slovenska stran

6. mart 1978. - Naše novine - 9.
PIŠETA IN UREJUJETA: LOJZE KOŠOROK IN PAVLA GRUDEN		
	mm m H J	
		% JI
		
■■ »		
kar po domače
•••
m MED NAMI
DVE NEVESTI
Triglavska igralska družina je v sobota 25. februarja uprizorila veselo igro DVE NEVESTI, v treh dejanjih. Tokrat je bila režija v rokah Mirana Spicarja in prav vsi igralci so nas vse prav prijetno iznenadili z odličnim nastopom. Tako so ponovno potrdili in dokazan kaj zmorejo. Nismo ze pozabili Cankarjevih HLAPCEV, ki so jih dali na oder ob priliki Cankarjevega tedna in odkritju spomenika. Tako smo s to prireditvijo nekako zaključili vrsto kulturnih prireditev, ki so bile v zvezi z odkritjem spomenika Franceta Prešerna. Tudi obisk je bil zadovoljiv, v zadovoljstvo igralcev in nas vseh. Prav iskrene čestitke in hvla vam vsem!
Ob tej priliki smo se poslovili tudi ob predstavnikov Slovenske izseljenske matice, predsednika Seligerja in pesnika Zlobca. Besede pesnika Cirila Zlobca, nam bodo vsem ostale globoko v spo-menu in jih ne bomo pozabili. Ostale nam bodo ne samo v spomenu, temveč nam bodo tudi v spodbudo za nadaljne napore pri kulturnem delu. Predstavniki slovenskih organizacij v Sy-dneyu, so se na tem večeru tudi uredno poslovali od svojih gostov.
SLOVENSKI POUK TUDI V NEWTOWNU
V okviru Jugoslovenske etnične sole u Newtownu je v letošnjem solskem letu poleg makedonskega, srbskega in
hrvatskega jezika, odprt oddelek oz. razred tudi za slovenski jezik. Vpisanih je 13 učenčev in pouk se je začel 11 februarja. Za začetek poučuje Lojze Kosorok, dokler se ne najde druga učna moc. Učitelj je z ucenci zelo zadovoljen, pravi da so zelo marljivi. Zal se nimajo na raspolago učnih knjig.
Slovenski razred so odprli tudi pri Slov. društvu Sydney v Hosley Parku, kjer poučuje g. Marjan Tomazin. Predsednik Matice je izrazil posebno zadovoljstvo z odprtjem novih razredov.
FEBRUARSKE MISLI O PREŠERNU
Edini slovenski mescnik v Avstraliji Misli, niso o tem velikem kulturnem dogodku pri SDS našle one lepe besede. Nasprotno, skusajo z raznimi clancimi, izjavami pod raznimi naslovi prikazati priprave na veliki kulturni dogodek kot nekak politični spektakl. Verjetno so namerno tokrat zelo "človeško" mislile. Kje je bila vsa ta saloigra rezirana, nam ni seveda potreba posebej ugotavljati. Zal, da se mora kultura meriti po barvah ali so to narodne barve ali kakršne koli ze. Ibogi odborniski pari - "klapi" in članom - "klapi podobne baze", sta nasa častita duše briznika pošteno isprasila njih rdečo vest. Pac v smislu 40 dnevnega posta! Naj vam bo v zadoščenje: sta kar opravila javno spovod za vas vse, kateri se pripravljate na velikonočne zabave. Spodobi se in pravično je...
