44. štev.
V Kranju, dne 4. novembra 1916.
Leto IV.
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2-—, za četrt leta K l-— Za vse druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Nova vlada.
Dne 29. m. m. so bila objavljena cesarjeva lastnoročna pisma glede premembe v ministrstvu. Cesar je sprejel demisijo celokupnega ministrstva in je dosedanje ministre pooblastil, da ostanejo na svojih mestih, dokler ne bodo imenovani novi ministri. Za ministrskega predsednika je imenovan dr. Ernst pl. Korber; ta je bil doslej skupni finančni minister; vodstvo skupnega finančnega ministra je začasno poverjeno ministru zunanjih del baronu Burianu.
Novo ministrstvo je sestavljeno takole: min. predsednik dr. Ernest pl. Korber, minister notranjih del Ervin baron Schwarzenau, fin. minister Karol Marek, trgov, minister dr. Franc Stibral, pravosodni minister dr. Franc Klein, naučni minister dr. Makso baron Hussarek; delavsko ministrstvo Otokar Trnka, poljedelsko ministrstro Hen. grof Clam-Martinic, železniški minister generalmajor Ernest Schaible, domobranski minister gen. polkovnik Friderik baron Georgi, minister za Gališko dr. Mihael Bobr-zynski.
Novi ministrski predsednik dr. Ernst pl. Korber je bil rojen 6. novembra 1850. v Tridentu in je, dosegši v starosti 22 let doktorat, vstopil kot pravni praktikant pri dež. sodišču na Dunaju, a je prišel že leta 1878. v trgovinsko ministrstvo, dobil leta 1885. Franc Jožefov red in postai ieta 1893. sekcijski načelnik. Leta 1895. je Korber prevzel vodstvo drž. železnic in postal leta 1896. prvi sekcijski načelnik v ministrstvu notranjih del ter tajni svetnik. Leta 1897. je vstopil v Gautschovo vlado kot trgovinski minister ter je bil pri odstopu te vlade leta 1898. odlikovan z redom železne krone L razreda in vpokojen. A že leta 1899. je zopet vstopil v Claryjevo vlado kot minister notranjih del in po vstopu Claryja ter po prehodnem mini-strsvu VVittekovem sam postal 18. januarja 1900 ministrski predsednik. Na čelu vlade je ostal do
31. decembra 1904., vodil sčasoma tudi ministrstvo notranjih del in pravosodno ministrstvo ter bil vtem času odlikovan z Leopoldovim in Štefanovim redom ter imenovan za člana gosposke zbornice. Po odstopu od ministrskega predsedstva se Korber 11 let ni prikazal v politični javnosti, dokler ni bil po odstopu dr. viteza Bilinskega imenovan 31. januarja 1915. za skupnega finančnega ministra.
Volna z Romunijo.
Dunaj, 28. oktobra.
Boji južno od prelaza Szurduk in Vorostoro-nye trajajo.
Jugo-vzhodno od Predeala so vrgle avstro-ogrske in nemške čete sovražnika iz močno utrjene višinske pozicije v dolino Paraszugo. Ob ogrski vzhodni meji smo zavrnili romunsiie protisunke.
Dunaj, 29. oktobra.
Zapadno od Oršove smo vzeli v nenadnem napadu kraj obvladajoče višine. Južno od Vorosto-ronyskega prelaza, severno od Campolunga in južno od Predeala so pridobile avstro - ogrske in nemške bojne sile v ljutih bojih tal. Ob sedmo-graški vzhodni fronti ničesar pomembnega.
Dunaj, 30. oktobra.
Pri Oršovi nič novega. Jugozapadno prelaza Szurduk je potisnil sovražnik eno naših bojnih skupin za nekaj kilometrov nazaj. Jugo - vzhodno prelaza Vor6storony smo razširili svoje uspehe. Severno Campolunga smo odbili romusnke sunke. Ob ogrski vzhodni meji je. bojevanje ponehalo.
V Gozdnatih Karpatih in v sosednem južnem ogrsko - romunskem obmejnem gorovju vlada, ne glede na delovanje patrulj, pri deževnem vremenu mir.
Jugozapadno od prelaza Vorostoronye smo, razširjajoč uspehe hanoverskih in meklenburških lovcev od prejšnjega dneva v naskoku zavzeli več žilavo branjenih višinskih pozicij. Iz zadnjih bojev v tej pokrajini smo pripeljali nazaj kot vjetnike 18 častnikov in nad 709 mož.
Jugozapadno od prelaza Szurduk so Romuni potisnili nazaj eno izmed naših stranskih kolon.
Dunaj, 31. oktobra.
Pri Oršovi in onstran južnih obmejnih gorovij Sedmograške se boji nadaljujejo. Napadi Romunov severno Crnahevica in severno od Campolunga so se razbili. Ob ogrski vzhodni meji in v Gozdnatih Karpatih je vladal tudi včeraj razmeroma mir. Avstro-ogr. in nem. čete generala v. Falkenhayna so vjele od 10. oktobra naprej 151 častnikov 9920 mož. Plen znaša 37 topov, 47 strojnih pušk, 1 zastavo in mnogo vojnega materijala.
Dunaj, 1. novembra.
Zapadno od doline Predeal se je posrečilo našim četam vdreti v sovražne pozicije, pri čemer so vplenile 10 infauterijskih topov in 17 strojnih pušk. Južno od prelaza Voros Toronye smo pridobili ozemlja.
