztvo jus má znati Po cejloj Ameriki ete híp od drügoga nancs ne gucsíjo, kak od héresnoga “Teapot Dome”-a i od californiszke olijove árende. Vu sürkoj méri tekoucsega olijovoga skandá- luma nájmre edno delo sze ocsividilo szkázse, stero je pred amerikanszkimi prebívajoucsi mi szkrovnoszt, i tou je, ka vszáki, kí je prilozsen v-tom deli, nemre obdrzsati olija — cejli oli — za marinarsztvo. Pörgarsztvi velkomi táli je previdejnye tou, ka szo olijove rezerve za marinarsztvo drzsa- li gori za morebidti nájvékse potrejbcsine pripetjé. Oli je grátao marinarsztva nájglav- nejsi materiál za kürjávo ino tou bi oszto dugi cajt. Na ednouk szamo príde ták- si glász, ka je rezerva szfalíla, ino ka sze zgodí ? Nancs szamo nájménsi sztopáj ne vcsiníjo na obrambo olijove rezerve. Zemlé olija vöobszlüzsáva- nye je trno zmerjeno, rávno szamo telko jeszte zsnyega, kelko ponücamo. I gda vreti- ne zmenkajo, zemla nede vecs obszlüzsávala. Amerike prebívajoucsi bi tak radi znali, ka je zrok tomi, ka je szvejta nájmocsnejsa zmozsnoszt nej bila szpodobna szvoj lászni materiál obdrzsa- ti i obcsuvati ? Michael Palásthy 827 E. 4th Street BETHLEHEM, PA. Oprávlam vszeféle lekte risko delo z-garantéranyom Primeni sze dobijo nájbougsi globi v-poszvejte i szaksa lekteriska náprava, stero sze pri hrámi i biznici nüca. GEZA BOLEZ PARIS Potüvanye vu Drűzsbi vu sztáro domovino 1924 Áprilisa 23-ga na Francuskoj liniji, z-nájvéksim i nájmodernejsim hajouvom 5 ½ dní prejk morja “PARIS” Te hajovne kompanije agent je GEZA BOLEZ, 238 Hamilton Street, Allentown, Pa. — kí jo zse 17 lejt szlüzsi — de potüvao z-tém hajouvom ino de na szlüzsbo sztao szaksemi potüvajoucsemi, pa de szkrb noszécsi na vszáko- ga csloveka vszepovszédi. Vszáki, steri je zse 5 (pét) lejt vu Ameriki i má vö- vzéti prvi amerikanszki papér, lehko potüje domou na glédanye ino brezi vszáke zsmécsave lehko nazáj príde. Zvöntoga pa po nájnovejsoj právdi vszi tej lehko vöszprá- vijo szvojo familijo, zseno i deco OBER KVOTE, steri escse domá májo familijo ino bi jo radi dáli vöpripelati. Z-recsjouv vu vszáksem táksem ali kaksemkoli drügom poszli Geza Bolez na szlüzsbo sztojí, csi z-tanácsivanyom ali z-drügov pomocsjouv tüdi, brezi rázlocska, gdekoli je stoj küpo sifkárto, naj szamo na francuske linije Páris hajouv szlísi i na odzgoraj gláseni dén. Tá kompanija je vu szakseféle formo nájprednyejsa pri sztroski i pri csisztoucsi. K-sztroski sze dobí pítvina (víno) pri szaksem máli. Vszáki szlovenec naj gori ponüca tou rejtko príliko ! Géza Bolez, agent, 238 Hamilton St. Allentown, Pa. 5 ½ dní prejk morja CHICAGO, ILL. Naznánye Naznánye dam vszém szlo- venszkim zsenszkam, ka bi jasz trno rada bíla, csi bi szlovens- ke zsenszke mené goripoiszka- le, za stero bi niti ednoj nej zsao bilou. Jasz delarn zsen- szke midere, kakti: Corsette, stere naprávim nájbougse za zsenszke, pa nájbole za tákse zsenszke stere krizsecz ali hr- bet bolí. Nej je potrejbno kmeni prídti, nego telefonej- rajte i jasz prídem kvasemi doumi, gde vam lehko mero vzemem kak velkoga de vam trbelo. Zovite gori vgojdno pred 9 vorov ali pa vecsér po 6 vöri na eto numero: Lavnda- le 9638 Mrs A. H. Beanehamp 4148 W. 22nd Street Chicago Ill. Za delo garantéram. SZTÁBLANO POSZOJILO prvo ali drügo vu vszáksem vrejmeni dámo GRÜNTALÁSZNOSZT Mí küpimo ali odámo Grüntalásznoszt FEKETE & SON 2319-21 West Chicago Avenue, pouleg Western Avenue Telephone Seley 6050 Vu preminoucsi 20 lejtaj szmo nase dugoványe pri Küpüvanyi Sztáblenoga poszojila, Grüntalásznoszti, vu zvönneejsnye országe peneze i sifkárte posílanye znájvéksov zadovolscsinov szpunili vszákomi. Vszákomi onomi, steri scsé szvojo rodbino z-Prekmurja, z- Bánáta, z-Bácske, z-Szlavonie ali z-Vogrszkoga eszi szpraviti, mi szprávimo vsze potrejbne píszma za tou potrejbcsino brezi vsze sztroskov. PENEZPOSILANYE Mí dolláre posílamo vu Prek- murje, Bánát, Bácska, Szla- vonio i na Vogrszko. Gvüsenoszti-Kiste Mí z-árende dávamo Ogvüsa- noszti kiste za $3.00 i vise na leto AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ 3. sztrán SZRBI SZE NA BOJNO PRIPRÁVLAJO PROÜTI BULGÁRIJI Macedonszke zmeslinke nücajo gori za krívi zrok na tou, ka naj Bulgárijo napádnejo. Za Szaloniki broudni váras ji bolí zoub Szrbija je zse pá nej na po- kouji, zdaj z-Bulgárijov má nevolo i kak szo prisli glászi, csi sze vu krátkom cajti ne zglíjajo med szebov, szrbszka szoldacsíja napádne Bulgárijo. Na edno nouvo balkánszko bojno je Pasicsova vláda krivi zrok najsla vu macedonszkoj zmeslingi. Vu isztini je pa prej nyuv cio tou, ka bi radi obszedli na bulgárszkoj meji bodoucse bajce. Zvöntoga eden véksi cil tüdi májo, stero je tou, ka bi eden glávni broudni váras, Szaloniki vu szvojo lász- noszt szpravili. Grcski ország je vu zavéznistvi z-Jugoszlá- vijov i tak sze zs-nyegovim privoljenyom zgodí Szaloniki várasa obszédenye, ali sze pa Grcski ország za tak szlaboga csüti dnesz, ka na prouti posz- távlanye szi nancs nevüpa miszliti. Vu cejlom deli sze prej tiszta pogodba szkrívle, stero je nej dávno jugoszlávi- ja zvézala z-Talianszkim or- szágom, po steroj bi Taliansz- ki ország nemáratno glédao Jugoszlávije bojnszko nakanej- nye. Radicsa, horvatskoga pá- verszkoga republikánuskoga párta voditela potvárjanye je lekar temelno. Krátko po tisz- tom, ka szo talianszko-jügo- szlávszko pogodbo zvézali, Ra- dics je vöoznano, ka za tém sze vékse znamenitoszti pred- pravke szkítajo. Jugoszlávija je zse zdaj po szvejti razglászila, ka mace- donszke szlobodne bande razbí- janye je popolen zrok na tou, ka naj mobilizejra szvojo szol- dacsíjo. Rávno te je potvárja- nya szemèn prouti bulgáriji tüdi potorila, ka naj poszvedo- csi pred velkimi oblászti szvo- je bojnszko nakanejnye. Jugo- szlávija z-tém krivi Bulgárijo, ka sze na bojno