Stev. 8 Posamezna Števil* ka I Um. mesečno, če se spretenia list v u iruv i. naročnina 4 Din, nu dom in po pošti dosia v I |en lisi 5 Din Celoletna naročnina je 50 Um polletna 25 L)in četrtletna 13 Din Cene inse raioin po dogovoru LETO VIII v Ljubljani, dne 25. iebruarfa 1933 vonevecjski SLOVENE Posamezna Številka 1 Din Uredništvo. Kopitar iev h ul št h/lll Telefon št 2050 in !<>'lt) — ltnko|USl se ne vračajo Uprava Kopitur-jevo ulica štev b Poštni ček. račun Liuhljana 15.17«». Telefon štev 2549 Schuschnipgovo potovanje v Pariz in London Kaj išče Avstrija na zapadu? Komentarji inozemskih listov o ciljih in uspehih avstrijskega kanclerja Pariz, 24. febr. c. Avstrijski zvezni kancler Schuschnigg in njegov zunanji minister baron Ber-ger-Waldenegg sta danes ob 10 30 odpotovala s severnega kolodvora v London. Na kolodvor so se prišli poslovit od njiju skoraj vsi člani francoske vlade in pa vodilne osebnosti francoskega parlamenta. Flandin in Laval sta se predodhodom vlaka še dolgo razgovariala s Schnschniggom. Kolodvor je bil zastražen. Na peron«, ie stal batal,on republikanske garde, ki je izkazal vse voiaške časti avstrijskim državnikom. Pariški tisk Pariz 24 febr. c. Današnje pariško časopisje ie v splošnem zelo zadovoljno z uspehom avstrij-sko-francoskih razgovorov. Malo neugodno je vp i-vala danes vendarle vest. ki jo objavlja dunajski >Neues Wiener TagblatU, ki prinaša iz Pariza vest. da so glavno poglavje razgovorov obsega a pogajanja o habsburškem vprašanju. List pise da Se bilo ugotovljeno popolnoma skladno stalisce med avstrijsko in francosko vlado v tem vprašanju. Znano je namreč, v kako prijaznem smislu do Ilabsburianov je zmeraj pisal ta časopis Zato je jasno, da se misli lahko, da ima francosko javno mnenje o tem vprašanju precej jaNuo sliko, če mora vzeti to vprašanje tako, kakor poroča o njem ta list. , . . . Zanimanje za to poglavje pa se jo še povečalo. ko se je izvedelo o izjavi, ki jo je dal dopisniku tega lista zunanji minister baron Berger-Waldenegg. Tudi ta je potrdil, da imata obe vladi v habsburškem vprašanju isto stališče. „Echo de Pariš" »Echo de Pariš« opozarja na odstavek komunikeja, ki pravi, da morajo biti ravnopravni vsi, ki bodo podpisali srednjeevropski sporazum. Ce to načelo obvelja, potem bo prenehalo po mnenju lista dosedanje tekmovanje in bodo odpadli tudi vsi predsodki. Nato pozdravlja list, da so se tudi zastopniki Avstrije izrekli za enotnost in nedeljivost londonskih predlogov. Zato se bo morala NemHis pogajati o podunavskem paktu obenem lativezi z ostalimi vprašanji ter predlogov. „Prager Presse" Praga, 24. febr. b. »Prager Presse« posvečuje uvodnik potovanju avstrijskega zveznega kanclerja v Pariz. V prvem delu razpravlja člankar o vsebini pogajanj med dr. Schuschniggom in francoskimi državniki ter ugotavlja, da so popolnoma uspela v vsestransko zadovoljnost. Glede Habsburžanov pravi člankar sledeče: »V političnih in diplomatskih krogih so se o pomenu habsburškega vpra-ianja razširjale več ali manj resnične vesti. Danes lahko z gotovostjo rečemo, da vprašanje Hibs-buržanov pri pariških razgovorih sploh ni bilo omenjeno. Stališče francoske vlade do tega vpra-šanja je zadosti znano in se v ničemer ni spremenilo. Sicer je pa itak znano, da so vodilni avstrijski državniki izjavili, da to vprašanje sedaj »tak ni aktuelno. Pogajanja v Parizu so pokazala, kako živo se Francija zanima za avstrijsko neodvisnost in da popolnoma razume tudi težave, s katerimi se mora boriti ta donavska republika. Uspeh pogajanj v pariških krogih komentirajo kot Izredno ugoden.« _ V zvezi s tem je zanimivo, kaj te napisal dr. Winter, dunajski podžupan v zadnji številki revije »Die Aktion«, ki jo »Prager Presse« tudi ponati-skuje. Dr. Winter je izjavil, da si je avstrijska vlada stavila nalogo omogočiti popoln sporazum med Dunajem in Prago. Danes je treba priznati obstoj srednjeevropskih tvornih sil, ki (ih predstavljajo Avstrija in države Male zveze. Ta avstrijski načrt mora poslati mednaroden. Potrebno bo Nemčijo povabiti, da se vrne v Evropo, toda male države v srednji Evropi morajo ime'i tudi možnost, da se složno obrnejo proti Nemčiji, ako bi tvorno delo v Podonavju motila. „Journal de Geneve" Ženeva, 24. b. »Journal de Geneve« prinaša od P. li. Briqueta napisan uvodnik o potovanju avstrijskega zveznega kanclerja v Pariz in v London, člankar pravi, da »sedanji zvezni kancler v nasprotstvu s |tokojnini dr. Doll-fussom, ki je neprestano letal v Italijo, dela na širši podlagi ter se trudi starini prijateljstvom dodati še nova prijateljstva v Pari/.u in v Lon-donu. Avstrijska zvezna vlada želi. dn bi rimske protokole podpisalo čini večje število držav, predvsem njeni sosedi iz Male zveze. Drugi namen Scluischniggove politike je ta, da bi čim preje mogel izvesti ljudsko glasovanje v Avstriji sami. Toda kancler ne bo razpisni glasovanja, ne da bi bil gotov uspeha. Njegov položaj sedaj je močnu. Domovinska fronta šteje danes 720.000 članov. Ako odštejemo 80.000 dižavnih nameščencev jih še vedno ostane veliko. toliko, da lahko rečemo, da jc Scliuschiiigg močnejši kot je sploh kdaj kakšna stranko bila. Srhuschnigg izjavlja, iia zanj habsburško vj»rnšnn je ni aktualno. Z diplonintičnego stališča ima morda prav, ker želi dobiti podj>oro svojih sosed iz Male zveze, ki sta osnovno|>oli-tično nasprotni vsakim habsburškim pustolovščinam. Treba bo pa najti neko rešitev za av-strijsko samostojnost. Italija in Francija nočeta Anschlussa. Proga in Belgrad nočeta Habsburžanov. Torej bo treba v imenu evropskega miru iskati in nojti neko tretjo rešitev.