V prostorih jugovzhodno od prelaza Veresto-ronya smo še napredovali. Južno in jugovzhodno od Braševa na sovražnih tleh se boreče avstro-ogrske in nemške čete so zavrnile romunske napade. V južni Bnkovini in v pokrajini Capul uspešna podvzetja v predpolju.
Romunom primanjkuje municije.
Lugano, 31. oktobra. Milanski listi so dobili poročila, ki pravijo, da za Romunijo niso tako važna ojačenja kakor pa pošiljanje vojnega materijala in zlasti municije. Romunske čete so sedaj, zlasti ko so dospeli Rusi, dovolj močne, pač pa nastajajo težkoče radi pomanjkanja topov in municije. Zavezniki naj ne mislijo, da bi bilo prepozno, če seda) odpošljejo vojni materijal.
PODLISTEK.
Mladostni sen.
Zamišljen v duhu čase zrem nekdanje, ko sem še zornih in cvetočih lic pač sanjal zlate še detinske sanje, bil v družbi dobrosrčnih rojenic.
II.
Minule davno že te rajske sanje so solnčnojasnih in brezskrbnih dni; a često se, ko sem zamaknjen vanje, v očesu grenka solza zablešči.--—
III.
Vsak svit, ki v nežnem snu zazoril, je vnel nebroj mi v srcu sladkih nad ; pa žitja strup je v kali vse zamoril, končal nadeje vse ter cvet in sadi —
IV.
Zašla za vedno zarja mi mladosti, zamrla ž njo ljubav je vil modric, ostal mi le spomin je še v starosti na krasen sen in cvet nekdanjih lic! —
V.
Zdaj strti spe pomladni ti cvetovi
na dnu srca mi toliko že let;
ji kdaj še ti pobeljeni grobovi
iz sna zbude se v žitje novo spet?--■ —
VI.
O vem, da se! — Zato mi up ne gine na Te, sen davne sreče in miru I — S teboj bom združil tožne še spomine tedaj, — ko bom zaspal v nevzdramnem
snu!---
Iv. P.
Vladimir Korolenko.
Brez besede.
Dalje.
XXIII.
Človek ne spi vedno ob pravem času. Ako Matvej to pot ne bi bil spal, bi bil čul mnogo zanimivega in njegovo potovanje bi se bilo hitro in srečno končalo.
Pa spal je, ko je vlak precej dolgo stal na neki mali postaji. Ne daleč od železnice so bile videti na planoti hiše, zgrajene iz ravnokar posekanih debel. Na kolodvoru je bilo nenavadno živahno: skladali so kamna in poljedelske stroje, čul si hlastno tekanje semtertja in glasne klice v čudnem grgrajočem narečju. Potujoči Amerikanci so radovedno gledali iz oken železniških voz.
„Oprostite sir," vpraša potnik iz Milvvaukeeja, „kako ljudstvo je to?"
„Ruski židje," odgovori vprašani. „Sezidali so si kolonijo pri Doubletovvnu . . .."
V tem trenotku sta obstali dve osebi pred stranskimi vratmi voza in začula se je ruska govorica.
„Cuj, Jevgenij," pravi eden v visokem tenorju in nekoliko z grgrajočim naglasom. „Se enkrat : ostani pri nas!"
„Ne, ne morem," odgovori mehak bariton drugega. „Vleče me, razumeš . . . Zadnja poročila . . .*
„Iluzija istotako kakor vse prejšnje! ... In vsled teh fantazij obračaš hrbet resničnemu, dobremu, živemu delu. Da bi dal tisočim novo domovino, da bi napravil socijalni poizkus . . ."
„Vse to je resnično in pod drugimi okolnost-mi . . . Ponavljam ti: vleče me. Kar pa se tiče fantazij, Samuel . . . Prvič je ravno v teh fanta-
zijah življenje . . . bodočnosti! In drugič, ti sam s tvojim delom . . ."
„A11 right!" zakliče nekdo.
„Please in the cars!" se začuje sprevodnikov poziv. Oba prijatelja se prisrčno objameta in eden skoči v že vozeči se vlak.
To je bil visokorasel mlad mož, nerednih a izrazitih potez, v zaprašenih škornjih in obleki, kakor bi bil danes mnogo hodil. Položi mal zavoj v mrežo nad Matvejevo glavo in takoj zapazi obraz spečega Loziščana. V tem hipu odpre Matvej, morda pod vplivom tega pogleda, svoje modre, zaspane in žalostne oči. Trenotek sta se oba gledala. Potem pa pade Matveju glava zopet nazaj in iz prsi se mu izvije globok vzdih . . . Spal je zopet.
Došlec je še par sekund gledal v ia obraz.. . Vzlic temu, da je bil Matvej sedaj preoblečen, obrit in da je nosil amerikanski pidjak in klobuk, je bilo v vsex postavi vendar nekaj, kar je vzbujalo spomin na daljno domovino. Mladi mož je videl hipno pred seboj široko, s snegom pokrito poljano, pot, ob kateri stoji na desni in na levi gozd in ljudi z ravnotakimi očmi, ki se naglo umikajo hitri žvenkljajoči trojki . . .
Morda so se tudi Matveju vzbudili spomini. Ustnice so se mu mrmraje gibale in pohlevno proseč izraz mu je legel na obraz.
Gospod v zaprašeni obleki in s cilindrom je zasledoval prizor z ostrim pogledom, v katerem se je zrcalila nekaka posmehljiva dobrohotnost.
„Haw do you do, mister Nilov?" reče, ko vidi, da ga Rus ne opazi. Le-ta se zgane ter se živahno obrne.
„O! Dober večer, sodnik Dickinson," odvrne v čisti angleščini ter poda sodniku roko. „Oprostite, da vas nisem opazil."