priprávla prou ti nyej, stero je persze nej iszti- na, ár Bulgárija nancs telko szoldacsíje nema, kelko je nyej po mirovnoj pogodbi dopüscse- no. Ali zvöntoga je pa escse ta mála vojszka nej szpodobna na bojüvanye. Ober toga bi pa vu Bulgáriji zdrzsávajoucsa med- národna vojszka kontrolna ko- miszija vu szaksoj minuti leh- ko zasztávila bulgárszke vojsz- ke mobilizejranye i gvüsno bi prvle znála od toga, kak Jugo- szlávija. Bulgárija aou delo pred ná- rodov ligo naminyáva naprej- dati, ár gyálno vözmísleno bojnszko predpravko vídi vu szrbszkom priprávlanyi. Pasi- csove vláde sztáva sze je vu zádnyem vrejmeni trno poszlab sila i novejse velke oblászti gedrnoszti je szamo záto pri- neszla naprej, ka naj odvrné pazko od horvatskoga proti- vinsztva i naj zoszászi nej sza- mo Bulgárijo, nego rávnotak té Grcski ország tüdi. Morebidti, ka bi Jugoszlávi- ja nej vüpala vu tákso vékse mere bojüvanye notri idti, csi bi nej znála, ka sze nyej nej trbej od Talianszkoga országa bojati. Vu Radicsovom potvár- janyi vu tákso formo lekar jesz te nikaj isztine. DECINSZKI CIPELJE Kelkokrát szte ví pravli Ka bi radi bilí, csi bi mogoucsi bilí tákse CIPELE küpiti, stere bi vasa deca lehko noszila. I tak sze je vam vidlo, ka vszáki meszec morete eden pár cipelov küpiti. DECA TRNO CIPELE TRGA. Ali, ka drügo morete csakati od zdrave i mocsne DECÉ ? Tou je nyim dobro, csi lehko drcsejo. Vase csinejnye je zdaj szamo tou, ka naj nyim küpite dobre CIPELE, ali tákse, steri szo naprávleni z-dobroga LEDRA. Za deco je doszta bole znamenito tou, csi szo decinszki cipelje zdobroga, mocsnoga ledra naprávleni, kak pa za odrascseno lüdsztvo. Mí tou vsze známo i za toga volo mí odáva- mo té héresne POLL-PARROT CIPELE Ár szo tej vsze z-ledra naprávleni odznoutra tak kak odzvöna i trno sze lepou noszijo. POJ- BINSZKI CIPELJE od 8½, do 12 $3.50; 12½ do 2 $3.75; 2½, do 5½ $4.00 i $4.50. Zsuti i Csarni POJBINSZKI NISZIKI CIPELJE 12½ do 2 $3.50; 2½ do 6 $4.00 DEKLINSZKI CIPELJE 8½ do 11½ $3.75 i $4.00; 12 do 2 $3.50 i $4.50. Velki deklin 2½ do7 $3.75 i $5.50. DEKLINSZKI SLIPERSJE. Nouve moude szmo zse doubili z-Patent ledra, naprávleni szo z-lejpimi remenami i z gumi petámi. za $2.75, $3.00, $3.50 i $4.00 Poglednite nase Speciálno okincseno okno WEYENBERG ZA DELO CIPELJE Nej je potrejbno notri vtrejti. Ví szte vszigdár scseli meti rávno tákse CIPELE, steri szo na nogáj lehki i z-sterimi te lehko hodili, pa steri do záto mocsni tüdi. WEYENBERG CIPELJE szo rávno táksi, ár szo lehki i mocsni pa nogé vász vu nyíh nedo bolele, ár szo tej naprávleni z-toga nájbougsega ledra. Naprávleni szo kak szoldacski cipelje, ár sze tak zaplejcsejo i májo gumi peté. Poplatje szo gori zasiti. Cvekov nega v-nyí. $5. i $5.50 pár DEGNAN’S THIRD & TAYLOR STS. BETHLEHEM, PA. Joseph Vorös Dohána i Cigárna Baota 809 E. 4th Street Vsze sze dobí, ka je deci potrejbno. Candy, Solszke potrejbcsine, Ice Cream, za Spilo skér, Patent Medecin, Szoder, itd. je vszigdár v-szkladárnici HIZSE ZA VÖDATI Prinasz sze hizse vödájo, na kédne ali na meszece. Fájn notri szprávlene hi- zse, elekrik i gáz poszvejt. PRACZKO i NÉMETH 311 E. 3rd Street Bethlehem, Pa. NOTRI POSZLÁNO Prvo Szlovenszko Bratovcsine Pomágajoucse Drüstvo vu Ameriki. Odgovor blatnim szvinyom ! Vu zacsétki mojega písza- nya sze nájoprvim k-szém pos- tüvanim kotrigani obrném, ino odpüscsejnye proszim za moje píszanye. Vu nasem Drüstvi, ali odzvöna nasega Drüstva sze nindri blatne Szvinyé kotijo, stere szo etomi Drüstvi na kvár, kak nam prílika právi ka edna blatna szvinya sztou csíszti zbláti, tak bi dobro bilou csi bi sze té blatne szvinyé dale kalísale vu tisztom grintavom blati vu sterom szo doszej mao lezsale. Ali odzgoraj zamerka- nomi Drüstvi naj mér dájo, csi tak ka nyim je Drüstvo nika nej duzsno, csi nyim je pa kaj duzsno naj sze zglászijo, nyuv dug sze nyim szaksi dén vö- piácsa, csi tak ka je pravicsen. Prva blatna szvinya tou razglasüje, ka je prej pri Ma- ternom Drüstvi vise kak stiri sztou kotríg vkraj sztoupilo, za volo nouvi Regul. Tak toj blatnoj szvinyi sze té glász posle: Csi tak ka ona vüpa szvoj blaten obráz na szvetlo- cso püsztiti i odgovor dati, na eto píszanye, Jasz nyej poká- zsen sze one racsune, steri szo bilí vu zacsétki 1923 leta pri kotrigaj, ino nyej tüdi poká- zsen 1923-ga leta zapéranye kotríg, nej szamo vu novinaj, nego tam gde szo kotrige notri placsüvale i za tiszto vöpoprá- vlanye szam na szvoj i sztros- kaj vösztojim vöpopraviti, ino telko kcoj zamerkan, ka szi tí blatna szvinya, i blatna osztá- nes, lezsi vu tisztom blati vu sterom szi do etiga mao lezsá- la, tí szmrdís gyé kaj gucsís ! Drüga blatna szvinya té glász, razglasüje, ka je 1923-ga leta szamo $3.60c., csíszto osz- talo pri Drüstvi. Na stero sze nyej naznánye dá, ka naj szi vzeme vu rouke 1923-ga leta vöpokázane racsune, vu szvoje blatne grintave roké, csi sze zsnyí nerazmi, naj príde na naso offico, de sze nyej od cen- ta do centa raztolmacsi, ka kelko kázsejo csísztoga tej vö- posztávleni racsuni, Eti ne- zselejmo, ka bi naj guta nebi vdárila tou drügo blatno szvinyo, ka je 1923-ga leta szamo csíszto osztalo pri drüst- venom i bízsnom vszevküper máli $7,992.57. Jeli tí szvinscse znás precsteti do tak viszikoga racsuna, ka bi sze nej zmejsao ? Tak csi nevejs, prídi, ka te mí navcsímo ! Ka te pa ví blatne szvinyé k-etim racsunam kcoj pravle, ka je drüstvo 1923, na konci leta melo gotovi penez $26,868.