Gospod B mi je v prisotnosti gospoda A pel posmrtno slavo na levom bregu... Gospod A mu je rekel, da mi bo o temu telefoniral. Gospod B mu je to obs-vetoval, ces, dalalfe bo v časopis. Vendar mi je g. A vse to telefonsko sporočil... Draga moja, hvala za nasvete in konstruktivno kritiko. Ze pok. pisatelj Jurcec mi je prerokoval kakor vidva. Le nobenega brega ni omenil. Pisal mi je pa, da bom v •nekaj letih prešla v prozo in da bom se pomembno posegla v zgodovino slovenskega naroda. Morda... Na vama odkrito povem, da se tako velikega daru ne zavedeni. Vem pa, da sem najbolj srečna kadar pisem. Materinščina je moja največja ljubezen. Saj mi je vrnila prisotnost duha, ko sem pod udarci zbesnele moške pesti izgubila zavest da sem bitje. Rjove, kakor gluhonema, slepa žival sem hlipala po svoji biti, kajti ostala sem dobesedno brez besede... Šele, ko sem zaslisala krik "mama", se mi je vrnila prisotnost duha. Oprostita mi, ce o vajini ljubeznjivosti zapišem takole:
Mislita, da sem naivna, Gospod U, in Gospod B.? Da sta oba gospoda objektivna,
naj izjavila bi javno Gospa G.?
SLOVENCI SI MEDSEBOJNO VE C NE ZAUPAMO.
Vsaj v zamejstvu ne. Zopet sem sprejela nedopisano pismo od znanke. "Podpisala" se je z dvema kraticama. Toda svoj naslov je le napisala na ovitek. Ker se v pismu znaša samo na "Nase
Novine", naj ji odgovorim kar tukaj. Da bi ustregla vam, dragi bravci, naj vam postrežem z glavno vsebino tega pisma: Draga Pavla!	v
Zdaj si dobila besedo... Kaj se stulis med jugovice... Saj je res, da jim je treba od časa do časa pomagati... Ne pozabite, da Sava tece na-vzdoI...Tudi nobenih starih smesnic nam ni treba... Zalotila sem v vasem časopisa štiri leta star članek v prevodu iz nemškega časopisa. "MISLI" so dobre... Ustvarite svoj slovenski tednik pa četudi bi ga morali sami razmnoževati... Za pouk slovenščine nabavite predvojno čitanko... Jaz sem stara, pa tudi v slovnici nisem nikdar imela "odlično"... Da bi kupovali "Nase Novine", to pa ne in ne... Pa ne preveč hvalit socjalizma, saj je ze tako dosti pohvaljen.
I. Z. Nepodpisana poznana.
Uboga draga, nepodpisana poznana! Le kakšne pblasti se ti bojiš? Nas ljudi je kakor listja in trava. Le orli in sokoli gnezdijo višinah. Ti pa si kukavica. Nisi niti Eva Peron, se manj Devica Orleanska. A kaj sele Junie Morosi! Pa tudi Greta Ga-rbo ne.
"Zdaj si dobila besedo, "mi praviš". Kar slisim te kako sikas. Vendar tvoj strup na mene ne učinkuje. Saj si silno, silno zabavam s tvojimi sestrinskimi nasveti za prosvetno delo v svrho bliskovitega razsvetljenja slovenskih umskih sestraden-cev v zamejstvu.
Ne zaletuj se kakor bik v nova vrata. Kdo se stuli med jugovice? Ne stulim se
med pesnike, pa bi se stulila med zurnaliste? K sodelovanju pri "Naših Novinah" sem bila povabljena. Naj se zaradi enega južnega brata od rečem prijateljstva z vsemi? Saj smo se vendar v obeh vojnah skupno borili za svobodo. Slovenija se sama ne bi mogla zoperstaviti sovprazniku.
"Od časa do časa, da jim je treba pomagati", praviš? Kaj ti ne sram s takim predsodkom in s tako pokroviteljsko milostjo gledati na njih? "MISLI" te tako ne uce! Moja zimska leta so tu. Pa sera mislila, da si dam dvignut prsa, da bi me ne zeblo v brado a ti, da bi za časa moje odsotnosti vzela na stanovanje mojega psa. Kje pa! Moj pes je dal-matinec.
Seveda Sava tece navzdol. Voda je. Obrni jo, ce ti ni prav. Imas zemljevid? Tako majčken del njene struge bi ostal suh, da bi se se žejen konj ne požvižgal na tvojo hidromanijo.