„To nič ne de. Zanimate se za tega potnika? .. . Mene je tudi zanimal . . . Očividno prihaja od daleč." (Dalie.)
Ruski neuspehi.
Dunaj, 28. oktobra.
Vzhodno od Dorne Vatre smo vdrli na 4 km široki fronti v ruske pozicije. Sovražnik je pustil 8 častnikov, 514 mož in 2 strojni puški v naših rokah. Njegovi poskusi, zopet zavzeti iztrgane mu višine, so ostali brez uspeha.
Berolin, 28. oktobra.
Rusi so držali skoraj vso črto ob Stohodu pod živahnim ognjem, ki je narasel zapadno od Lučka do največje sile. Ruski napad, izvrš -n iz gozdnate pokrajine vzhodno od Selvova, se je zlomil v našem zapornem ognju.
Berolin, 29. oktobra.
Zapadno od Lučka in ob Stohodu silen sovražni artiljerijski ogenj. Pri Selvovu poskusen ruski pehotni napad smo v kali vdušili.
Dunaj, 30. oktobra.
Pri Pustomitih so poskusili Rusi po kratkem, toda kar najljutejšem topovskem ognju izvršili velejuriš. Njihove kolone so se razbile deloma pred našimi ovirami, deloma pa v njih. Taliisto se je ponesrečil sovražen velesunek pri Selvovu.
Dunaj, 31. oktobra.
Pri Lipnici Dolnji so se polastile nemške čete, južno od Brzezanov pa turški bataljoni močno utrjenih sovražnih pozicij, pri čemur so napadalci vjeli 4 častnike in 170 mož ter vplenile 9 strojnih pušk. Pri Lubačovki v Voliniji smo zavrnili ruske sunke.
Dunaj, 1. novembra.
Po silni artiljerijski pripravi je poskusil sovražnik, ko se je zmračilo, polastiti se svoje dne 30. oktobra izgubljene pozicije na vzhodnem bregu Narajovke. Kljub petkratnemu naskoku v masah smo svoje, pozicije do zadnje obdržali. Enako so se razbili močni napadi na otomanske čete. Ob Bistrici Solotvinski smo z ognjem prepodili sovražne oddelke.
Dunaj, 2. novembra.
Nemške čete armade generalobersta von Tersztyanszkega so vrgle sovražnika pri Vitonjecu jugovzhodno od Solotvina iz močno utrjene pozicije. Vjetih je bilo 22 ruskih častnikov in 1500 mož ter vplenjenih 10 strojnih pušk in 3 metala min.
, Vojni svet pri carju.
„Novoje Vremja1* poroča, da je car odredil, da morajo priti vsi veleposlaniki ententnih držav k važnemu razgovoru v glavni stan. Angleški veleposlanik Buchanan je že dospel tja.
Deveta italijanska ofenziva.
Topovski ogenj.
Dunaj, 28. oktobra.
Na južnem krilu primorske fronte trajajo artiljerijski boji in boji z metali min. Sovražno pehoto, ki je prodirala ob cesti Opatje selo, smo s svojim ognjem hitro prisilili, da se je vrnila.
Na Tirolskem pridobiva sovražni topovski ogenj mestoma na sili.
Dunaj. 29. oktobra.
Ob primorski fronti pridobiva sovražni artiljerijski ogenj in ogenj metal min na sili in obsežnosti. Vzhodno od Gorice in na Krasu tipa sovražna infanterija proti našim pozicijam.
Dunaj, 30. oktobra.
Pri neugodnih razglednih razmerah je bilo sovražnikovo bojno delovanje na Primorskem včeraj manjše, kakor v preteklih dneh.
Dunaj, 31. oktobra.
Deli primorske fronte stoje pod artiljerijskim ognjem in ognjem min menjajoče se sile.
Na Tirolskem smo zavrnili napad nekega bataljona alpinov na Gardinal v alpah Fassano z velikimi izgubami za sovražnika.
Dunaj, 1. novembra.
Na južnem krilu primorske fronte se je stopnjeval tekom včerajšnjega dneva sovražni artiljerijski ogenj in ogenj min zopet do velike sile. Od 3. popoldne naprej je pričela sovražna pehota v i Vipavski dolini in na Kraški visoki planoti tipati | proti našim pozicijam. Kjer je mislila, da so naši raz- j biti jarki godni za naskok, je začela tudi napadati, napade pa smo z zapornim ognjem ali protisunkom \ zavrnili. Zvečer je ogenj pojemal, po noči pa je j z novo silo zopet pričel. Italijanski letalci so vrgli mnogo bomb na Dutovlje, Sežano in Miramar, a Hišo   napravili   omembe  vredne škode.  Stotnik j Schnenzer je zbil nad Poreškim zalivom eno letalo tipa Caproni.
Dunaj, 2. novembra.