- 20c. Cejla vszevküp zéta vrejdnoscsa po máli racsunaj vö zaneszé $78,675.77. Tak kak vász szvinyé nepoznamo, sze escse morete dugo vu blati kalísati, kak pa bi kaj mogli etomi Drüstvi na kvár bidti, Proszimo odgovor . Frank Leposa predszekritár 321 E. Packer Ave. V-KOROUNAJ ali V-DOLLÁRAJ nájhitrej i nájbole rédno, brezi szaksega dojpotégne- nya plácsamo vö penezeposí- lanye tam prejk. Za vlozsbe 4 percentov inte- resa plácsamo. Sifkárte odávamo na szakse linije. KISS EMIL BANKOSZKAHIZSA 133 Second Ave. New York Jedini zasztopnik Vogrszke Trzstvene Banke vu Pesti. Jedini zasztopnik Vog. Kr Áll. Zseleznice Kárte-Kancelája. SZLOVENCI ! Primeni dobíte vszigdár dobro BLÁGO, kakti na rokou vöre, prsztanke vüha- nice i vsze drügo zláto i szrebrno poszoudo. M. FINKELSTEIN 319 ½ E. 3rd Street Bethlehem, Pa. JOSEPH CZOPOTH szlovenszki storos 4th & Polk Street kükeo BETHLEHEM, PA Primeni dobíte nájbougse Goszecse Pérje i k-coj valon Plátno. Szákesféle szpoudjen Gvant, kak za velke tak za deco. — Lejpi stofatni Gvanti i Ka- putje za deco, na nájrédnej- so cejno. — Azsurozás tüdi delamo na szvoji masínaj. PODPÉRAJTE tiszte store, steri glasüjejo v-nasi novinaj Zavitni politikuske (Dokoncsétek od 1-ga sztrána) po prszaj, na kelko lübi lüd- sztva i kak postüje národ, ali tou ga nezadrzsí v-tom, ka naj vu vövidejnye nemej- nyeni 900,000 dollárov hono- rárium v-szkrivnoszti drzsí, tak da bi tákso ponüdbo nigdár nej doubo. McAdoo je politikus i fis- kális, zvöntoga pa Wilsonov zet; z-táksim talentumom pa nej csüdo, ka je zaviti. Jedini trzsci Aunt Polly i divatni Stout Obüteli za Zsenszke. — Nega tak velke ali tak mále nouge, ka bi mí nej mogoucsi bilí Obüteo dati. Velikoszt: 2½ do 12 numere sürki i vouszki. M. E. Kreidler i Szinovje NÁJPOSTENEJSA OBÜTELI BAOTA 17 East Third Street BETHLEHEM, PA. ZA PRANYÉ MASINJE Künszkaposzouda, vszefelé zácsinba, okajeno meszou i vsze KA JE PRI HRÁMI POTREJBNO sze primeni trno fál dobí küpiti. Za prati masinje i poszouda sze ZDAJ za speciálno cejno odájo. Joseph Zrinszki 409 East 4th Street Bethlehem, Pa. VOGRSZKA PIÁNE i POPEJVKE SOULA Bethlehemszkim szlovencom z-postenyom naz- nánye dam, ka v-Bethlehemi v-blüznoj prísesztnoszti PIÁNE I POPEJVKE SOULO zacsnem. Vu akadéminszkom methodusi vcsim i vszáki 6-ti meszec z-obdrzsánim koncertom poszve- docsijo moji solárje od nyigovoga naprejidejnya, Za gorijemánye sze lehko glászijo vu Amerikanszki Szlovencov Glász Stampariji 512 E. 4th Street Nájem vcsenyá na meszec $8.00 Z-postenyom LAMPRECHT MICI Orszacske Vogrszke Král. Igroteakadémije egzáj- mena diplomejrana piáne i popejvke tanárkinya. Odaja escse trpij! Naj niscse ne zamüdí ete rejtke prílike Dobre ponücane Piáne mo odávali od $75.00 do $195.00 Nouvi Piánov cejne szo znízsene, od $150.00 do $200.00 Fájna szamoigroucse Piáne za - $295.00 Vszefelé Fonográfi - - - $10.00 i vise Árkuske note, stere szo kostale 30 i 35c., zdaj 5c i 20c. Cilinderi na szamoigrocse Piáne szo kostali 80c., zdaj 10c Conorized cilinderi szo kostali $1.25 zdaj odámo za 79c. Q. R. S. cilinderi szo kostali 80c, $1. zdaj odámo za 20c. Mí mámo vszefelé cilindere i rekorde po vszej jezikaj. Vsze goszlarszki instrumenti do odáni za trno nisziko cejno vu toj vöodaji. - Prídte i küpte, prisparate peneze. Koehler Music House 26 East 3rd Street, Bethlehem, Pa. 4 sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ 13468 ZADOVOLNI VLOZSNIKOV MÁMO. Sztoga racsuna na vszáki stiri prebi- válcov eden vlozsnik szpádne i tou trno szveklo poszvedocsi, ka vöobszlüzsáva- nye, prijaznívoszt i nasi vlozsnikov za- gvüsanye je trno pripoznano. PREBIVÁLCOV DOSZTOJNOSZT nas bank vszigdár vh voditelszkom pozványi szpeláva. Ete bank je vrejden i rad vzeme vase vlozsbe Bethlehem National Bank Prejk od Market House 3-ji i Adams Sts. kükeo EDEN DÁR VSZÁKOMI Ví lehko küpite vsze dáre, stere te potrebüvali na príseszten bozsics, csi sze ví zdrüzsite k-nasemi bozsicsnomi klubi, ár je zdaj prílicsno vrejmen za zdrüzse- nye. Tak je — i escse vam osztáne za sparavnoszt tüdi. Szamo malo vszáki keden — naj ne zaosztánete. Prídte notri knam ino nász opítajte naj vam lehko raztolmacsimo vsze. Peoples Trust Company Odprejto 4th and v-Szoboto New Sts. po Vecseráj Bethlehem, E. P. WILBUR TRUST CO. FOURTH STREET and BROADWAY Vejka od Glávnoga Banka 606 W. Broad Street Tou je Nájvéksi Bank vu Bethlehemi 3% interesa plácsa na sparavnoszt polozseni penezaj Gucsímo tüdi tühinszke jezike (Pítajte za Mr. Bartosa ali pa Mr. Gasda.) PASCSITE SZE csi scséte za szvojo rodbino ali prijátele pravice i sifkárte poszlati, naj vu nouvoj kvoti vöprídejo, ár po toj kvoti doszta menye lüdi püsztijo v-Ameriko. Prídte vu nas Bank i mí vam dámo vsze preszvetlos- csenyé stero vam je potrejbno k-tomi deli. Sifkárte odávamo na vsze linije i pravico vam tüdi szprávimo. NA INTERES POLOZSENI PENEZ PLÁCSAMO 3% INTERESA. MI MÁMO PENEZE NOTRIPOLOZSENE od PENNSYLVANIA DRZSÉL VLÁDE NORTHAMPTON VÁRMEGYŐV VLÁDE CITY OF BETH. — VARASKE VLÁDE CITY OF BETH. — SOLSZKE VLÁDE Gosztonyi Savings & Trust Co. Third and Pierce Streets BETHLEHEM, S. S., PA. TOLDI VERSUSKO PRIPOVEDÁVANYE Kama je, kama ne ? lehno je od dômi, ni szlobôd je ne vzéo od nikoga v-hrámi; glásza nyemi nega, gde sze klátiti má ? zsív, ali mrtev je, tô zse li szam bôg zná.” Tak sze cekne Gyüri v-gnüsznoj szkazlívoszti, hej, pa vesz otvárja v-zle ruzsne jálnoszti, liki sze tô ocsiveszno poszvedocsi i previdit dá z-eti nyegovi rêcsi : “Totá je on pôleg szvêta i pravice, moj bi bio zse nyegov tál do edne szpice, i jasz bi z-právdov szmeo za nyega szégnoti, da bi ga pod szébe miszlo potégnoti. Ali eden, drügi bi zlehka tak velo : Toldi Gyüri je örok brata pozselo, záto ga od dômi tá po szvêti pregnao, i nyegov grünt z-szílov szam pod szébe szkopao. Pa me vari szam bôg od vsze tákse hodbe, od ogrizávanya szvêta ino szôdbe ; i jeli nebi brat zlehka na méne vdr’o, i za znesen örok me nemílo vküpsztr’o ? Tô jasz nikak nescsem , ni je nê pravicsno, nego mojmi králi dam prêk grünt ponízno, koga za nájbole vrêdnoga szpoznajo, kak králevszki senk ga tomi naj zravnajo.” NAZNÁNYE Bethlehemszkim szlovencom