« „Neue Ztircher Zeitung" Ziirich, 24. b. Dunajski dopisnik »Neue 7.U-richer Zcitiing« jioroču svojemu listu sledeče poročilu k potovanju avstrijskih državnikov v Pariz in v London: »Med tem ko je dr. Dolltuss uveljavljal čisto enostransko italijansko usmeritev avstrijske zunanje politike, je s potovanjem kanclerja Schusclinigga v Pariz in London nastopila velika spremembo. Italijanska usmeritev jc nastal« iz življenjskih nujnosti, ker se je Avstrijo v boju proti narodnemu socializmu moralo nasloniti na neko velesilo in je takratno premoč Hcimvvclira vsako drugo /nslomho, razen italijanske, odklanjala, čeprav so si že |mmI Dolifussom bili na jasnem, do je italijanska usmeritev le nekaj prehodnega, je ta zavest bila vedno živa pri »Oesterreichische Sturni-seharen«, ki danes predstavljajo vpoštevonjn vredno moč, ki je kanclerju Schiisrhniggu nn razpolago in so želeli čim preje iz le enostranske zveze. Na drugi strani se je prijateljstvo z Italijo izčrpalo, ker je Italijo v tem pogledu v Avstriji dosegla vse, kar je mogln. Obnovo zelo živahnih zvez s Francijo in Anglijo odgovarja temu položaju. Koncler je svoje potovanje v Pariz že dolgo pripravljal, a ga je vedno odlagal, dokler ni bil dosežen polni spornzum med Francijo, Italijo in Anglijo glede tego, da se moro avstrijsko neodvisnost opirati nn »skupno voljo držav Velike zveze«. Italijansko-abesinshi spor Angleške skrbi Italija sega po Tanašhem jezeru Messina, 24. febr. c. Sinoči je odpotovala iz Messine takoimenovana »sicilianska divizija«, ki ji poveljuje generalni poročnik Pavone, znan ne samo iz bojev za Libijo, kjer je ustanovil proslule »smrtne bataljone«, ampak tudi iz časov pohoda na Reko, ko je kot ožji d'Annunzijev prijatelj postal po zavzetju Reke tudi prvi guverner tega mesta. Lani junija meseca je bil poveljnik ene izmed mnogih divizij, ki jih je Italija poslala na avsri Dcve-Bairu P« je že olistojnl v turških časih. V razgovoru z zastopniki Ivolgnrskih lintov je zunanji minister Kostn Batolov i/javil tole: niKokor vidite, delo dobro napreduje. Sklenili smo obveščati jnvnost o delu mešane komisije, z rednimi komunikeji, ki prinašajo vse sklepe komisije. Paragvat zapušča ZJV Ženeva, 24. februarja c. Južnoameriška država Paragvaj je danes sporočila generalnemu tajništvu Zveze naredov, da izstopa iz Zveze narodov. Kakor znano, je Paragvaj že česlo dobival opomine iz Ženeve, da preneha z vo no za planolo CHaco. Sedaj |v» jo sledil zgledu |aponske in Nemčije in s« umaknil tja. kamor mu mednarodna pravica ne more več sledili. Gospodarska Mala zveza Praga, 24. febr. A A. ČTK [>oroča: Oospo^ da roki svet Male zveze nadaljuje svoje delo. V ponedeljek I »odo končana vprašanja v zve/.i z Donavo. Ostalo delo glede gosjMvlarskega sodelovanja in programa za leto t»)35 bo dovršeno 2f>. ali 2". t. m. S tein bo sedanje zasedanje zaključeno. Poljski delavci proti Becku Varšava, 24. febr. c. Včeraj so tukaj zborovali delavski sindikati jmljskc prestolnice. Zborovanja so se udeležili sindikati vseh jvolitič-nih barv. Na tem zborovanju je bilo sklenjeno, dn delavstvo brev.|>ogojno zahteva politiko miru. Na koncu so izglasovali resolucijo, v kateri odločno obsojajo jKilitiko zbliževanja z Nemčijo iu ostro napadajo maršala PiLsudskepa in njegovega zuu. ministra Bccka. Delavci iz.ražnjo, da vodi ta politika zbliževanja z Nemčijo v vojno in jiogufoo Poljske. Če bi Nemčija napadla Rusijo. •. Zbiranje mongolskih narodov Hirota obišče Nanking Vedno močnejši zunanjepolitični pritisk mlade Japonske Tokio, 24. febr. TG. Na kosilu, ki gaje priredil japonski zunanji minister Hirota na čast odposlancu nankinške vlade Vančunhuju in ki so se ga udeležile visoke japonske in kitajske politične osebnosti je Hirota vs voji napitnici podčrtal potrebo, da se Kitajska in Japonska združita v svojih naporih za pomiritev vsega Daljnjega vzhoda. Izrazil je svojo srčno željo, da bi mogel ob prvi priliki obiskati kitajsko vlado v Nankingu, morda takoj po obisku maršala Čankajšeka v Tokiju. Na ta način bosta kitajska in japonska vlada z neposrednimi stiki najprej našli tisti potrebni temelj za Iskreno sodelovanje, da izločita iz Daljnjega vzhoda vse vplive, ki so za zdrav razvoj obeli držav kvarni. Japonski generalštabni oficirji na Polishem in na Finskem Moskva, 24. febr. c. Današnja »Izvestja« odgovarjajo v zelo ostrem članku na pisanje »Kurjem Varšavskega«, ki se hoče delati norca iz ruskega strahu j»red poljsko-japonskim zbliževanjem, češ, dn je lo čislo naravno za dve velesili, ki sta mladi in si želita napredka. »Izvestja« odgovarjajo, da se Rusi prav nič ne razburjajo in dn so bili francoski in predvsem angleški listi tisti, ki so nn jmljsko ijubitnkovanje z Japonsko naprej opozorili svet. Neprestano prihajajo v Varšavo večji in manjši oddelki