Stari članki v "Naših Novinah"? Obrni se na krivca. Jaz pisem ipove. Toda obljubljam ti, da bom kmalu prevedla eden od mojih dopisov iz angleščine v slovenščino. Kolikor je star, se vedno je našim razmeram primeran.
Izjavljaš, da so "MISLI" dobre. Nihče ni rekel, da so slabe. Saj ima vsaka slaba tudi dobro stran. Meni so "MISLI" postale le pretesne.	~
Da naj ustvarimo slovenski tednik? Ustvari ga ti. Tako bos vsaj dobila besedo.
Da naj za pouk slovenscine v tem časopisu nabavimo predvojno slovnico? Tisti meketefekete s kozami za e bi današnje otroke usp&al. Danes je za e seks. Za a je
splav in krvav. Za o bomba. Ficko za i. A da ti o crki u ne govorim. Mlajša si od mene pa si ze toliko stara, da gres nazaj zastonjkarji!
Ocitas mi, da se ukvarja s politiko. Jaz se ukvarjam z RAZMERAMI! Socijalizem je po TVOJIH besedih "ze tako dosti pohvaljen" - pohvaljen. Ne podtikaj mi svojih jajc! Politika je meni odvratna. Borim se le proti onim, ki kakor kaca skrivajo ncwe in mečejo kamenje v ljudi, ki se boje se ene bratske vojne, a bruna v svojem očesu ne vidijo.
A kar se tiče slovnice, draga moja, dobro vera kam cikaš. Nasi odlicniki bi morali naso slovnico obvladati odlično.
Predno napravim zapik, naj se ti se zahvalim za da-nasen (res "kar po domače") pomenek. Pa brez zamere. Saj nikdo ne ve kdo si. Prisrčen pozdrav, tvoja Pavla.
"Pazi, da ostanes objektivna. In da ne postanes demagog, mi je proti koncu pogovora, svetoval gospod pri telefonu. Demagog' Hm...
ZGAGA
Eden v stoli drugi v soli, viži dve v en rog
demagogk pedago_ ~Sveta Urška! Dema glej ga ptujska! Narod hujska, dajnu sapo vzema
Suh kot kreda, Peda mu razgalja krog.
V fari vlada zmeda, raja pa kot lipov bog.
IUP
Pavla Gruden
PO SLOVENIJI
NOVICE IN ZANIMIVOSTI
PO SLOVENIJI
DOVOLJ DELOVNIH MEST ZA POVRATNIKE
V Slovenijo se po podatkih republiške skupnosti za zaposlovanje vsako leto vrne približno dva tisoč naših ljudi, ki so začasno zaposleni na tujem. Večina zlahka dobi delo doma, na splošno pa je povprečna čakalna doba za delovno mesto šest mesecev. Za letošnje leto se predvideva, da bo odprtih nad tri tisoč delovnih mest, pretežno na tistih področjih, od koder se največ ljudi zaposluje na tujem. Veliko hitreje naj bi se razvijala tudi obrt, ki naj bi zagotovila dodatnih 1400 delovnih mest.
Zanimivo je, da so ob novem letu, prav v času, ko se je pri nas mudilo na novoletnih počitnicah največ naših rojakov, v Lendavi odprli nov obrat tovarne Gorenje-Varstroj, v katerem izdelujejo sanitarne kabine, v Črnomlju, v Beli krajini, pa so položili temeljni kamen za novo tovarno Gorenja, v kateri bodo izdelovali kompresorje za hladilne naprave. Med novoletnimi prazniki se je povezovala z našimi rojaki tudi delovna organizacija Olga Meglic iz Ptuja, ki deluje v okviru sestavljene organizacije kovinske industrije ELKOM. Podjetje Olga
Meglic namerava v vasi Dolane v Halozah zgraditi tovarno hidravličnih elementov; naši rojaki, ki so začasno zaposleni na tujem, naj bi novi tovarni posodili devize za uvoz opreme, s tem pa bi si zagotovili tudi delovno mesto. Posojilo v višini najmanj 10.000.— DM naj bi bilo za dobo petih let, tovarna pa bi jim ga vrnila po petih letih z 10 odstotnimi obrestmi.