szpostenyom naznánye dam, ka szam ZOBÁRNO KANCELAJO oudpro, gde szlovencom vszigdár na szlüzsbo sztojim. Od nájprednyejsega vöobszlüssávanya i nájfinejsega dela sze naprej zagvüsam szlovenszke podpérajoucse. Dr. LOUIS C. ZIEGLER 307 East Fourth Street Bethlehem, Pa. PREVECS JE DOSZTA SZLÜZSBENIKOV VU ANGOLSZKOGA KRÁLA DVOURI MacDonald-ova delavszka vláda scsé 70 jezero sterlingov menye dohotka plácsati György angolszkomi králi. — Nej trbej tak doszta szlüzsbeníkov drzsati vu dvouri. — Mén se personsztvo ne poménsi králeszko milosztivnoszt Angolszke delavszke vláde kotrige, escse prvle, kak szo vu miniszterszki sztolec prisli, szo sze ponovno zezávali na tou, ka György krao prevecs velko plácso má. Ino zdaj szo szi tak zravnali, csi bi tou plácso znizsali, tiszto bi nej králesz- koj milosztivnoszti, pa nej an- golskoj drzséli nebi s koudilo. Zdaj, gda szo oni na láda- nyi, oni oprávlajo Angolszko- ga országa poszle, te problem je aktuáliski grátao. Phillips Snowden, kí je angolszke de- lavszke vláde penezni poszlov miniszter, je ono porácsanye dao naprej, ka králi na leto hodécso plácso, stera vözneszé 470,000 sterlingov, bi trbelo ponizsiti koncsimár z-70 jezero sterlingami, z-steroga bi escse nikak nej szhájalo, ka bi an- golszki krao kracsise vlejko. Ár je rávno tak Snowdeni tou tüdi stímanye, ka bi králesz- koga hizsnoga vörtivanya szlüzsbeníkov racsun koncsi- már na polojno znizsili ino escse izdak bi velko bilou dr- zsinsztvo. Angolszkoga králeszkoga vörtivanya vödávanye je tak velko bilou vu prominoucsi lej- taj, ka Györgv krao z-tej 470 jezero sterlingov na szvojo persouno primejmo malo po- troso. K-tomi Snowden tou pravi, csi szlüzsbeníkov poloj- no odpüsztíjo, tou telko po- mejni, ka de krao príliko meo z-kincsnice nyemi bodécsi pe- nez na szébe vecs trositi, ár vej menye plácse hízsnoga vörtiva- nya persounsztvi, pri tom escse ország dobro obhodi, ár na leto prispara 70 jezero sterlingov, stero je nej mála suma. Vláda je escse eto pout nej dála naprej tou porácsanye Györgv králi, ali k-Snowden-i blüzi sztojécsi krougov previ- dejnye je tou, ka delavszka vláda szamo vu onom pripetjej bi doprineszla tou pítanye, csi bi krao tüdi dao szvoje privol- jenye. Od priszilnoszti, protü- vanya i drügoga priszpodob- noga szilnoga nadigávanya nancs gucsa nega. Na tou gledoucs, ka po toj predpravki krao escse gvina tüdi na tom businessi i vu paz- ko vzévsi tou, ka je angolszki politikus, csi je krao tüdi, pri- vádne nature, gda od szvoje prilozsnoszti prav i prípravno- ga csuvanya jeszte gucs, trno je mogoucse, ka György krao privoli v-tou. Vej escse itak osztáne na králeszko hizsno vörtivanye 400 jezero sterlin- gov. Tou je tüdi penez. Pa nancs nej malo. ZA ODAJO Za volo domou potüvanya sze odá Piána, Pohistvo i sivátki Masin. Vsze je vu dobroj posz- távi i fál sze odá. Zvedávajte pri: A. GONDY 722 E. 4th St., Bethlehem, Pa. Csi lübite zsmajno jejsztvino tou szamo vu “Petöfi Restaurant”-i 429 E. 4th Street, dobíte Zouszedni sztoli za zsenszke Cejna je nájrednejsa. Rédno vöobszlüzsávanye Kosta sze dobí poprejk plá- csano na cejli mejszec za nájrednejso cejno TÓTH MARGIT LÁSZTKINYA VELKO dobroto vcsiníte, drági szlo- venci, csi sze v-storaj szpome- néte, ka szte vu nasi novinaj csteli glasüvanye. DECINSZKE KOULICA VELKO PREBÉRANYE VU STROLLER- SEJ I KOULICAJ OD $ 12.50 I VISE VU SZIVOJ, BLEJDOJ, ZSUTOJ I VSZEFÉLE DRÜGOJ FÁRBI KÜPTE ZDAJ DOKÉCS ESCSE NA PREBÉRANYE BLÁGA MÁMO EDEN WAGGON LEONARD REFRIGE- RATOROV (ÁJZBAKSZ) ZA VÁSZ KRÉDI MÁMO. Coleman & Sons 323 327 E. 3rd STREET BETHLEHEM, PA. Velko veszélje je na vszej krájaj, ár sze je zdaj ednouk táksa dobra prí- lika dála szlovencam, steri kakse poszle májo vu sztárom kráji, ka dönok szvoje gvüsna dela na zavüpanoga csloveka lehko zavüpajo i tou je, ka Mr. Bölecz Géza do Áprilisa 23-ga vu sztári kráj potüvali, steri zdobrevoule szpunijo vszákomi ono delo, stero na nyí zavüpa. Tüdi doszta lüdi zvedáva pri Mr. Bölez-i za vo- lo v-sztári kraj ptoüvanye i kak sze csüje dén za dnévom sze glászijo nouvi poutnicke, steri do zsnyimi potüvali. SZLOVENEC neszmi brezi szlovenszki novin bidti. Plá- csajte naprej na nase novine! KORINE Nájlepse korine za gosztü- vanye, ali za kaksi koli drü- gi poszeo szamo prinasz leh- ko dobíte za to nájnizsiso cejno i vu nájkratsisem vrej- meni. Prídte notri, gda de vam na korine potrejbcsina. T. M. HOGAN KORINAR 331 South New Street Bethlehem, Pa. Telephone 1879-R SPECIÁLNO Vszigdár ospícseni klabájsz- je (Ever Sharp Pencils) i nájbougsa za píszanye péra sze zdaj dobíjo trno fá. Cejna je püscsena ⅓ Vszáki, kí je potrejben na dobre péra i klabájsze, naj szi zdaj küpi. Lehigh Stationary Company, Inc 14 West Fourth Street Bethlehem, Pa. (So. Side) JESZTEJO táksi politikuske, csesztnicke trzsci, steri ne glédajo z-pri- jaznívimi ocsámi nász privan- drajoucse, — tou mí dobro známo. Tákse lüdi mí tüdi ne vídimo radi okouli nász. Ali jestejo tüdi táksi, steri postü- jejo, lübijo privandrajoucse lüdsztvo, — tou szo nasi pri- játelje. Táksi szo tiszti trzsci, storosje, steri nász podpérajo, gda vu tühinski novinaj glászi- jo, záto nam je duzsnoszt tisz- te tüdi podpérati. Prvle, kak te sli küpüvat, poglednite, gla- süvanye vu nasi novinaj ! OBVARVAJTE DECINSZKI POGLÉD z-sterov prílikov szle- di doszta nevol lehko rejsite dejte. Pojeb ali deklícska zdobri zglíjanimi ocsálami vu právom vrejmeni sze lezsej vcsí, lezsej spila, jej i szpí boug- se ino je zdravejse dejte. Mí szamí brüszimo glazsojne THOMAS P. CULHANE O. D. OPTIKÁR 107 West Fourth Street Bethlehem, Pa. (So. Side) Vszigdár dobro i frisko SZOUDO i dober SZELCER sze primeni dobí kelko koli potrebüjete. Tüdi vozsnyou prejk zemem, kak eti domá vu vá- rasi, ali pa na dalésnyo pout. Szeljenye ali pa kakso