japonskih častnikov, ki jim sledijo inže-nerji in drugi strokovnjaki. V Varšavi je celo ustanovljen poseben visokošolski zavod za proučavanje Japonske. Ali Rusija nima pravice, da za Francijo in Anglijo opozarja na gibanje, ki ima svoje politično ozadje, predvsem, ko sta Poljska in Japonska sosedi sovjetske Rusije! Istočasno objavljajo »lzvestja« vest, da je te dni prispelo večje število japonskih generalštabnih oficirjev na Finsko, kjer pod vodstvom majorja Ma-sude proučujejo zdravstveno operacijo finske armade. Major Masuda je obhodil vso Finsko in se je zanimal posebno za sanitetne vojaške naprave zdolž rusko-finske meje. Zanimivo je, da so na čast japonskim oficirjem priredili velike vojaške manevre, ki niso imeli nobene zveze z zdravstvenimi napravami. List dodaja, da se japonski generalštabni oficirji bavijo z zares čudnimi »baktereolo-škimi študijami« tako na Finskem kakor na Poljskem. * Peking, 24. febr. AA. Iz zasebnega vira dozna. vajo. da so razbojniki v jxjlnosno zaključuje, da so se časi za sovjetsko armado že zelo spremenili. Ob izbruhu revolucije je pobegli princ Galycin pisal svojim kmetom, da naj mu le izropajo potešiva, samo lipov drevored ob njegovem gradu n.aj mu puste Na te lipe bo pobesil nepokorne kmete, ko se vrne. »Pravda« poziva nemške generale, naj se le vrnejo s princem Galycinom. Lipe še stoje, a to jc gotovo, da kmetje ne bodo na njih viseli. Potres na Koroškem Celovec, 23. februara 1935. (Posebno poročilo »Ponedeljskemu Slovencu«.) Danes dopoldne je ves slovenski del Koroške preživel nekaj razburljivih ur. Deževalo jc vso noč in tudi danes, toda naenkrat se je ob tričertrt na deset dopoldne zaslišalo podzemeljsko rjovenje, ki mu je takoj sledil precej močan potresni sunek, ki se je v štirih zaporednih valovih izgubil proti jugozapadu. Potresni sunek je bil v Cclovcu samem manj občutljiv kot pa v okolici in predvsem v Rožni dolini ter pod stenami Karavank. Iz Šent Petra pri Celovcu recimo poročajo, da je bil sunek tako močan, da je ropo!a!o pohištvo po sobah in posoda po kuhinjah. V A ti n a • b i c h I u pri Celovcu so slišali ljudje podzemsko gromenje in so v strahu začeli bežati iz hiš ni prosto. V treh hišah so popadale omare po tleli in so se odtrgale stenske ure in slike ter popadale po podih. V Lendorfu jc celo počil zid in je na več krajih odpadel omet na hišnih zidovih. V Šmarjeti vRožni dolini jc bilo mendci najhujše. Ljudje poročajo, da se jc tam ljudstva polastil silen strah in da so vsi obupani bežali iz hiš na polje, v pričakovanju, da se bodo hiše vsak trenutek podrle. Živina je grozno mukala po hlevih. Tudi v Borovljah jc bil potresni sunek zelo močan in podzemeljsko bobnenje strašno. Hišna oprava jc po nekaterih hišah padla na tla. V dveh gostilnah so se odtrgali obešalniki in ure tet treščili na tla, kar je povzročilo veliko paniko Najhujše vesti pa so bile javljcne iz Bistricc v Rožu, kjer so začeli pokali zidovi in so se zrušili dimniki. Očividcc pravi, da jc bil vtis strašen, posebno, ko se je v zvoniku zamajal zvon ter je bilo slišati lahen udarec kladiva po bronu. Drutfe večje škode ni bilo javlienc od nikoder. Tudi ljudem se ni ničesar zgodilo, razen, da so prestali nekaj strahu. Potresni sunek, ki je vsega trajal le par sekund, •« ni več ponovil. Stran 2. »Poned«TJsfci Slovenee«, dne 28. februarja 1035. fttev. 8. Velik govor Zlateva Zakaj so se zrušili „Zvenarji" ? Zunanja poliliha Bolgarije ostane neizpremenjena Sofija, 24. febr. AA. Predsednik bolgarske vlade gen. Zlatev je imel danes »h lt dop. velik govor v dvorani kina »ItovaU. Govoril je o načelih in programu svoje vlade. \ uvodu svojega govora je očrtal razmere, ki so privedle do izpremein.be vlade in delegatih zastopanih 615 klubov. Na občnem zboru je govorilo več govornikov, ki so ostro kritizirali delovanje vrhovne športne organizacije, predvsem začasa komisarijata. Daljša debata je bila o tako zvani subotiški aferi. Ob 1 po-plodne je bil izvoljen nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen Ljubomir Rndovanovič, advokat, za podpredsednike pa dr. Zeljo Berger iz /aoreha, dr. Mihajlo Andrejevič. zdravnik iz Bclg"adn, in Rad. Stojilovič, odvetnik iz Belgrada. Za člana odbora je med drugimi tudi izvoljen dr. Ivan Dougan iz Ljubljane. Važen hulturni dogodek Občni zbor mariborskega Zgodovinskega društva Maribor, 24. februarja. V častnem številu so se zbrali danes dopoldne mariborski kulturni delavci na občnem zboru Zgodovinskega društva v Študijski knjižnici. Zborovanje Te vodil predsednik društva, nestor mariborskih zgodovinarjev prelat dr. Iran Kovačič, ki je v svoji uvodni besedi načelno poudarjal velik pomen Zgodovinskega društva za kulturni podvig Maribora in severne bloveniie. — Zanimivo in izčrpno tajniško poročilo je podal agiini ravnatelj mariborskega arhiva Franjo B a š. Iz njegovega poročila |x>sne-mamo: Notranje delo si je uprava razdelila v toliko, da deluje ]"oleg odbora še predsedstvo. Odbor razpravlja o vseh vprašanjih načelno, predsedstvo pa izvaja te načelne sklepe uprave. V internem delu društva stopa vidno v ospredje izdaja Časopisa za zgodovino iti narodopisje, ki posveča glavno pažnjo posebno našim domačim prilikam. S tega vidika je treba gledati obe osrednji razpravi letošnjega Časopisa: Dolarjevo studijo o Glaserju, katera nas uvaja v dobo narodnega in kulturnega preporoda, in Ložarjevo študijo o orna-mentih na izdelkih noriško - panonske kamnoseške industrije. Posebno važnost je polagal Časopis (udi revijalnemu vpogledu v naše zgodovinsko delo. Dokaz temu je bibliografija naših zgodovinskih in narodopisnih spisov za 1. 