Na Goriškem se je pričela nova laška ofenziva. Druga in tretja italijanska armada, ki sta bili od zadnjih velikih bojev sem dopolnjeni s svežimi četami, sta napadli od Gorice navzdol. Prvi splošni I
j naval je vsled hrabrosti naših čet zavrnjen. Ko se j je močni sovražni ogenj tekom dopoldneva stop-j njeval do izredne sile, je sovražna pehota opoldne naskočila. V Vipavski dolini naj bi bili za vsako j ceno vzeli višine vzhodno od  Vrtojbice. Sedem j sovražnih brigad, zastavljenih na ozkem prostoru, smo tu do zadnjega zavrnili. Na severnem cjelu Kraške visoke planote se je pričel  po  11. dopoldne sunek italijanske pehote v masah, ki je najprej pridobil prostora preko naših sestreljenih jarkov. ! Objemalno pričeti protinapadi naših čet so vrgli i Italijane zopet nazaj,' Lokvica pa je ostala v sovražnih rokah. Osem italijanskih divizij je bilo pri tem sunku udeleženih. Na južnem delu visoke planote smo kljub besnim napadom obdržali vse pozicije. Posebno so se odlikovali pri  uspehu včerajšnjega   bojnega  dneva  kranjski domobranski polk št. 27 in preizkušeni zapadnogališki črnovoj-niški polk št. 32. Zavrnila sta stoje sovražne napade ter se držala  proti največji premoči. Tudi polka št. 41. in 11. zaslutita vso hvalo. Vjeli smo nad 1000 mož in vplemli 7 strojnih pušk.
Napad naših hidroplanov na italijanska oporišča.
Dunaj, 2. novembra.
Dne 1. nov. zvečer je več naših pomorskih letalskih skupin napadlo jako učinkovito Cervi-| njan, S. Giorgio di Nogaro, Pieris, Gradež [in lad-I jedelnico pri Tržiču. Doseglo se je številne polne ! zadetke v vojaških objektih in železniških napra-i vah imenovanih krajev in v jednem hangarju gra-; dežke letalske postaje.
Diference med Sonninom in Bissolatijem.
„Neue Ztiricher Nachrichten" poročajo, da so se razvile med zunanjim ministrom Sonninom in in ministrom brez portfelja Bissolattijem resne diference. Nasprotni nazori obeh ministrov glede te-i ritorijalnih zahtev Italije v Dalmaciji so popolnoma i razdvojili ministra, tako da se niti ne pozdravljata več. V italijanskem kabinetu je pričel razkrojeval-ni proces.
Minister Bissolati hoče na vsak način razdrobiti Avstrijo.
Lugano, 31. oktobra. V Kremoni se je vršila j včeraj proslava dr. Battistija. Govoril je tudi min.
Bissolatti. Poudarjal je neomajno voljo Italije, da j ne dene meča poprej iz rok, do.tler ne bo Avstro-; Ogrska, ta mnogoglavi zmaj, dedni sovražnik Italije, poražena in razdrobljena. Kdor bi govoril sedaj o miru, ta bi hotel premirje v korist Nemčije 1 in AvstroOgrske. Zato pa ni dal mučenik Battisti 1 svojega življenja. Avstro-Ogrska ne sme nikdar upati, da se jej prizanese, tudi takrat ne, ko bodo I italijanske čete zmagovito vkorakale v TriJ.ent. Avstrija mora izginiti iz življenta Evrope. Glede Nemčije je rekel Bissolatti, da nikdo ne misli na to, da se potlači nemška svoboda, kakor hitro bo Nemčija oproščena militarizma. Glede narodov v Avstro-Ogrski je rekel, da morajo biti svobodni, Nemci in Madžari pa naj se vladajo kakor hočejo.
Soška fronta in Balkan.
Berolin, 29. oktobra. Vojaški kritik „Vossische I Zeitung" pravi glede zadnje soške bitke, da si ! Italija hoče s poskusom prebitja soške fronte na Balkanu zagotoviti tam zahtevano posest; to je pa pot, katero jej Avstrija zapira. List poudarja, kako se je vzdržal general Boroevič s svojimi zvestimi četami. Vsakdo med njimi, vsak mož, boreč se proti ogromni premoči, je vedel, da gre za vse. Zato so vzdržali. Fronta je danes neomajana. Domovina in države ž njo zvezane vedo, da se ima-I jo zahvaliti za to hrabremu generalu in njegovim ljudem.
Bitka pri Verdunu in ob Sommi.
Berolin, 28. oktobra.
Na severnem bregu Sotnme so se včeraj in-terijski boji zopet pričeli. Močna artiljerijska priprava je šla pred napadi, v katerih so v večernih urah prodrli Angleži preko črte Gueudecourt-Les Boeufs, Francozi pa tik zraven iz okolice Morvala. Naše čete so zavezniške sovražnike krvavo zavrnile z artiljerijskim ognjem in ognjem strojnih pušk, severo-vzhodno od Morvala tudi z golim orožjem. Pozicije smo do zadnjega obdržali.
Berolin, 29. oktobra.
Napade Angležev, ki so se po močnem ognju razvili med Gueudecourtom in Les Boeufsom, smo večidel s svojo artiljerijo zadušili. Kjer so prišli do izvedbe, smo jih z izgubami zavrnili. Pri tem sta bila dva oklopna avtomobila zadeta v polno in razbita. Pozneje sta vdrli vzhodno od Les Boeufsa dve sovražni stotniji v naš najspred-nji jarek. Boj se tam še vrši.
Berolin, 30. oktobra.
Mnoge točke fronte severno od Somme so se nahajale pod sovražnim ognjem, kateremu smo krepko odgovarjali. Pri nekem napadu na črti Les Boeufs-Morval se je sovražniku posrečilo mesto,
kjer je bil vdrl v naše najsprednejše jarke, proti jugu nekoliko razširiti. Na vseh drugih točkah, kjer je prišel skozi naš zaporni ogenj naprej, je bil krvavo odbit.
Na južnem bregu Somme je pešpolk št. 339, ki sestoji iz Berlinčanov in Brandenburžanov, v svežem napadu zajurišal pristavo La Maisonette in tam proti Biachesu se razprostirajoče jarke. Napad je učinkovito pripravila od letalcev-opazo-valcev izborno podpirana artiljerija. Pripeljanih je 412 vjetnikov. med njimi 15 častnikov.