drügo zsmetno vozsnyou vam szpunim vu kaksem stécs vrejmeni. FRANK BANKO 806 E. Fourth Street Bethlehem, Pa. Bell Telephone 1609 obrném, ka csi bi neszpametna bíla, kárajte me, ste- ro bi gvüsno med radosztnimi szkuzami csüla vasa postüvajoucsa prijátelkinya. Hegyfalussy Irma m. k.” Píszmo je lapici dála, ka naj neszé na prisztoj- no meszto — kama je csesztou neszla edno ali drügo zavüpanosz, stera je nemáratno odneszla, prejk je dála lapici, ka naj neszé szvojemi goszpoudi. Ova lapica je notri neszla, na szto je djála med vgojdno prisévsa píszma; ár je fiskális predpoudnévom z tárgyalásami meo delo do poudnéva. Böske sze dnévno vecskrát obrnoula vu kance- laji„ pázila je, ka csi szo mozsá iszkajoucsi iména rédno gorizamerkana na táblo ? — ino ár z-trétje hizse csüla, ka je lapica vu kancelaji hodila, znali je zselejla, csi je na tábli zamerkala, ali je píszmo prineszla notri ? Nej je szlejdila. Z-ednim je vecs bilou, — vu tákso formo je lapica píszmo prineszla notri. Escse trno nemáratni lüdjé tüdi radi poglédnejo ednoga píszma kopert, — dalésnye, nepoznáne poste, — dávnisnye piszalo, titule tálanye, na koperti dáno csüdno, ponizno i nájponiznejse postüvanye, ino na szlejdnye cimerni ali necimerni pecsati doli zavé- zsejo pazko. Irma je tou neduzsno razveszeljávnye dnévno vzsívala, — vecs píszem je ouzdalecs pozna- la, — znála je, od koga szháju, ino vu razpítanya tozsbe vmejzsani zsenszek píszma je nej razloucsila z-nálezsnosztjouv, — nego prejk je z-obrnoula, ka naj véndar edno z-csemernim perom poskrábani, trnyavi líter dijacsko titulejranye gléda. Na Irmino píszmo je najsla, na szébe je zapovej- dalà pokornoszt, znáno piszalo i pecsat je nepazlívo poglédnola, píszmo je od zgornyega kraja nájnizse AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ 5 sztrán NAZNÁNYE Szpostenyom naznánje dam bethlehemszkim szlovencom, prijátelom i szpoznáncom, ka szam 1924 Februára 13-ga vu Preletz Hoteli 423 East Fourth Street RESTAURANT oudpro i od onoga dnéva mao postüvaním szlvencom vszigdár na szlüzsbo sztojim. Prosim postüvane szlovence za podpéranye. Malacsics Sándor, lásznik. NÁJDITE SZE ZVASIMI SZPOZNÁNCI VU NEW MERCHANTS HOTELI BETHLEHEM, PA. (4th & New Streets, South Side.) Nájboukse vöobszlüzsávanye. — Primejrna cejna W. E. HOCH, Lásztnik. Kaksi szo vogrszki officérje ? “Külföldi Magyarság” píse eden intereszántni ártikulus od ednoga Piroska János fő- hadnagya, steri szvetlo posz- vejti na vogrszki officérov ka- rakter. Telko tüdi zamerkamo k-tomi, ka na Vogrszkom or- szági doszta táksi Piroskov jeszte, steri szo vu bolseviskom rezsimi beszneli i besznejo zdaj vu kurzuskom terrorszkom re- zsimi tüdi, ednouk szo erdécsi, drgoues páli bejli, kak sze caj- ti preminyávajo. Opomína- joucsi ártikulus je naszledüva- joucsi: “Erdécsi je bio csongrádsz- ki bombe napádnik, Vu cson- grádszke bombe napádanya poszli sze je preiszkávanye popolno szkoncsalo. Krívci szo zselüvajoucse vadlüvali notri vsze szvoje bíne, zvön ednoga, Piroska János vu penziji bo- doucsi főhadnagy, napádanya glávni krivíc, tají escse izdak obsztojécse. Ali bína tálnicke na nyega vadlüjejo. Po prousz- ni tou vadlüjejo, ka je Piroska z-miszlo vö tou hüdo csinejnye ino vu bála hall lücsena bomba tüdi od nyega szhája. Piroska Jánosa preminou- cse znásanye szo zacsnoli vö- szlejditi ino vcsaszi konstatej- rali, ka je tisztoga hípa — ko- munistki vojszki zapovedník bio. Po revoluciji proletárszke diktature je Piroska vu szlüzs- bo sztoupo Szegedfelsőtanya direktoriuma ino je kompani- je zapovednisko sarzsijo doubo vu erdécsoj vojszki. Nyegove funkcije kroug je od Csongrá- da do Marosvásárhelya szégno, vszepovszédi je za burzsujami snofao i csi je eden vu nyego- ve roké priso, jaj je bio tiszto- mi. Nepresztanoma szo nyemi osztrougovi brnele na csrejvlov petáj, na sapki je erdécso gom- bo noszo, lübléna spila je nye- mi bio korbács, z-sterim je csesztou scsukno pred nyega prisévse lüdí. Ali gda sze po- tem obrnolo vrejmenov kolou ino szo sze na Szegedina krají- ni prikazsüvale bejle trupe, Piroska János főhadnagy, er- décsi kompanije zapovedník sze je szamovolno glászo pri bejli násztavaj, pri steri je szvoje szlüzsbe rávnotak gori- ponüdo, kak komunistom pred- tisztim. Prvo delo je nyemi bilou, ka je szvoje bívse erdécse pajdá- se vöovado bejlim terroristoim. Dobro je pozno vszákoga, voj je med nyimi zsívo i za toga volo szo ga tüdi radi vidli vu szvojem serégi proutni revolu- cionárje. Piroska János je szle- di prejk masejrao na Dunán- tul, gde je gedrni tao vzeo kr- vávi skandálaj, dokécs je zdaj priso do csongrádszke bombe napádanya, stero nyemi zná- bidti konec pomejni preminyá- vajoucsemi zsítka bezsáji. J. Louis Bolich Pogrobnik i Balzsamérar 10 E. 4th Street 733 E. 4th Street Phone 803 Phone 1161 Primeni dobíte vszigdár nájhitrejse vöobszlüzsávanye Gda te vu potrejbcsini szemo prídte kmeni i zadovolni te zmojim vöobszlüzsávanyom. Vu potrejbnom vrejmeni eden ton vogelja million dnévov i noucsi odvrné — Nase vogelje je za obrambo prouti mrazi. Ví escse pomlite kaksa nevola je bíla za vogelje lajnszko zimou, — jeli de kaj bougse vu etom leti tou ni eden nevej. Zakaj bi szi vzéli nepotrejbno pripetjé ? Edno pár tonov NASEGA VOGELJA vu vasoj zemenici vász obráni od mraza i od nevar- noszti vu zími, ino vam hram priátelszko naprávi. Eden ton od NASEGA VOGELJA je vecs vrejdno kak pa million füntov vrásztva. BETHLEHEM COAL CO. Third & Monroe Street — Phone 882 Z-koudisa je bogátec grátao, ali znouva je na sziromastvo priso eden bootlegger Pét lejt je brezi dranfanya na- daljávao szvojo velkoga dohot- ka mestríjo. — Zdaj szo vszáko imánye vkraj vzéli od nyega Vu Jolieti, Ill. je eden Law- rence J. Growley, koga szo po cártasztom iméni za “Butch”a poznali vu cejlom