DARILO KOROŠKIM SLOVENCEM
Predsednik Slovenske narodne podporne jednote Frank Groser je pred nedavnim poslal predsedniku Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Avstrija, dr. Fran-ciju Zvvittru ček za 2.500.— _ ameriških dolarjev. Ameriški " Slovenci so poklonili denar našim koroškim rojakom, da bi ga po svoji presoji uporabili pri nadaljevanju boja proti diskriminaciji. Rojak Frank Groser je tudi sporočil da za letos načrtuje ponovni obisk Slovenije, ob tej priložnosti pa bo obiskal tudi avstrijsko Koroško.
NOVA GORICA — Kolektiv Goriških opekarn je slavil svojo tridesetletnico. Povabljeni upokojenci so komaj mogli verjeti, da se je nekdanje revno podjetje, v katerem so delali predvsem s kraimpi, samokolnicami in kvečjemu z živinsko vprego, spremenilo v veliko moderno tovarno. Lani so v Goriških opekarnah izdelali več kot 100 milijonov opečnih enot in več sto tisoč kvadratnih metrov ploščic.
TOLMIN — Pevski oktet Majnik je bil pred tremi leti ustanovljen na posebno željo zdravljenih alkoholikov, ki so želeli pijačo zamenjati s pesmijo. Od tedaj so imeli že več kot 60 nastopov. Vsa tri leta vodi oktet Ivanka Kosmač, rojena Hvala. Takole pravi: »Nisem se mogla odreči glasbi in petju, čeprav mi je manjkalo prave glasbene vzgoje. V človeku spi notranja sila, ki ga spodbuja in sili, da po svojih močeh in zmožnostih prispeva k splošni kulturi naroda.«
GORENJA TREBUSA — V 86 hišah nadvse raztresenih samotnih hribovskih zaselkov, kjer je vse do sedaj svetila petrolejka, plinska luč ali pa šibka svetloba vaške elektrarne, je zdaj zasvetila prava elektrika. Elektroenergetske naprave v Gorenji Trebuši
obsegajo več kot 14 km visokonapetostnega, 30 km nizkonapetostnega omrežja in pet transformatorskih postaj. Pri delih so pomagali tudi mladinci, vojaki in domačini.
ŠKOFJA LOKA — Loška gimnazija postaja »smučarska«. Od 18 oddelkov so namreč štirje smučarski. Dvainšestdeset dijakov, odličnih smučarjev, ima pouk 'prilagojen tallo, da lahko redino trenira in se udeležuje tudi tekem. »Smučarsko« gimnazijo, ki je za zdaj le poskusna, bodo tudi uradno potrdili.
GORNJA RADGONA — V gasilskem domu v Meleh so pisatelji-ama-terji iz gornjeradganske občine ustanovili občinsko literarno društvo. Člani društva so mladi ljudje, ki so po poklicu vzgojitelji, delavci, tehniki, dijaki, gospodinje. Z združenimi močmi si bodo prizadevali objavljati svoje literarne izdelke. Tovarna ELRAD Gorenje v Gornji Radgoni, ki se ukvarja z elektronsko proizvodnjo, bo izdala tiskano knjigo z njihovimi sestavki. Knjiga bo opremljena z reprodukcijami del slikarjev samoukov v gornjeradgonski občini.


PISMA CITALACA - PISMA CITALACA - PISMA CITALACA
OSAMLJENOST - PRISILA ILI VOLJA
Osamljenost se u nasoj emigraciji cesto spominje kao jedna od tezih kobi koju su-srece nas covek u novoj domovini. Mnogi kazu: "Ah, nemozes ovde da i mas prijatelja, nema" tu povjerenja. Nitko te ne treba kad si u neprilici itd, itd.
Zbog cega je to tako?
Dali smo mi zaista prisiljeni da budemo osamljeni ili mi sami hočemo da budemo sami?