Berolin, 31. oktobra.
Neugodne vremenske   razmere so omejile -i bojno delovanje ob Sommi. Sovražni oddelki, ki 1 so prodirali proti našim pozicijam severovzhodno in vzhodno od Les Boeufsa, smo z ognjeni zavrnili. Napadi, naperjeni proti La Maissonettu, katere je izvršila ena francoska stotnija, so se ponesrečili. Enako so se ponesrečili poskusi s četami z ročnimi granatami vdreti v naše nove jarke južno od Biachesa. Napad močnih francoskih čet na Ablaincourt in na obeh straneh ceste Chaulnes-I Lihons se v našem obrambnem ognju ni izvedel.
Berolin, 1. novembra.
Pri izboljšanih razglednih razmerah se je v v pokrajini ob Sommi v več odsekih pričelo živahno artiljerijsko delovanje. V večernih urah so prodrli Angleži iz pokrajine Courcelette in z močnimi silami na črti Gouedecourt-Les Boeufs v napad. Severno od Courceletta napad v našem obrambnem ognju ni prišel naprej, zapadno od Le Transloya se je v bližinskem boju na posameznih točkah zlomil.
Povratek „U 53" iz Amerike.
Berolin, 31. oktobra. Wolffov urad poroča: Podmorski čoln „U 53u se je vrnil s svojega pod-vzetja v Atlantskem oceanu nepoškodovan v domovino.
Splošna brambna dolžnost v Avstraliji in Kanadi.
V avstralskih taboriščih na Angleškem se je pričelo te dni glasovanje o splošni obligatorični i vojni dolžnosti.
Zatrjuje se, da hoče kanadska vlada predložiti kanadski zbornici zakonski načrt o uvedbi < splošne brambne dolžnosti.
Zaprto Vzhodno morje.
Iz Kodanja poročajo: Zadnji čas se je zdaj pa . zdaj zgodilo nekaterim parnikom, ki so prišli mimo j Droghdena (v morski ožini med Švedsko in Dansko), da so zadeli ob skale pod vodo, ki jih prej niso poznali. Sedaj je uganka rešena. Švedski par-uik „Norman11 je zadela na poti iz Anglije v Vzhod-j no morje pretekli pondeljek ista usoda ter se ni mogel več oprostiti. Natančnejša preiskava je j dognala v splošno začudenje, da je parnik obvisel v velikanski jekleni mreži, ki so jo Nemci položili i pri svetilni ladji Droghden. Parnik je bil s propelerjem tako zapleten v mrežo, da se sam ni mogel oprostiti, pozneje ga  je z velikim trudom oprostilo nekaj nemškim ladij. Gre tu za mreže, v katere naj bi se vjeli podmorski čolni.
Na Balkanu.
Romunska fronta.
Zasledovanje.
Berolin, 29. oktobra.
V severni Dobrudži so našli zasledujoči oddelki do sedaj malo odpora. Vse kaže, da se nasprotnik v vsi naglici umika. Vjeli. smo 500 razpršenih, ter vpltnili nekaj municijskih kolon in nekaj prtljage.
Evakuiranje Bukarešte.
Berlinski listi poročajo: Po petrogradskih vesteh se je pričelo splošno evakuiranje Bukarešte. Državni uradi zapuščajo glavno mesto in ž njimi se selijo mnogi premožnejši sloji. Vsi odhajajoči vlaki so prenapolnjeni.
Nov poveljnik v Dobrudži.
Francoski listi poročajo, da bo prevzel vrhovno poveljstvo v Dobrudži general Alekseje.v, Številne ruske čete se baje nahajajo na poti v Romunijo.
Macedonsko bojišče.
Berolin, 29. oktobra.
Srbski napadi na nemško-bolgarske pozicije I v loku Crne so se ponesrečili, enako tudi sovražni delni sunki na vzhodnih pobočjih Moglene in jugo-zapadno od DojrunskegM jezera. Ob Stru-mi praske (»atrulj. Pri Orl.iuu živahen artiljerijski ogenj.
Berolin, 30. oktobra.
Po močni artiljerijski pripravi so včeraj srbske in francoske čete ob Crni najprej v ozkih, I potem pa v širokih odsekih napadle nemške in
bolgarske pozicije. V zapornem ognju, severovzhodno od Veljega sela. s protinapadom, so se napadi popolnoma ponesrečili. Enako brezuspešni So ostali sovražni sunki pri Kenalih in Gradešnici.
Berolin, 31. oktobra.
Po začetnih uspehih je bolgarska pehota s protisunkom vrgla srbske oddelke v vzhodnem delu loka Crne z velikimi izgubami v njih izhodne pozicije.
Prve sovražnosti med Venizelosovo Grško in centralnimi državami.
Angleški listi javljajo: Dne 25. oktobra so napadli nemški letalci otok Kios, ki se je pridružil Venizelosu. Ena oseba je bila ubita, ena ranjena. Ob maloazijski obali so istočasno obstreljevale turške baterije nekatere stavbe na otoku. Ta napad pomeni prvo sovražno dejanje centralnih •držav proti venizelistični Grški.
Grška armada.
London, 30. oktobra. „Observer" javlja iz Aten 27. t. m.: Vlada je odredila takojšnjo odpravo grške armade iz Tesalije. Samo dva polka ostaneta tam. Včeraj v Solun došle oficirje narodne ■armade je Venizelos ob velikem navdušenju postavil v službo.
Venizelosova armada.