Jilieti, pred petimi lejtami koudiski sziro- mák bio. Ali ete násztaj je nej dugo drzsao, ár je Crowley-i na szrecso tisztoga hípa sztou- pila vu zsítek prohibicia. Crowley je prílicsne pámeti mouzs. Prohibicia je nyemi bogáto gedrnoszt dála, kak dosztim drügim. Ali Crowley je preszégno z-szvojov prílics- nosztojv vszáke “drüge”. Nájmre obprvim je várasa vu nájbole obracsájnom tali auto- garázs oudpro. V-tom je nikse csüde nej bilou. Escse v-tisz- tom je nej bilou nikse csüde, ka kak auto-garázsa lásznik, sze je dén za dnévom na náj- dragsi automobilaj vozo po várasi. Lüdjé szo szamo te zacsnoli z-nevoscsénimi ocsmí glédati Crowley-a, gda je rávno edno leto szledi kak je garázs oud- pro, za 40,000 dollárov eden lejpi hram küpo. Malo szo szi premislávali nad tém, ka od- kéc je prisla tá velka dobrou- ta, ali vpokourili szo sze, ka je auto-shop dober biznisz. Tou premislávanje je za krátko vu csüdivanye prislo, gda je Crowley szvoje 40,000 dollárov vrejdnoszti hram z- cejla prejk dao predelati, stero je znouva 40 jezér dollárov kostalo. Ali potem szo Joliet várasa prebívajoucsi cilou ne- pokorni grátali od nálezsnosz- ti, gda je zvön toga escse Crow- ley hrámi na vszáko dvér klü- ko pravo, 18 karátosko zláto gombo dao gori djáti. Crowley je po táksem brezi dvojüvauya nej szamo vu do- brouti zsívo, nego escse sze je po vszákom vidoucsem zna- meinyi prevecs obogáto. Tou velko bogásztvo je zse ocsi- vidno intereszántno grátalo pred zavézniskimi detektívami tüdi. Csedníli szo sze nad tém, ka Crowley, kak koudis, za pár lejt szi je tali velko imánye szpravo. Crowley je pouleg vszáke szvoje prilicsnoszti ono nesz- pametnoszt tüdi vcsíno, ka je nej podelio notri od szvojega dohotka dácsno vadlüvanye. Detektívje szo vidli zláte klüke na dveraj, ali nej szo vidli tiszte porcije, stero bi Crow- ley-i, kak bogátci plácsati trbelo. Po táksem szo zacsnoli szlejditi, preiszkávati toga nágloga bogásztva szkrivnoszt, steromi sze je na szlejdnye vö- najso nászhaj. Nászhaj je bio edna trno po- vidno obravnana, velkoga pou- vanya szpodobnoszti alkoholne fabrike, pa nancs je pívo nej zavrgo. Vszákeféle pítvino je fabrikálivao, stero je za trno dráge peneze odávao i z-toga je velko imánye szpravo vkü- per. Gda szo fabriko gorinajsli, Crowley-a szo persze vcsaszi pred birovijo posztavili. Vecs- féle bínov ga tezsílo na düsi, tak alkoholne pítvine kühanye, kak szvojega dohotka nej notri vadlüvanye, za steroga volo szo vkraj vzéli nyegovo cejlo negíbajoucse imánye i zvöntoga szo ga na sészt lejt vouze oszoudili ino ka naj vsze vrédi ide, escse szo ga na po- redne sume pejnezi strof oszou- dili. Vsze tou bi escse Crowley pokorno pretrpo, ali na tiszto sze je nyemi szkoron razpocsilo szrdcé, gda szo detektivje les- csécse zláte dvérne klüke tüdi odneszli. Té szo kebzüvale nyegvo nájvékso gízdoszt. BELL PHONE 1839-W VÖR POPRÁVLANYE SPECIALISZT DAVID SPILBERG VÖRAR i ZLATÁR 407 EAST THIRD ST. BETHLEHEM, PA. AMERICAN WNDISH PUBLISHING CO. INC. Z-nouvimi masinami moderno notrivpelana Stamparija. — Oprávla szakseféle stampar- szko i knigovezárszko delo vu nájkracsisem vrejmeni, vu náj- lepsem vöposztávlenyi za náj- bole rédno cejno. “Amcrikanszki Szlovencov Glász” stamparija Bridgeport. Conn. i Krajína Zavüpavnik: Tkálecz István 92 Pine Street, Bridgeport, Conn. Primeni dobite küpiti vszigdár dobro i frisko meszou OSLAI ISTVÁN SZLOVENSZKI MESZÁR 208 Spruce Street, Bridgeport, Conn. Telephone Barnum 5113 Vu mojoj groszerszkoj baoti dobite vszigdár dobro i rédno vöobszlüzsávanye. KORÉN JÓZSEF 181 Spruce Street, Bridgeport, Conn. Sto plácsa sztroske ? Sto plácsa sztroske, steri szo szhájali z-onoga szouda, steroga szo zdaj nej dávno ob- drzsávali na Eastonszkoj biro- viji, ár szo tozseni nej krívi bilí i sztroski szo na William Ruhfuss-a drzsélszkoga poli- cája bilí vrzseni, ár je on to- zsec bio ? Tou pítanye sze je te na- prej dalou, gda je Assistant District Attomey Geiser, biro- víjo na tou proszo, ka naj nye- mi birovija raztolmacsenye da, kak sze tej sztroski lehko doli vzemejo z-toga drzsélszkoga policaja ino sze naj plácsa od county gasze vö. Tou je bio eden szoud, gde szo tozseni szkoron vszi z-Beth- lehema bilí, liki, gda je biroví- ja nyé nej mogoucsa bíla oszouditi ino je mogla gori- mentüvati od oni tozsbéo, za stere szo bilí pred birovijo prizváni, tak szo pa te vsze sztroske na tozsca vrgli. County Solicitor Kahn je pa tou vöoznano, ka naj county commissionerje tou neplácsa- jo z-countyja penez, zvön sza- mo tak, csi od birovíje na tou zapouved dobíjo, ali Kahn na lou pá tou právi, ka de sze on z-cejlov mocsjouv bojüvao prouti tomi, ka bi countyja pöneze na tákse tá metali. 196 193 odprávi, ino on lehko povej, kak vszenavküpnoszti sztvoritel: Szkoncsao szam moje delo, pocsinécsem szi na szédmi dén. Ka právi on ? Zorjo opomína i te zorje z-szvétim navdejnyom je veszéli grátao, ka sze lehko zacsne delo, — tiszto velko delo, steroga sészti dén kelikájse pokolejnye doszégne ? Pri sztvárjanyi sze zacsne, moj szin, cslovek, — tou sze navcsite ví z-Bougom. Aladár je szam oszto, ponávlao je ete recsí, ed- noga sztároga csloveka toploucso, steri za mráka tüdi szíja, vroucse je hici. Gori-doli sze je sétao, lüdí je priglíjao ednoga k-ovomi, kralüvajoucsa previdejnya, sterim bojüva- nye je zse ocsrsztvilo presztor. Pred düsevnimi ocs- mí szo sze nyemi prikázali bojüvajoucsi, — na du- gom rédi szta sze po dvá, po dvá bojüvala med sze- bov. Zdaj je sztano szlejdnyiva dvá je glédao: ocso i tesztüj. Bojüvala szta sze, eden je preminoucsega vrszta szlejdnyi, tiszti je scseo domovine podzajéti, ino bojí sze, ka vkraj vzemejo od nyega; — te drügi je pa domovine obdrzsécsi, steri száblo vkraj scsé vzéti, naj orátje zselezo da napraviti zsnyé. Presztára míszel je bojüvala z-nouvim ogvüsa- nyom. Pojeb je nej zavrgo preminoucsoto, — vpokorio sze je, ka je k-szvojem tiszta tüdi vörna osztála, — szpádne, ka naj zapré sztávko z-szvojimi csontami, ino naj lakat bode szkoncsanomi pozványi. Tak po- nizno i vüpam povedati: je isztinszko szoudo szvo- jega ocso, — ino tejva dvá csloveka je vu nyidva pozványi krotko obíno vu nárocsa. K-lugasi je priso, tam sze je prebüdo gori, gde je z-Kérgessy-om gucso. 