Glavni uzrok je u nama samima. Mnogi od nas su žrtve vlastitih negativnih emocija. Ako nam je napr. netko ucinio neku sitnicu nazao, pocecemo ga osudji-vati, pa smisljati osvetu tj. pocinjemo gajiti negativne emocije, koje popnt nemani a našim mislima ras tu sve vece i postajo nas vlastiti mucitelj. Na kraju pocinjemo osudjivati sve i svakoga pa i one koji nam nisu bas nista krivi.
Postajemo za vid ni, ostale ljude pocinjemo smatrati nepoštenima, zlonamjernici-ma itd., dok sebe "uzdize-mo" na platformu ljudsko-sti. Tada, da se nebi su-sretali sa "toboze" neugodnim ljudima, zatvaramo se u svoje "JA" izbjegavamo susrete i nova poznanastva, zaljubljujemo se u lica sa ekrana (jer oni nam ne mo-
gu uciniti nista nazao) i sve vise se usaljujemo od vanj-skog svijeta - od života -dok ne shvatimo da smo sami.
Da li je nas sredina od-bacila?
Da li smo mi odbacili oko-linu ili smo jednostavno po-bjegli od borbe |jer "život je .borba"] prihvatiii najlaksi način života koji se sastoji u jednostavnom vegetlsanju, osudjeni, poput ubrane sa-late, na propast izmedju ce-tiri zida?
Onda, pored toga ''naseg blaga" samoce, kukamo, st-repimo, patimo a ne znamo, ustvari, zbog cega? U pot-razi za krivcem lutamo svu-da cas krivimo one, cas ovo, a nismo svjesni da je pravi krivac u nama, u našem mozgu. Nismo svjesni da smo žrtve vlastite negativne emocije, koja se na srecu snaznom voljom, moze zam-jeniti sa njenim autipodom, pozitivnom emocijom
Ako cemo ljude prihvacati onakvima kakvi jesu, prijatelje uzimati radi razonode a ne koristoljublja, izbegavati zlopamcenje (jer svaka negativnost, ili pozitivnost samo je jedna tačka u liniji beskonacnog života, pa nema smisla jednu negativnu tocku neprekidno vuci za sobom i pri tome ne us-
tupati mjesto drugoj, pozi-tivnoj, koja bi eventualno osvojila nas zivotni put) i postati gospodar svojih emocija, - uciniti cemo prvi korak ka pobjedi osamljenosti.
Bez obzira sto i koliko nam je netko skrivio - volimo ga, jer i mi smo nekad nekom bili nesto krivi.
Dakle, potisnimo mrznju -uzdignimo ljubav.
Ako želimo osmijeh i paz-nju - dajmo je drugima.
Ako hočemo prijatelja -budimo prijatelj.
Ako smo osamljeni - ob-ucimo se u srdacnost i po-kusajmo citavom svetu sve oprostiti".
Ako budemo, cvrstom vo-Ijom, nastojali uciniti sebe ijepsima - svi ljudi, okolina,' pa i život izgledati ce Ijepsi i bolji u našim očima. Odje-dnom cemo shvatiti da nismo sami. Društva, klubovi, susjedi cekaju na nas da im pridjemo, a na nama je -hočemo 11 ili ne.
Prema tome, nije tudjina kriva sto smo usamljeni.
Mi nismo prisiljeni da budemo osamljeni.
Mi hočemo da budemo osamljeni.
Olga Sokac-Pojvancic Melbourne
MALE SALE
DOPUNJAVAJU SE
Poznati britanski književnik Bernard imao je prilicno velike usi. Na nekom banketu dobacimu jedna zajedljiva dama:
-	Mister Bernard, sve do sada nišam primetila da imate tako velike usi.
-	Da, gospodjo - odgovori slavni pisac - Moje usi i Vasa glava stvorih bi izvrsnog magarca!