1932 in književna poročila, ki so tako obširna, kakor v nobenem drugem našem zborniku razprav. Programatično pa je društvo usmerilo Časopis tudi za bodoče s pripravami za izdajo Mariborskega zbornika, pri katerem računa tudi na pomoč mestne občine, s pripravami za izdajo Maistrovih spominov ter s pripravo 7.a izdajo Koroškega narodtpisnega gradiva v redakciji univ. prof. dr. Frana Ramovša. To bi bilo znanstveno nadaljevanje letos izdane Narodopisne knjižnice 2, med tem pa se bo letos zaključena prva knjiga AZN z zaključenimi Slomškovimi pismi nadaljevala v drugi knjigi AZN, v kateri bo objavil dr. Šlebinger korespondenco Davorina Trslenjako. Kljub težkim razmeram je ostalo število članstva na višini preteklega leta, število naročnikov Časopisa pa se jc dvignilo. Tudi »zgodovinski večeri«, ki so danes edine znanstvene mariborske prireditve, pridobivajo na svojem pomenu tako no-Iranje, kakor zunanje. O gospodarskem položaju društva je poroča! blagajnik, kaznil. upravnik Niko Vrabl. Društvo se vzdržuje z dohodki članarine, od podpornikov pa stoji na prvem mestu dravska banovina, z.i njo pa mariborska mestna občina. Podpirajo pa društvo tudi domači denarni zavodi, na prvem medu Spodnještajerska ljudska posojilnica in Posojilnica v Narodnem domu, k obema pa je pristopila =-edaj še kot tretji podj-ortiik Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru. Poročilo knjižničarja je poda! ravnatelj Študijske knjižnice Janko G laser. Društvena knjižnica, ki jc inkorporirana Študijski knjižnici, se je pomnožila deloma z zameno, deloma z darovi (na prvem mestu j »ko j ni minister dr. Fran Jankovič in poleg njega društveni predsednik ter društveni blagajnik), deloma pa tudi z nakupom. Vloga knjižnice kot posredovalnice z graško univerzitetno knjižnico se je usoešno nadaljevala tudi v preleklem letu. Arhivar ravnatelj Franjo Baš ie poročal o zadevah društvenega arhiva, ki je združen z bano-vinskiin arhivom v eno celoto. S subvencijo dravske banovine se je bauovinski arhiv notranje prilič-no o|iremil in nakupil vrsto arhivalij, nanašajočih se na podravsko zgodovino. Pridobil si je od pokojne Ane Wambrechtsainer precej arhiv, gradiva o trgu Planina. Od bogatih darovalcev omenjamo pok. ministra dr Jankoviča, gospo Pavlo Verstovškovo, društvenega predsednika m blagajnika, okr. glavarja dr. Senekoviča. dr. Rudolfa Perhavca, gosjio Ma. rijo Maistrovo, gospo Ivanko I.ipoldovo, dr. Lor-aerja in Urha Hafnerja. Nadaljevala se je akcija za pridobitev naših krajevnih arhivalij, od katerih so najvažnejše arhivalije trga Lemberga. potem Narodnega sveta v Velikovcu iz plebiscitne dobe ter prekmurske arhivalije iz Szombathelija in Szalasze-gersega, ki se nahajajo sedaj v Somboru. Poleg tega se je arhiv uspešno razvijal kot središče zgodovinskega študija ter so študirali v preteklem letu v njem znanstveniki iz Avstrije in Nemčije Po teh jx>ročilih, ki j lm je sledilo sprejetje razrešnice agilneniu odboru, se je občni zbor zaključil brez volitev, ker vodi še tudi v novem poslovnem letu društvo sedanja uprava. Mariborski drobiž Silen vihar jc divjal snoči nad Mariborom In okolico. Najhuje se je razgibalo ozračje okrog pol osmih zvečer, ko je vihar ruval drevje, prevračal elektrovodne nosilce, da je več mestnih delov zajela tema, ter odnaša! tudi strehe. Vihar je napravil znatno škodo. Predavnje o krščanski šoli se je vršilo danes popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. Priredilo ga je društvo »Krščanska šolat, predaval pa je profesor Pavel Zivorlnik o perečih sodobnih vprašanjih. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Vlomilec v pasti. Ko je snoči po policijski uri odšla natakarica Marica Kmetic v gostilni Lojzeta Jarr.a na Trž-aški cesti k piočitku, je opazila, da je nekdo snel kljuko z vrat njeno sobe. Poklicala je gostilničarja, prišli so še drugi in so s silo vdrli v sobo. Našli so notri Ivana T., ki si je pravkar pripravil velik sveženj raznih oblek in perila, da bi neopazen smuknil na proslo. Ivana so prijeli in izročili policiji. Rilen proti sedmim. Božidar Vencel se je snoči vrnil iz Radvanja z neke veselice domov na Spodnjo Radvanjsko cesto. Pred hišo pa ga je pričakala v temi skupina 7 neznancev, ki so ga napadli in silovito zdelali s pestmi in čevlji. Šele obupni klici na pomoč bo napadalce pregnali. Išče jih sedaj policija. Ljubljanska kronika Umrla je članica dekliške Marijin* dr«5be pri sv. Petru gdč. R e m c Neža. Pogreb bo » ponedeljek, dne 25. februarja ob 4 popoldne (t mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Križu, članice, udeležite se pogreba polno.številno! Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi ob 20 bo predaval v dvorani Delavske zbornice g. univ. profesor dr. France Vrber o dušeslovnih osnovah nacionalne miselnosti. Vstop je vaakomur prost. Ljubljana, 24. februarja. Občinski nameščenci Snoči ob 7 so imeli mestni občinski nameščenci v dvorani Okrožnega urada članski sestanek, ki so se ga udeležili skoraj vsi organizirani člani združenj magistratnih nameščencev. Dvorana je bila nabito polna. Zborovanje je začel predsednik direktor Jan -č i g a j , vodil pa ga je podpredsednik M i h e v c. Direktor Jančigaj je nato poročal o najbolj važnem vprašanju, to je o nameravanem 10 odstotnem znižanju plač, kakor ga določa novi osnutek proračuna, ki je razgrnjen in je na vpogled tudi seveda vsem mestnim uslužbencem. Mestno usluž-benstvo je po svoji Zvezi, to je po direktorju Jan-čigaju, tajniku Pelanu, direktorju Prelovšku, odborniku Mohoriču ter drugih interveniralo pri članih finančnega odbora mestne uprave, naj se to znižanje ne izvrši. V nadaljnjem ie poročal o uspehih intervencij glede ukinitve odredbe o dvojnem zaslužkarstvu ter zlasti poudarjal, da so se v tem vprašanju zedinile vse organizacije državnih in samoupravnih uslužbencev ter nastopile skupne ko rake v tej zadevi. Nadalje je poročal o novem pričetku odtegovania taks na imenovanje, kar bridko zadene vse uslužbenstvo. Dalje ie poročal o sedaniem položaju iflede uvedbe k zakonu o mestnih občinah Poročilo predsednika ie bilo sprejeto z odobravanjem na znanje. Sprejeta je bila nato resolucija, v kateri organizirano mestno uslužbenstvo soglasno izraža zaupanje odboru Zveze dr"štev mestnih nameščencev, zlasti pa njenemu predsedniku direktorju Janči-gaju, odobrava korake, ki iih je napravila delegacija v Beltfradu, in končno poziva, da se zaoočeto skupno delo z organizacijo iavnega nameščenstva nadaljuje, ker le na ta način in v složnem soglasnem delu bodo možni uspehi ter bodo ugodno rešena vsa nameščenska vprašania. Konec resolucije izraža zahtevo, naj se pri bodočih skupščinskih volitvah postavi za mesto Ljubljana kandidat iz vrst javnega in občinskega nameščenstva, ki tvori pretežen del ljubljanskega prebivalstva. (Med občinskimi nameščenci in drugimi ie precej živahna želja, da bi za skupščinske volitve kandidiral direktor Jančigaj, ki se pa za to še ni odločil.) Zborovanje, ki ie traialo do tričetrl na devet, ie zaključil podpredsednik Mihevc Naši umetniki Snoči je bil v ^Zvezdi« občni zbor Društva likovnih umetnikov, ki so se ga udeležili likovni umetniki v lepem številu. Društvo združuje v svojih vrstah slovenske umetnike brez razlike. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik G. A. Kos, ki se je spominjal predvsem pokojnega kralja, čigar spomin so prisotni umetniki počastili. Spominjal pa se ie tudi umrlega tovariša Jurkoviča. katerega spomin so umetniki tudi počastili. Dalje je predsednik pozdravil mariborskega delegata Sirka in pa ravnatelja Narodne galerije Janeza Zormana, kateremu se ie zahvalil za vso naklonienost, ki io ie izkazal umetnikom. Tajniško poročilo je podal Miha Maleš, ki je omenjal zasluge Narodne galerije za umetnike. Omenjal je razne zveze z drugimi kulturnimi ustanovami, razne intervencije, zlasti pri mestni občini. Doseženo je. da bosta napravljena dva ateljeja v Kresiji. Pri pomladanski umetniški razstavi v Belgradu so bili slovenski umetniki deležni nekorektnosti. Enako pri nakupu umetnin s strani galerije tujcev v Parizu. Meseca maja se bo vršila v Ljubljani revija likovne umetnosti, na kar se naši umetniki pripravljajo, iz Belgrada'pa je prišla pobuda, da bi se letos vrši! kongres likovnih umetnikov. Društvo je interveniralo tudi glede obdavčitve umetnikov ter izvršilo še polno drugih korakov. Društvo pa je danes brez sredstev. Blagajniško poročilo ie podal Saša Šantel. Na predlog revizorjev Severja in Šubica ie bila podeljena odboru razrešnica. Izvoljen je bil nato naslednji odbor: predsednik G. A. Kos, podpredsednik Viktor Cofič. tajnik France Gorše, drutfi tajnik Maksim Sedej, blagajnik Saša Šantel. odborniki pa Miha Maleš. Franc Tratnik, Tone Kralj, Karel Jirak kot mariborski delegat. Pri slučajnostih so umetniki obravnavali razna eksistenčna vprašanja, zlasti pa vprašanje bodoče umetniške razstave ter v zvezi s tem razpravljali o načinu, kako vzbuditi v občinstvu bolj živahno zanimanje za domačo umetnost. Polastitev Silvana Pečenka Pevski zbor Glasbene Matice je priredil snoči r društvenih prostorih intimno slavje v proslavitev 10 letnice predsednikovanja Silvana Pečenka. Ofi-cielni del slavja je otvoril g. Vlado Pelan, ki je posebej pozdravil predsednika Glasbene Matice Ravniharja in druge navzoče, nato pa je v kratkih besedah opisal neumorno in zaslužno delo predsednika. Zbor mu je nato poklonil v znak trajne hvaležnosti lepo izdelan album spominov s pevskih turnej Glasbene Matice. V lepih besedah ie nato čestital Pečenku dr. Ravnihar, nakar se je Pečenko ves ginien zahvalil za nepričakovano počastitev. Pevski kvintet je nato zapel nekai lepih pesmi, nakar se ie razvila prijetna intimna zabava. Zdravniška zbornica Danes dopoldne in popoldne je bilo ob polni udeležbi v dvorani OUZD zborovanje Zdravniške zbornice. Zdravniki so mnenja, da ne kaže njihovih stanovskih zadev razbobnati v javnosti in zato se omejujemo le na dejstvo, da je zborovanje poteklo