6 sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ Vogrszka piáne soula Szlovenszki sztarisje zagvüs- no zveszéljom vzemejo vu znánye, ka Lamprecht Mici, stera je ete meszec 12-ga, vu Quinn souli obdrzsánom kon- certi podzajéla cejli uazoucsi národ, naszkori v-Bethlehem pírde, ka naj eti zongore i po- pejvke soulo odpré. Ta tanár- kinya je szvetlo notri poszve- docsila szvojo znanoszt na ime- nüvanom koncerti i szam on faktum ka je ona vu Orsz. Vo- grszke Král. igroteakadémiji dobíla szvojo diplomo, je zse zadoszta szvedocsansztvo tou, ka je priszpodobna na tanársz- ko csészt. Vezdaj je new vorkszke 14-toga streeta vo- grszke cérkvi organiszt i sol- szka tanárkinya na zongore, ali da ji je nyou vecs proszilo i ona tüdi vu bole tühi váras zselej prídti, tak szi je dokon- csala, ka eszi príde. Od nase sztráni toplo preporácsamo na- sim szlovencom tou príliko i kí szebé ali szvoje dejte scsé dati vcsiti, proszimo, naj sze v- nasoj stamparíji zglászijo, gde nyim trno radi dámo vékse preszvetloscsenyé od toga. Szaksi szlovenec naj bode kotriga Szloven- szkoga Drüstva ! Opomínanye vu sztárom kráji cstejoucsim Szpostenyom goriopominémo vsze one vu sztárom kráji cstejou- cse sterim je zse na novine naprej placsilo doli priteklo, naj sze posz- krbíjo za tou, naj je nyigovi prijá- telje ali dobrocsinitclje eti vu ame- riki plácsajo vu rédnom vrejmeni, ár samo ovak ti ednim novine pri- sziljeni presztaviti, sterim je zse naprej placsilo doli priteklo. Tak proszimo, naj szi cstejoucsi tou vu znánye vzemejo ino naj nam tou prosnyou szpunijo. z-postenyom Amerikanszki Szlovencov Glász Reditelsztvo. Eden ovoga krivíta C. A. Ruth, z-Allentowna i Emmanuel Markovics 729 E. 4th Street szta obá policájom notri zglászila, ka szta nyidva z-masíni vküper vdarila, ali krív niti eden nescse bidti, ár Ruth krivi Markovicsa, Mar- kovics pa Rutha kriví za vküp vdárjenoszt. Nyidva szta sze pelala na William Penn High- way-i gde szta vküper vdarila, od steroga vdárca je Ruth szvojim masínom vu telefon szojou notri vdaro, Markovics je pa na nyivo odbejzsao. Ali krív eden nescse bidti. Prevnogo ognyov jeszte “Nindri nega telko ognyov na szvejti, kak pa vu Zdrüzse- ni Drzsélaj”. Na tou je vödáno od actuarial bureau of the Na- tional Borad of Fire Underwri- terszov. Na vszáki minut prí- de eden ogen eti vu Zdrüzseni Drzsélaj, steri sze vuzsgé i na vszáki stiri minute príde pá táksi ogeny, steroga nemrejo pogasziti ino kvár vcsiní. Vszáki ogeny záto nehodi z-velkim kvárom, ár nájvecs ognyov pred vrejmenom pre- právijo i tej ne vcsiníjo vel- koga kvára. Ali jesztejo ognyi, steri sztrasne kváre naprávi- jo. Od 1917 do 1921 leta jeszte vküper posztávlena, edna sta- tisztika, stera tou kázse, ka je nájvecs ognyov vu tej peti lej- taj vöprislo od rourov, od ste- roga je iszkra vöprisla na sztrejo, stera sze je tak vuzs- gála, pa tüdi od sparhetov, od káhl, od balerov i nyegovi cej- vi, od elektrike i kadenyá pa od tá lücseni szpíc. Csi bi sze vsze tou malo bole pazilo, nej bi bilou telko ognyov, stero sze tak lehko doszégne, csi sze vu právom vrejmeni poszkrbí- mo on popravek spraviti, ste- ro je pri hrámi potrejbno. Vu tej odzgoraj imenüvani peti lejtaj sze je vküper zracsu- nalo, ka je ogeny kvára vcsíno vszevküper 31 million dollárov, stero je trno doszta etomi or- szági, steri je tak dobro notri szprávleni za ogengasziti va- lon. KÜPITE SZI VOGRSZKI-- SZLOVENSZKI REJCSNIK Sészt meszecov vouze je doubo, ka je mantrao szvoje dejte Vu Bostoni sze je zgoudilo edno rejtko pripetjé, ka je eden rusz szvojega 13 lejt sztaroga szinüj mantrao vu tákso for- mo, ka je na cvekasztoj deszki mogo klécsati za nikse düdoube volo. Pa bogme ruszoszke ná- vade, pa escse bole ruszoszke morále nemre prejk preszáditi vu Ameriko. Amerika je nej prijétna na tákse. Vu Bostoni je eden rusz neszmileno pokastigao szvoje- ga 13 lejt sztaroga szinü. Na tou ga je priszílo, ka je mogo duge vöre klécsati na ednoj deszkej, stera je z-cvekami bíla obita. Toga neszmilenoga ocso je gori zglászo eden szouszed, na stero je tou delo pred biro- víjo prislo. Boston je cilou bozsen fun- dament na balkánszke div- gvoszti preszáditev, birouv je na sészt meszecov vouze oszou- do ocso, ali on je appelálivo. Ocséva bránitelsztvo je szamo telko bilou, ka je tak scseo ouzdalecs drzsati szinüj od hü- doga társasága. “Nej trbej tak szigurno vzéti tou delo, goszpon birouv, — je pravo presztráseni obto- zsenec, gda szo nyemi sészt meszecsno vouzo na glavou precsteli. — Vu Ruszoszkom országi tak vcsíjo sztariske i vucsitelje z-razbijásztov de- cov.” Birouv je nej szpozno tákse bránitelsztvo ino je vö- návcso k-ruszoszkimi návada- mi privádjenoga csloveka, ka sze vu Ameriki po amerikansz- ki návadaj more privaditi. SZLOVENCI ! Podpérajte tiszte baotose, steri nász szlovene podpérajo. Tou szo tiszti, steri vu szloven- szki novinaj glasüjejo. Tou szo tiszti stori, stere nam nej po- trejbno zouszedno porácsati, ár vu Pittsburghi zsivoucsi na- si bratje szamí dobro znájo, ka vu tej glasüvajoucsi storaj za rédno cejno dobro blágo do- bijo i szaksega szlovena pri- jaznívo vöobszlüzsávajo. NORTH SIDE HARDWARE CO. Prinász sze dobi száksa zselezna potrejbcsina, kakti: Sparhetje, Lampaske i száka potrejbcsina za Automobile. 