BOLJE JE TAMO Bolovao je jovo nekoliko dana pa otisao Bogu na istinu. Ostala mu udovica opaka ostrokondja i spiritiskinja. Nekoliko dana posle Jovine smrti otTde ona na grob i pozva Jo vin duh da joj se javi.
-	Jesi li to ti, Jovo? - upi ta udovica umiljato.
-	Ja sam! • odgovara duh mrzovoljno.
-	Pa, kako si dušo, kako ti je tamo?
-	Vrlo dobro, vrlo dobro!
-	Je li ti bolje nego kad smo živeli zajedno?
-	Mnogo bolje, mnogo bolje - ubrza duh.
-	Pa onda, zaista, mora da je divno u raju?
-	Nišam ja u raju - odgovori duh i izgubi se.
ERA PRODAJE LUC
Prodavao Era luc. Pridje Eri kupac i zamoli ga da mu dozvoli da isproba kako gori luc. Era mu dade zublju, ali se on odmah ugasi.
-	Pa sta je ovo ero, kakav ti je ovo luc?
-	A gde si ti video da luc gori danju? - odvrati Era - On je namenjen da samo nocu gori. a ne i danju.
Prikupio: M. Jakovljevic
CARINSKI PROPISI
Postovano uredništvo Vidim iz rubrike "Pisma citalaca" da ima i hvale i kritike, iako vise hvale na ovaj nas novi list, sto po-kazuje da je dostojan svoga imena. Ja se lično nadam da cemo u buducnosti videti sve manje kritike. Naravno, ako nastavite sa ovakvim izdava-njem novina kao sto ste zapoceli. Uzgred bih predlo-zio da bi bilo dobro da uz pravne savete koje ste obja-vljivali, pišete nesto o carinskim propisima koji bi nas (one koji putuju na odmor) veoma interesovali; a pozna to je da mnogi o tome znaju malo ili nikako. Vi čete lakse doci do ov-akvih informacija, a znatan broj citalaca ce Vam zbog toga biti veoma zahvalan.
F. Visnjevski, Geelong
Od sledeceg broja objavi-cemo opsirnije izvode iz op-stih carinskih propisa koji se primenjuju prema drzavlja-nima SFRJ koji dolaze na odmor ili se vracaju sa ze-ljom da stalno žive u Jugo-slavyi.
Kod kom sije na sijolo
\ I
I
I
L.	v
Saric kis Skola
Nudi Vam povoljne uslove da dobijete VOZACKU DOZVOLU
Za: Automatik, mijenjac, kamion, kao i semitrajlu uz vrlo povoljne uslove i niske cijene. Zainteresovani nazovite na Tel. 606-5246 ili Pišite na Adresu: P.O. Box 346Cabramatta N.S.W. Mozete polagati na Vasem jeziku
Svaka nasa zabava sto je s vremena na vreme organi-ju nasi doseljenici u ovoj sredini moze se reci da je pravo umece. Tih nekoliko sati sto nam prodje uz mu-ziku i razgovor sa poznani-cima i prijateljima nehotice nas natera da se prisetimo prohujalog vremena.
U nama zatrepti i zadnji mišic tela, kada, pa bar i za jedan momenat ispred ociju mine vizija neke slike za-vicaja. Seticemo se tada i onih sitnica sto nam nekada nisu znacile nista, jer je to tada bila svakodnevna pojava. Tada, kao sa nekim ponosom, zaticemo sebe "ka ko prijatelju uz casicu "ne" uvezene sljivovice pripoved-amo kako smo umeli stizati i u trece selo na prelo, igranku ili komisanje kuku-ruza. Tada nisu probleme zadavali ni gladni vuci i njihovi urlici, ni smetovi veliki na prevojima ili kisa s jeseni kada neprekidno pada, tada nista nije smetalo.
Ponos je bio zaigrati u kolu pored zajapurene iepo-tice, ili zapevati iz sveg glasa dok be se eko pesme gubio kroz noc. A nekada i skupljen u mraku cucati is-pod prozora udovice ili ras-pustenice dok ne otvori pro-zor i kaze: "Ulazi mangupe jedan, videče nas ko..."