Venizelistična „Patris" objavlja, da sta od ve-mizelističnih čet organizirani dosedaj dve diviziji in si->cer solunska in sereška. Diviziji štejeta 250 častnikov. :Prvi maršbataljon solunske divizije je odšel na fronto. Zapovednik artiljerije polkovnik Masarakis ■izjavlja, da bodo imeli Grki svojo lastno fronto in ■da bo Venizelosova armada popolnoma enakopravna armadam drugih ententnih držav.
I  f Evgen Sajovic I
Dne 31. oktobra t. 1. je umrl gospod Evgen Sajovic, telovadni učitelj na II. državni gimnaziji v Ljubljani.
Tako tiho nas je zapustil, kakor je bilo tiho njegovo delovanje, katero je v celem obsegu posvetil telovadbi, koje gojitvi in procvitu med mladino je.z vnemo in ljubeznijo žrtvoval ves svoj trud.
Rojen dne 12. majnika 1880 iz veleugledne kranjske rodbine je že kot mladenič skupno s poznejšim odvetnikom dr. Jankom Savnikom pričel z vnemo gojiti telovadbo. Po dovršenih srednješolskih študijah se je nameraval posvetiti pravni-'štvu, a njegova ljubezen do telovadbe je določila njegovemu življenju drugo smer. ^ivahneje delovanje v sokolskih vrstah koncem devetdesetih let je priklenilo Evgena še tesneje k sokolski ideji. Vstrajno in neumorno ie sodeloval v vseh strokovnih odborih, bodisi v organizaciji ali teoriji, v praktičnem poduku ali pri novi terminologiji. Posebno delaven je bil v strokovni literaturi in njegovo ime je dobro poznano ne samo v slovenskih ■ampak tudi v čeških sokolskih vrstah.
Pa tudi sicer je bil prerano umrli v družabnem življenju radovoljno s svojim sodelovanjem na razpolago; posebno rad pa je v družbi svojih prijateljev posečal sinje vrhove naših divnih planin, katerih venec oklepa njegovo mnogo, mnogo prerano gomilo, na katero z žalostjo in spoštovanjem zre premnogo njegovih prijateljev, katerih si jih je s -■svojim mirnim in tihim, pa odkritim iti kremenitim značajem pridobil prav dosti.
Sovrstniki kakor naraščaj bodo ohranili bratu Evgenu vedno časten in hvaležen spomin.
DNEVNE VESTI.
Odstop avstrijskega ministrstva. Dunaj, 28. oktobra. Listi javljajo, da so imeli včeraj popoldne člani kabineta Sturgkh pod predsedstvom ministra notranjih del princa Hohenlohe posvetovanje, na katerem so sklenili, da skupno demisijonirajo.
Najvišje pohvalno priznanje je bilo izrečeno podpolkovniku generalnega štaba Milanu vitezu Bleiweisu-Trsteniškemu.
Odlikovanje bivšega kranjskega deželnega predsednika barona Schwarza. Njegovo Veličanstvo cesar je podelil vpokojenemu deželnemu pred-
sedniku baronu Schwarzu vojno dekoracijo k velikemu križu Fran Josipovega reda.
Otokar grof Czernin imenovan za ritmojstra.
S posebno milostjo in izjemoma je imenoval cesar rezervnega domobranskega poročnika Otokarja grofa Czernina pl. Chudenitz za rezervnega ritmojstra v c. in kr. armadi.
Knez Franc Thun f. Na svojem gradu v Dečinu je umrl dne 1. novembra zjutraj bivši češki cesarski namestnik in min. predsednik knez Franc Thun, 69 let star. ,
Prvi „avstrijski ministrski predsednik ustavne dobe. Kakor znano je dualistična ustava definitivno odpravila staro Frančevo ^avstrijsko cesarstvo", s tem da je priznala državnopravno samo-0! stojnost ogrskih dežel. Od 1. 1867. nismo imeli za | neogrsko polovico monarhije nobenega skupnega imena več in ime „Avstrija" „avstrijsko" pravzaprav oficielno niti ni eksistitiralo. Avstrijske dežele so bile cficijalno le „v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele", avstrijski ministrski predsednik je bil „min. predsednih v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel". S tem naslovom je bil imenovan tudi pokojni grof Sturgkh dne 3. novembra 1911. Medtem je lansko leto uredil cesar vprašanje skupnih grbov monarhije in je pri tej priliki tudi zopet uveljavil ime „Avstrija" kot označbo za vse dežele, ki so zastopane v dunajskem državnem zboru. Novi min. predsednik dr. von Korber je prvi od I. 1867. sem, ki ga je cesar imenoval za svojega avstrijskega rnin. predsednika. Tudi lastnoročna pisma odstopivšim ministrom, ki so bili še vsi imenovani za „v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele" se poslužujejo novega oficijalnega imena „avstrijski".
Vrlo zadržanje prostovoljnih strelcev VI. Gospod armadni poveljnik generalni polkovnik pl. Boroevič je poslal 23. t. m. nastopno poročilo c. kr. deželnemu predsedstvu: Prva stotnija prosto-volj. strelskega bataljona VI. se je posebno obnesla v bojih prejšnjega meseca. Oni, ki so vršili oficirsko službo, in moštvo so bili preveti izbor-nega duha. so kazali posebno čustvo dolžnosti, zanesljivost in ambicijo in so si pridobili s svojim vzornim, hrabrim zadržanjem, vztrajanjem v najhujšem artiljerijskem ognju, najpopolnejše priznanje svojih predstojnikov. To naznanjam c. kr. deželnemu predsedstvu s posebnim veseljem.