855—857 East Ohío Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Bell Phone 2508 Cedar. Jeli ví nücate potrejbcsino za Zsenszke i Deco ? MI JO MÁMO! Vsze blágo, stero mí odámo je garantérano. TOU JE NASA POUT PRI TRZSTVI ! Etoga kédna Speciálnoszt $4.00 i $4.50 Pojbinszki topli Oliver Tvisti $2.98 $5.00 Deklinszki topli oblejcsi od 2 do6 No.$2.98 $5.00 Zsenszke tople Serge Gyanke .$2.98 Gda ví glédate dobro blágo za etakso cejno küpte pri M. Bronk ZSENSZKI GVANTOV BAOTA 833 E. Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. 194 Szrdcé nyemi je vcsaszi bilou, — razdrázsgye- na zavézanoszt sze nyemi zblisznola v-mozgove i pre- mislávanye: kak sze naj odszlobodí od toga cslove- ka ? Nyegov ocsa sze zdaj loví vu sztrtke szvojega imánya, tiszti je nouvoga vadlüványa vörnik, kí po- béranya na szvéte cíle grné vküper. Ednoga nede z-krovnosztjov obtezsávao, — ocso bi razzsalosztílo, ovoga pa vu cágloszt szpravilo, lehkoszti hrama fundament glouba. Ka naj csiní teda ? Tou je rejszan i na glaszno pítao, nego odgou- vora je nej bilou. Prouti sztanoványi je klükao, cselo je nyemi csamurno grátalo, ár sze je temno nyemi vu mozgé vgnejzdila edna míszel, ka bi naj na tákse pripetjé bilí sztvorjeni isztinszki prijátelje, kí z-szvojo mou- drosztjov vödopunijo zmenkávajoucso míszel. Csi bi stoj glédao premislávajoucsega, vido bi, ka na prszte racsunana, — eden nouvi, eden ti-pri- játel, — vu rédi naszledüje dvajszti, treszti, pa vecs tüdi, vszi szo ti-pajdáske, escse od sompánije i kár- tanya. V-pekeo zsnyimi ! Naznamejni rouka, ár: zvagali szo sze ino za lehke szo sze najsli. Ino Egerszegi ? Zoszago sze je od te míszli, — szrdcé sze je troustalo, — nego: sürka je bíla med nyima graba, nej je vüpao v-pobejg vdariti, ka pa csi vu szramote grabo szpádne ? Z-zmrzsnyenim szrdcom je priso v-hzso, — na vüsztaj bodoucsi léd je Irma obcsütila. 195 EDNO DISZÉCSE PISZMO. Peneze vu zseleznom kaszlini sztrázsijo, bojazni vrejdna píszma vu velko piszmárnico szkríjejo, — tozsbo vu prijátelszke nárocsa vlejéjo. Irma je nej mogla trpeti dogo zsaloszt. Nájbole bi lehko Böski vadlüvala szvojo zsaloszt, — meszto edne bi sze dvej gyoukale, ali edna zsaloszt bi dvouje szrdcé grizlo. ino vrásztvo bi obej nej najsle vö. Ino Egerszegi ? Irma je tüdi glaszno pítala ino vcsaszi je glasz- no odgovoríla, ka jus má dobroga priátela obiszkati, ka naj tanács dá z-szvojega jezero-féle szküszenya, steri bi vcsaszi szpodoben bio sztávo razlozsiti. K-sztoli je szédla, píszmo je píszala: “Lübléni prijátel ! Bojte prijaznívi sze nazáj szpomenouti na vase razpítanya tozsbe, jeli sze je med tarkasztimi sztávaj namerilo tákse pripetjé, ka je mouzs prejk kédnov konzekvetno racsun dao, ka gde je bio, oprávlao je sztarisa z-rédnim delom, nik- sega potvornoga znamejnya je nej priszlüzso na bo- jaznoszt ali bábji gucs, od szvejta sze je vkraj zápro, z-zsenouv je vecs bio med stirami sztejnami, kak vu médeni kédnaj, — obímanye je bole vrejlo vu ednoj minouti, kak nigda, — pa je dönok bole mucsécsi ? No pascsi sze vö z-prebiváliscsa, bougse je nyemi dáma; nego tuzsnoszt sze priprávla vöodkopati obráz, — szvojo radoszt zgübí, ali na iszkanye nede sou ? Jeli je bio láksi szkáz vu vasi tozsbaj ? Ino csi jeszte, poiscsite konzekvencije kesznejso razmetoszt, ka prijátelkinya z-zsenszkov krátkov pámetjov vkü- per priglíja szvoj sors z-priszpodobni lüdi nebláj- zsenosztjov, trplívo pocsáka notri te vdárec. “Aladára nerazmi, záto sze k-vasemi szküszenyi Pittsborgh, Pa. i Krajína Zavüpavnik: Markos István 940 Vista Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Telephone Cedar 8131-R NO VY’S CAFÉ & RESTAURANT Cor. Madison and Peralto Sts. Pittsburgh, Pa. Postüvani Szlovenci ! Sztavite sze pri John-i na kükli, ár tam dobíte nájbougso jejsztvino i pítvino. Vszáki szlovenec bo de z-nájlepsim postenyom vö- obszlüzseni John J. Chapman, lásznik. Vi dobite prmeni kü- piti vszákse féle nájbokse Cigáre i Cigaretline, steri szo sztoga nájboksega do- hána naprávleni. Jasz tr- zsim to nájprednyejse blá- go, naprebéranye vu vszáksem iméni. Tüdi vu toj nájlepsoj posztávi decinszko spilo dobite primeni küpiti. FRANK EMBERSITS 923 Chestnut Street N. S. Pittsburgh, Pa. Primeni dobite náj bokse blágo za rédno cejno. Pridte vu S. M A L L I N , Vörarszko bauto. 729 E. Ohio Street, N. S. BITTSBURGH, PA. Szprotolejsnye Odpéranye! Vszefelé Moske i Pojbinszke Szprotolejsnye Gvante mámo vu nájnovejsi moudaj i formaj Moske Gvante Szpodjen Gvant Moske Zgornyekapute Sapke Szrakice Zsidene Strunfe Kolapose Pojbinszke Gvante Holsztike Pojbov dezsdzs Pláscse Mí szmo vam vszigdár krédi pokázati nase blágo Jeli mo meli szrecso vász videti ? Joseph Patz MOSKOV I POJBOV BAOTA 829 East Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. Dupliske Erdécse ali Szíve Stempline dobite z-etim glasenyom F. N. HOFFSTOT. Szednik GEORGE G. SCHMIDT, Peneznik T. W. FRIEND, Podszednik H. J. C. BREKER, Podpeneznik Penezna Vrejduoszt $200.000,00 Cejlo Imánye $350.000.00 NATIONAL BANK OF AMERICA 709-711 East Ohio Street Pittsburgh, Pa. Safe Deposit Box-e sze dobijo z-Árende 4% Interesa plácsa na sparavnoj sumi PEOPLE MEAT MARKET JOSEPH FELKÁR, Lásztnik. Szlovenci, ki szi scsé dobro frisko meszou küpiti, on sze naj obrné vu mojo mesznico, gde sze dobi szákse féle frisko meszou za rédno cejno. 843-851 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Telefon Cedar 9529 Vszigdár dobro i rédno bodete vöobszlüzseni, csi prídete vu moj Hotel, ár primeni dobíte tou náj- boukso blágo za nájrednejso cejno. Horvatski i Szlovenszki Hotel Matt. J. Bestic, lásztnik 834 E. OHIO STREET N. S. PITTSBURGH, PA. Naznánye dam vszém szlovencom, komi de potrejbno na Pogiobnika, on sze naj obrné kmeni, gde dobi náj- bole postenejse vö obszüzsenye JOSEPH A. PAPPERT, Pogrobnik. 711 Lockhart Street, N. S. PITTSBURGH, PA.