Uspomene, sve sama seca-
nja sto od jedanput poenu nezadrzivo navirati iz dubine grudi, da bi se potom stale gasiti i nestajati poput pra-menova magle kada se začne dizati u majsko jutro iznad reke. U tom momentu suocavamo se sa grubom st-varnoscu sto nas okruzuje a mnogi od nas cak niti malim prstom da mrdnu. Sve-sni smo da onaj duh u kome smo stasali polako ali sigurno zbog naseg nerazumevanja i zbog medjusobnog bezvrednog natecanja polako umire. Zbog necijih, samo njemu jasnih ideala i da samo sebe stavi na vrh ono-ga sto zovemo nase, ono nase pravo izvorno umece nestaje, bez ikakvog tfaga se utire. Ni malo se ne stidimo naših starih sto su umeli i golim grudima ici na ostrice noževa ili golim rukama hv-atati usijane cevi pusaka i svoj život davali da bi sa-cuvali za potomstvo to sto mi tako bezdusno unistava-mo u ovoj sredini. Veliki je broj naših ljudi u ovoj zemlji, ali je katastrofalno veci broj naših svadja i nase lenjosti u pogledu sta smo postigli u odnosu na druge nacije. Pa i ovo sto imamo Ijulja se na staklenim nogama preteči da se razleti na sve strane, a ti komadi da bace jos vecu sramotu kako na nas same tako isto i na
celu jugoslovensku naciju. Jugoslovena ima toliko u Brisbanu da bi mogli zajed-nickim snagama stvoriti jaci klub nego sto ga imaju Italijani, Nemci ili Grči i na nase zabave moglo bi doci i po hiljadu ljudi, jer mi smo takvi, volimo izaci, provese-liti se i potrositi. Ali to je samo zelja nekoliko ljudi koji su svesni sta zele napraviti. U ovoj sredini pos-toje tri kluba i svi su nastali samo iz jednog razloga: medjusobnog takmicenja vode-cih lica i borbe za neku "stolicu". Gorka je to pilula za sve nase napredne ljude u ovoj sredini dok gledaju sve to i od stida nemogu jednom prosecnom austral-ijancu da objasni zbog cega je sve to tako. Ali mi smo Jugosloveni i kod nas jos uvek vlada ono staro: "Ne-daj pametnijem od sebe na-pred pa makar ga morao sekirom spreciti". Dok druge nacije neguju svoja društva, čuvaju svoje tradicije, dotle se nasa društva svadja-ju kako izmedju sebe tako isto unutar svoje samoizab-rane uprave. A nama, obi-cnim ljudima ostaje da u tom slučaju negujemo svoja secanja sto nas teše ili mi njih, sto u odnosu na druge nacije ne moze nam služiti uvek kao ponos.
Z. LUKIC
I
J
SONET BEZ NASLOVA
Zavoleh prostranstvo čuda predeo mesečevih mena .uzdisajne zvezde zavicaja zalosnu vrbu prizemnih svodova
.Vodu koja luta bez oticaja dve uvele grane setnog naroda
Odbacih studen zelenog kamena
trazeci muzicku notu na putu vecnog zaborava.
U mraku, u svesti sunca u jednom pocetku bez kraja Jos korak do trena al ruke orosih do ramena noge u jednom tragu duboka noc plače dan ode u veciti ponor
ne pomisljajuci na poslednji sonet.
Pesnik: Zoran BRKIC
ORFEI LJUBAVI
ORFEJ LJUBAVI
Ti si list u vazduhu grana daleka koja ide Ti si reka u meni koja neprestano sumi tvoje Iatice sive poput sobe devojacke u zemlju se pretvaraju Ti si uztreptala hrfa duboka tajna moja spojena sa krvotokom pesma večna seta placna zvezdana igračka sa sjajem kakvog nigde nema Ti si kristalna oaza sto se stobom orosih ti si list u vazduhu grana daleka koja ide.
Zoran Brkic Camberra