Promocija. Gospod Ernst Kordin, c. kr. deželnovladni tajnik v Kranju bo dne 7. t. m. na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Iskreno čestitamo!
Na praznik Vseh svetnikov popoldne je prišlo na kranjsko pokopališče vse polno ljudstva, da se spominja po običajnem žalnem nažiču onih, ki spe v teh grobovih nevzdramno spanje. Letos niso gorele sveče in ne luči, zato pa je bilo nad gomilami tem več svežih jesenskih rož. Po cerkvenem opravilu je zapel čitalniški pevski zbor pred Prašemovim spomenikom dvoje pretresljivih zalo-stink. — Ob štirih popoldne se je zbralo ob junaških grobovih na Rupi vojaštvo, zastopniki raznih oblasti ter mnogo okoličanov in meščanov. Vojaštvu in zbranemu ljudstvu so razložili pomen te žalne svečanosti zastopniki vojaštva v nemškem, ogrskem in hrvatskem jeziku. Ubrano in veličastno so se razlegale slovenske nagrobne pesmi po završenih govorih in po cerkvenem obredu preko grobov v počeščenje umrlih junakov; tam od goriike strani pa so se čuli kakor odmev zamolkli glasovi topov Vreme se je prilagodilo dnevu: mirno in megleno je bilo
Ob mnogobrojni udeležbi se je vršil včeraj pogreb g. Evg Sajovica, ki je svedočil. kako vsesplošno je bil pokojnik priljubljen. Zadnjega spremstva se je udeložila slavna „Nar. čitalnica" z zastavo, nje pevski zbor pa je ob krsti pred hišo in ob gomili zapel ganljivi žalostinki. Pokojnika, ki je bil blag, miren in tih človek, se bo pogrešalo splošno, osobito pa kot telovadsa - strokovnjaka. Lahka mu bodi zemlja domača!
Mesto venca na krsto pokojnega g. Evgena Sajovica je darovala gospa Helena Pavšlar-jeva 10 K za podporo vdov in sirot v vojni padlih vojakov.
Seja kranjskega občinskega odbora z dne 3. novembra 1916. 1. Naznanilo županstva. Zupan poroča, da mu je c. kr. višji okr. zdravnik g. dr. Edvard Savnik izročil 1000 K za „Dija-ško kuhinjo" v trajen spomin g. kand. inž. Bog-
dana Savn i k a, c. kr. rez. poročnika, ki je pade^ ob Soči dne 26. julija 1915. Zupanu še naroči, da v tmenu občinskega odbora izreče g. darovalcu pismeno zahvalo za ta velikodušni dar. Nadalje župan naznani, da mu je izročil tovarnar g. Vinko Majdič30K, veletržec g. Anton Majdič pa 20 K za ubožni zaklad mesto venca na krsto pokojnega g. Evgena Sajovica. — 2. Poročilo finančnega odseka (poroča obč. svet. dr. V. S tempih ar.) a) Občinski odbor potrdi oddajo mestnih njiv v najem za dobo 6 let proti najemnini, kakor se je dosegla na javni dražbi, b) Ugodi se prošnji M. Mayrja, kateremu se z ozirom na nastale razmere zniža za tekoče leto zakupnina naklade na pivo za K 260-—. c) Potrdi se računski zaključek mestnega kopališča za I. 1916. s prebitkom K 216-20. d) Občinski odbor reši ugodno prošnjo učiteljice O. Savni k-ove za zvišanje nagrade. 3. Občinski proračun za 1. 1917 (poroča obč. svetovalec Fr. Krenner). Sprejme se proračun s preračunanimi dohodki K 27.510'20 in stroški K 67.79886. Primanjkljaj K 40.288'66 se bo, kekor običajno, pokril s 40 odstotno naklado na direktne davke, s 30 odstotno vodovodno naklado na inderektne davke in s 5% vodovodno naklado, ostanek pa s prihranki iz prejšnjih let. 4. R a č u n -ski zaključek „Dijaške kuhinje v Kranju" za leto 1915 16 se odobri, obč. odbornika F. Ažman in J. Sajovic se določita pregledovalcem računov in kot zastopniki občine se izvolijo v kuhinjski odbor prof. dr. V. Herle, dr. E. S a v n i k in mag. pharm. F. Savnik. Ko še občinski zastop odboru „Dijaške kuhinje" izreče zahvalo na požrtvovalnem delovanju, župan zaključi sejo.
Razglas. C. kr. okrajno glavarstvo opozarja tem potom na ukaz c. kr. deželnega predsednika z dne 19. oktobra 1916 št. 31.881 o primešavanju surogatov pri izdelovanju kruha. Po določilih tega ukaza se smejo pšenična krušna, pšenična enotna in ržena moka pri izdelovanju kruha porabljati samo v množini, ki ne presega 60 odstotkov cele teže podelane množine moke; ostanek, to je 40 odstotkov cele teže naj sestoji iz nadomestnih snovi. Kot nadomestne snovi se smejo porabljati le krompirjeva moka, krompirjeva kaša, koruzna moka in ječmonova moka. Ta določila veljajo tako za obrtniško izdelovanje ki uha, kakor tudi za izdelovanje kruha v zasebnih gospodarstvih. Prodajalci kruha so dolžni v svoji prodajalni označiti na vidnem mestu z razločno pisavo množino in vrsto nadomestnih snovi, ki so se porabile za izdelavo kruha. Prestopki tega ukaza se bodo kaznovali po § 35 ces. ukaza z dne 11. junija 1916 drž. zak. št. 176 z denarnimi globami do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev.