tudi danes v znanem sporu med »mladimi« in »starimi«. Pri volitvah je zmagal ponovno ves stari odbor z dr. Alojzijem Koširjem na čelu. Obenem je bil danes popoldne v >Zvezdi« občni zbor Pokojninskega sklada zdravnikov. Notarska zbornica V razpravni dvorani št. 70 na sodišču je bilo danes dopoldne izredno zborovanje Notarske zbornice in sicer zaradi izjave pravosodnega ministra dr. Kojiča, da bo treba rešiti vprašanje notarijata, ali naj se ukine, ali naj ostane. Udeležba je bila skoraj popolna. Zborovanje je vodil predsednik dr. Andrej Kuhar, ki je v svojem govoru podal poročilo o položaju ler poudarjal potrebo, da se mora ustanova notarijata, kakor ga poznala Slovenija in Dalmacija, razširiti na vso državo. Dr. Josip K r e v 1 je poročal o tem, knj je zvedel v Belgradu. Sporočil je, da ni govora o tem, da hi se ukinil liotarijat. Obravnaval je vprašanje, ali je ustanova notarijata koristna splošnosti ali tie, ter je dokazoval, da so notarji gospodarskemu in splošnemu življenju prebivalstva koristni. Sprejeta je bila nato obširna spomenica na odločujoča mesta in pa raznim gospodarskim ustanovam, ki so v poslovnih stikih z notarji. Spomenica določa, da je absolutno potrebno obdržati ustanovo notarijata in ga razširiti nu vso državo. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno. Podeželski občin, uslužbenci V dvorani mestnega magistrata je bilo danes zborovanje Društva pokrajinskih občinskih uslužbencev za južni del dravske banovine. Udeležba je biln popolna in so občinski uslužbenci napolnili dvorano. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik J a p e I j iz Tržiča. Posebno joročilo je podal podpredsednik Zveze magistralnih uslužbencev direktor Jančigaj. Govoril je o sedanjem položaju ter pozival k složnosti in skupnemu delu. V imenu Zveze je še govoril Drago Vlohorč. Zlasti je poročal o delu Zveze glede uredbe o občinskih uslužbencih ler navajal, da je potrebna novelizaci-jn te odredbe. Tajnik Kovič z Jesenic je podal tajniško poročilo, ki je navajalo delovanje društva v tekočem letu. Blagajniško poročilo je podal Ažman iz Kranja, nakar je v imenu nadzorstvenega odbora predlagal Guček iz Logatca razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Zborovanje je bilo soglasno v tem, naj bi se obe društvi občinskih uslužbencev za severni in južni del dravske banovine združili. Sklenjeno je bilo tudi, naj se na pravni podlagi določi zvišanje minima prejemkov občinskih uslužbencev. Posebno loplo pa so občinski uslužbenci pozdravili govor direktorja Jančigaja. Trafikanti se pritožujejo V nizu zborovanj, ki so bila danes v Ljubljani, moramo omeniti tudi zborovanje trafikantov, ki je bilo v dvorani hotela Lloyd ob 4 pojioldne in jc traialo pozno v večer. Zborovanje je vodil predsednik Beline, ki se je spominjal smrti pok. kralja Aleksandra, katerega spomin so počastili člani s petminutnim molkom. Prečitana jc bila resolucija, ki se nanaša na vse sporne zadeve, katere bolijo trafikante. Zelo škodljive so trafikantom eks-portne cigarete, pri katerih je preveč zlorab. Trafikanti so jx>slali tudi vzorec cigar ua ogled v Belgrad, toda uspieh je bil slab. Govorili so o raznih davčnih zadevah, zlasti pa proti temu, da bi bili trafikanti podvrženi priaobnini. Omeniti je treba še, da so trafikanti zelo slabo organizirati stan, saj je od vseh slovenskih trafikantov le 5%, od vseli trafikantov v državi pa 15% organiziranih. Trafikanti zahtevajo uvedbo obveznega članstva v društvu. Zborovanje, ki je bilo precej burno, se je še bolj razvnelo pri volitvah. Mnogi člani in udeleženci so namreč ugovarjali izvolitvi dosedanjega tajnika Pečeta ter so zahtevali, naj bo tajniško mesto častno. Po dolgih pogajanjih se je našel spx>-razum, tako da je bil izvoljen stari odbor__z jto-polnitvijo še dveh novih odbornikov. Član Preša se je še toplo zavzel za dobrobit društva ter navajal več predlogov, vendar pa ni uspicl s svojimi predlogi. O stanovskih zadevah je trajala debata pozno v večer, najbolj pa se je razvila ob vprašanju eks~ jvortnih cigare! ter je bila večina članstva za to, da se eksportne cigarete sploh ukinejo, ker slabijo konzum za domače občinstvo namenjenih cigaret. Z eksportnimi cigaretami se dogajajo velike zlorabe. Članstvo se je tudi izrazilo proti temu, da bi morali trafikanti držati zalogo za 14 dni in pa zalogo luksuznih cigaret, kar vse otežkoča p>oslo. vanje trafik in r>a onemogoča še tako malenkostno pridobitnost trafikantov. Mariborski železničarji Maribor, 24. februarja. V Narodnem domu se je vršil danes dop»Idne redni letni občni zbor železničarskega glasbenega in pevskega društva »Drava« v Mariboru. Zborovanje je bilo zelo lepo obiskano ter je pokazalo, s kako vnemo delujejo mariborski železničarji tudi na kulturno - glasbenem p>olju. Poročali so na občnem zboru predsednik g. Vokač, tajnik g. Živko, blagajnik g. P a r in gosjx>dar g. lir b a n č i č. Zlasti poročilo tajnika je bilo obširno in zanimivo, ker je podajalo vpogled v notranje delo agilnega društva v vseh njegovih sekcijah, predvsem v pevski, v godbeni, tamburaški sekciji in pa v glasbeni šoli. Vsi odseki so itneli lani skupno 116 nastopov. Društvo ima 1081 izvršujočih in podpornih članov, glasbena šola pa šteje 117 učencev. Poročila so bila sprejeta od navzočnih z odobravanjem ter je bila izrečena odboru razrešnica. Pri volitvah je ostal na vodstvu dosedanji odbor z nekaterimi neznatnimi izpremembami. Prevozniki Maribor, 24. februarja. V Gambrinovi dvorani so snoči zborovali prevozniki iz vse bivše mariborske oblasti. Občni zbor Združenja je vodil predsednik g. Sluga, navzoča pa sta bila obrtno-zadružni inšpektor g. Založnik, mestni obrtni referent g. dr. Senkovič in zastopnika ljubljanskih prevoznikov predsednik g. Tašker in [iod p red sedli i k Guštin. Po pozdravih, k.i jih je izrekel zastopnik ljubljanskega združenja Tašker, so sledila poročila predsednika Sluge in tajnika ter blagajnika Krepeka. Delovanje Združenja je bilo v preteklem letu živahno ter se je gibalo zlasti v smeri izpremembe uredbe o izdajanju dovolitev za prevoz blaga z motornimi vozili, za strožje postopanje s šušmarji, za hitrejše reševanje prijav, za uvedbo globalne bencinske davščine, za odpravo vsakoletne nabave evidenčnih tablic za motorna vozila, za odpravo takse na šoferske izkaznice in za uredl», da smejo občine, šola in sreski kmetijski odbori najemati samo koncesijonirane voznike. Skupno število članov znaša 296, od tega avtoizvoščkov 165, prevoznikov 104 in izvoščkov 27. Število članov je nazadovalo napram prejšnjemu letu za 16. — Blagajna je imela 34.530 Din dohodkov in 24.175 Din izdatkov, proračun za novo jx>sIovno leto pa predvideva 28.000 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Članarina se je določila na 50 Din za motorna vozila, 20 Din za prevoznike s konji in 15 Din za fijakerje. Daljša debata se je vršila o predlogu za znižanje vpisnine, ki je bil odbit z večino plasov. Pač pa so mariborski avtoizvoščki skleni'f, da bodo menjali svoja stojišča, kakor delajo fijakerji. — Zborovanje je bilo mestoma zelo burno in raz gibano, proti koncu so se pa razburjeni duhovi zopet pomiril- Stev. 8. Vonedeljski Slovenec*, dne 25. februarja 1935. Stran 3. Od Soče čeg Zli o Kra/f, Iti ne smemo posablll, da so slovenski Tako Nemci, kako pa mi? 99 Kraški vrt" »Pred 15 leti«, tako se imenuje koledar, ki ga je izdal koroški Heimatbund v spomin na 15 letnico bojev za Koroško. Koledar prinaša zgodovino koroških bojev z okoli sto slikami iz bojnega in glasovalnega ozemlja. Razni bojevniki opisujejo v |x>-sebnih sestavkih posamezne epizode, dogodke izza časa bojev za Koroško. Sliko na platnicah je naslikal akademični slikar Truppe. /a koledar, ki stane samo en šiling, delajo veliko reklamo in so ga izdali v zelo visoki nakladi. Tako delajo Nemci. Čuditi se moramo, da imamo Slovenci tako malo literature o bojih za Koroško. Mnogi naši bojevniki bi imeli kaj zanimivega povedati izza časa bojev za Koroško — a oni molčijo In vendar se nam te dobe ni treba sramovati. Saj nismo bili nikaki banditje, ki bi se bili hoteli po krivici polastiti t^ega ozem'ja. Naš boj za Koroško je bil pravičen, saj smo hoteli le našo zemljo, saj smo hoteli le, da se združi z nami ločeni ud našega narodnega telesa. Ni prav nobenega dvoma, da smo imeli mnogo več pravice do slovenske Koroške nego Nemci. Ce bi bila odločevala pravičnost. bi nam bilo moralo to ozemlje brez boja pripasti. — Naš loj za Koroško ie bil venčan z uspe. ho m: naši prajxiri so zavihrali na Gosposvetskem polju! Cez do'gih tisoč let je zoi>et Slovan postal gospodar lepe slovemke koroške zemlje. Zal, samo za kratek čas! Skozi stoletja zasužnjeno ljudstvo je glasovalo — za svoje stoletne tlačitelje! lake ga vzgoili! Sad tisočletnega zatiranja! Sad dolgoletnega potujčevanja potom šole! Plebiscit v takih okoliščinah moramo imenovati nemoralen! Tomajščina sc imenuje prelep kos sveta, nad katerim kraljuje častitljivi Tomaj na vrhu griča Tam god stoji samostan s staro župno cerkvijo, v kater, je dolgi desetletja pasel tomajske duhovne ovc.ce častitljivi starček, kanonik Matija bila, velik kraški kronist in pisatelj. V 1 o,naju so pred vojno ustanovile svojo naselbino šolske sestre, katere so tod med kmečkimi dekleti širile smisel za gospo- d,niSKras sam na sebi je malo rodoviten. Najbolj rodoviten jc v okolici Toinaja in Komna. 1 u okrog se prideluje najboljši teran, katerega ves Kras pridela le kakih 20.00« hI na leto. Vsekakor pa tomajski teran najbolj slovi. I'o pravici imenujejo lomaj »vrt na Krasu*. Okrog Tomajskega griča so še griči Avber, Gradnje in sv. Mihael nad Storjami. Vsi ti griči s Toinajem vred so bili v nekdanjih časih utrjena gradišča. Zahodno od Tomaja so Dutovlje, vzhodno Kazlje, kjer delajo ovčji sir. Južno od Tomaja te stara cerkev »sv. Marije v Leskov ju« iz leta 1502. Tu je bila včasih božja pot. Pred to starinsko cerkvijo sta dve lipi, ki sta stari baje že več ko tisoč let- ena se imenuje »Zora-, druga pa »Vecermcn«. l a imena obeh lip se podedujejo od roda do roda. dokaz, da je slovenski rod na tej zemlji že tisoč let gospodar. ★ V Trnovo pri Bistrici je prišel 14. (ebruaria za žtirmega upravitelja g. Karel Jamnik. dosedaj kurat v Slivju pri Materiji. i, V Padričah pri Trstu so sestavili pevski zbor. ki naj bi pel italijanske pesmi. Pristopilo je kakih 12 moških, ki so odvisni radi službe. I udi na Op-činah imajo tak prisiljen zbor. Skušali ?o ga usta. noviti enako v Bazovici, pa se ni hotelo sponesti. V Komnu, Sempolaju. Nabrežini so poživili zopet zimski večerni p°uk italijanščine za odrasle. Diffido je dobil župnik in dekan g. Alojzij Kra-sevec v Hrušici (reška j>rovincija). Novorojenčki v Gorici. Od 28. januarja do 10. februarja je bilo v Ciorici rojenih 16 dečkov in 15 deklic, skupaj 31. Umrlo pa je v Oorici v tem razdobju 35 ljudi. Slovenska imena so la-le: Zižniaml Alojzij, 57 let; Peric Lucija, vdova I ornazarič, 82 let; brajdež Andreja, vdova štekina, 71 let; Markočič Jože, 74 let; Sinigoj Renat, 4 leta; Plesničar Margareta, vdava Podgornik, 82 let; Jug Kristina, 41 let; Kogoj Ade-la, I inesec; Podberšič Marija, por. Miklavčič. 