Razglas glede oddaje piva. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju določa v smislu ukaza deželne vlade sledeče: V vseh krajih političnega okraja Kranj se sme v vseh obratih, v katerim se oddaja pivo gostom v svrho povžitja na razpolago, oddajati pivo v obratnih prostorih ali čez ulico ob delavnikih le v času od 6. do 9. ure zvečer in ob nedeljah in praznikih od 3. pop. do 9. ure zv. Oddajati se pa sme v obratnih prostorih in čez ulico posameznim osebam največ 1 liter piva. Prestopki te odredbe se bodo kaznovali z denarnimi globami do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev.
Vesti o uvedbi nakaznic za meso so neresnične. Apravizačni posvetovalni odbor na Dunaju je sklenil uvedbo takih nakaznic opustiti, kar najmanj polovica prebivalstva itak ne je več mesa. Zato pa predlagajo sedaj nekateri dunajski listi, da bi se naj uvedle kombinirane karte za živila. Kdor bi ne kupoval mesa, ta naj bi imel pravico nakupiti več drugih vegetaričnih živil. Ker pa so množine najvažnejših živil (moke, krompirja itd.) že itak strogo odmerjene in se ne dajo zvišati, je malo verjetno, da bi se ta predlog mogel \resr.i-čiti, ne da bi se istočasno reducirale dnevne množine za iste osebe, ki kupujejo ali ki bi kupovale meso.
Izvoz prašičev iz Ogrske v Avstrijo. Glasom listov je med dunajsko in budimpeštansko vlado dogovorjeno, da bo za nekaj časa sploh ustavljen izvoz prašičev iz Ogrske in bo dopuščen šele pozneje po posebnih predpisih.
Iz Save pri Lancovem so potegnili truplo 5% letnega dečka Ivana Mlekuža iz Koroške Bele. Deček je bil 26. pr. m. padel v Savo pri Javorniku.
Kupujejo se vsakovrstne stare =====
cunje
Kranj, Glavni trg št. 119.
II
—
•a
C
1 Sf
N O
a.
s.
C
>
I       Kupim vsako množino
i smrekovega
orehovega
jesenovega
čeSnjnvega j hruievega I lipovega j hrastovega
na vago ali na meter. Debelina od 30 cm naprej. Kupim tudi
n vaanu mnutinu
lesa
suhe koprive
Natančneja pojasnila daje
po 6 K za 100 kg.
+
Brez posebnega obvestila.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod
EVGEN SAJOVIC
gimnazijski telovadni učitelj
v torek, dne 31, oktobra 1916 ob 11. uri zvečer v 36. letu svoje dobe, po dolgi mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki preljubega pokojnika so se prenesli v petek, dne 3. novembra 1916, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, na tukajšnje grobišče.
V KRANJU, dne 2. novembra 1916.
Ivana Sajovic roj. Pleivveissova, mati. — Janko, Gvidon, Joško in Stanko, bratje. — Mirni omož. Pirčeva, Karla omož. Luznarjeva, Nuša omož. Majdičeva in Hani, sestre. — Ciril Pire, Franc Luznar, Joško Majdič, svaki. — Toni Sajovic, roj. Švejda, Vera Sajovic, roj. Šavnikova, svakinji.
Nečaki in nečakinje.
ZAHVALA.
Za izkazana sočutja ob bridki izgubi nepozabnega sina, oz. brata, strica in svaka, gospoda
EVGENA SAJOVICA
gimnazijskega telovadnega učitelja
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Zlasti pa izrekamo zahvalo si. Narodni čitalnici, ki je pokojnika spremila z zastavo k večnemu počitku, osobito pa nje pevskemu zboru za ginljivi žalostinki pred hišo in grobom, vsem sorodnikom, bratom, prijateljem in znancem za res veliko spremstvo. Darovalcem prekrasnih vencev in šopkov najsrčnejša hvala. Istotako srčna hvala prečastiti duhovščini.
V KRANJU, 4. novembra 1916.
Rodbina Ferd. Sajovic-eva.
Mestna hranilnica
i
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
Koncem leta 1915 je imela vlog.....K 48,500.000'—
Rezervnega zaklada ,.........., 1,330.000*—
Sprejema vloge vsak delavnik. Hranilnica je pupilamo varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domaće hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja  na Kranjskem proti 5°o, izven  Kranjske  pa proti 5\4° o obrestim in proti najmanj 1°0 oziroma 3/40/0 odplačevanju na dolg.
2 52—41
trgovina
Ferd. Sajovic
v Kranju
(poprej J. C. Pleiweiss)
priporoča
svojo bogato zalogo
sukna, letenskih modnih blagov, cefirov in battstov za ženske bluze in obleke, pike, kambrikov, levantinov, ševijotov, kamgarnov in lodnov za pelerine, sifona, bele kotenine in platna za rjuhe, cvilha za žimnice, satenastih in pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti.
Snežne kape, trebušnike. naročnike, rokavice in nogavice za vojake.
Svilnati robci najnovejših vzorcev.
Kdor ve razločiti dober liker od slabega, se ne da preslepiti s ponaredbami, ampak zahteva pristni
„FLOR1AN"
ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje = do dela. =
Po slabem pitju Si bolan, Od tega boš
Vesel, močan!
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga s neomejeno zaveto v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
•o «
N
"S
5
u
v
N
os
brez odbitka rentnega davka.
431 O 4 O
brez odbitka rentnega davka.
(i 52-37
=3
P.
50
rti
N
rt -i
<5
S.
N 05 g
tu
CL
11
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju
V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranji'..
^532
8575