78 let; Leban I rane, 52 let; Radikon Marija, vd. Grav-tiar, 63 let; Kocjančič Anton, 67 let; Jatičič Ernest, 57 let; Komavli Lucija, vd. Vovk, 81 let; Rebck Frau-čiška, por. Rijavec, 56 let; Boškin Nikolaj 82 let; Frandolič Jože, 71 let; Balantič Jakob, 72 let; luta Franc, 66 let; Cernigoj Marija; Stenica C.elestm, 21 let; Zagajn.i Marija, 75 let; Pušnar Mihael, 59 let; Gaberščik Marija, 86 let. . V kcnfinacijo je bil za pet let obsojen btvsi nadučitelj Franc Tratnik, ki že 30 let deluje v Črnem vrhu nad Idrijo. Lani so odgnali v konfinaetjo župnika Filipa Kavčiča, letos pa je šel za njim še Tratnik. . V Bermu pri Pazinu je umrl 74 let stan oce Vladimirja Gor ta na. N moralni vzgojitelj. Dne 15. februar; i se je v Trstu začela umazana obravnava proti vzgojnemu ravnatelju Henriku Lrraniju iz Milana, ki je vodil znani dijaški konvikt »Princij* Umberto« v Gorici. Ta konvikt je bil ustanovljen Z' slovenske dijake. Ze lani se je govorilo, da ta ravnatelj ni pravi vzgo. iitelj, amjiak nekaj čisto drugega. Končno -o oblasti vendar le posegle vmes in ga zaprle — zaradi nemcralnosti. Z njim so zaprli tudi zavodovega prefekta Giovantiija Cescuttija, češ. da je skušal uničiti dokaze ravnateljeve krivde in da je |>o krivem pričal. — Obravnava za zaprtimi vrati je trajala do 18. februarja Erranija so obsedili na oseni let ječe in je za vedno izključen iz vsake javne s'užbe. — F.rranijevega pajdaša o oprostili, ker inu nivo mogli ničesar dokazati. Zanimivo jc, da si je Errani dobil odvetnika iz Vidma. Sodba z ozirom na težke I>regrehe ni niti stroga. — Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz Josel« ^renčica prosto kroženie krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni k'iniki dokazujejo, da je Franz-Josef« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah. Odsekali so živ ud od živega telesa! Celo telo trpi, če trpi en ud! Zato, bivši bojevniki iz bojev na Koroško, pc pišite svoje doživljaje iz teli boj v! Nemci store to v listih vsako leto okrog 10. okto bra in izdaja,o o tem še posebne knjige Hrasti padaio . . . V Zitari vesi je umrl povsod znani in od vseh spoštovani Gregornov oče iz I ul, v starosti 58 let Kristjan, Slovenec, kmet - to je bil rajni, vzravna, ni in čednostni mož. Neustrašen in moder sin slovenske matere, ki se je do zadnjega pridno udeleže val vsega društvenega življenja in bil neomahljiva opora in zgled tlačenemu narodu. V Djekšah, tam na najbolj severni točki, kjer se na Koroškem še nahajajo Slovenci, jc 74 let star umrl nicnda najbolj znani slovenski organist na Koroškem, »Urbej« mu je pravila vsa Koroška, nosil pa je nemško ime Rosenzopf. Več ko 50 let je služboval na Djekšah. -cerkvi in Slovencem«, kot je sam rad pravil, ka ti ni ga bilo bolj trdnega, bolj zavednega, bolj zvestega in bolj pogumnega ter poštenega Slovenca ua severnih obronkih slovenskega naroda, kot je bil Urbaj«. Pogreb je pokazal, kaj je mož |X)inenil Vsi nekdanji župniki in kaplani na Djekšah so se ga udeležili jx"d vodstvom dolgoletnega djekškcga župnika, sedaj prošta v Tinjah, mil. g Beneteka. Pevci so mu zapeli ob grobu starodavne sloven-ke pogrebne pesmi in morda nikoli več ne bo šla slovenska jvsem s takšno silo in toploto tj? čez mejo, kot je šla pri jx>grebu tega pevca. V Škofičah je legel k večnemu počitku stari Kaj. žar. 02 let stari Jožel Kerujak, nekdaj voditelj vsega narod nokulturneea živi enja v srenji ter občinski odbornik, kot jih ljudje le malo pomnijo. Ožcnien ni bil. Z njim je izumrl stari slovenski Kajžariev rod ki ie v prošlosti dal toliko izobražencev ko roškim Slovencem. Hrasti padajo, a upamo, da mladi še dora ščajo .. Za obrambo pred rrnčno vojno Mednarodna zračna policija Adam Helier - 20 let koroški šhol Dne 14. februarja je praznoval prevzvišeni kne-zoškof krški dr. Adam llefter 20 letnico, odkar je postal krški ktiezoškof in tako nadpastir koroške narodne manjšine. V duhovnika je bil visoki jubilant ix>svečen ravno pred 40 leti, in siter ga je posvetil še rajnki veliki graditelj in organizator Koroške dr. Jožef Kalin. Dr. Adam llelter se je posvetil nato naučni stroki kot profesor na srednjih šo. lah, nakar je bil 14. februarja 1915 po imenovanju ludi že pokojnega škofa Katschthalerja za solnogrn-škega nadškofa in kardinala imenovan za krškega škofa. Dr. Adam Hefter je prevzel krško škofijo ob zelo neugodnih prilikah. Divjala je svetovna vo na, ki je potegnila fronto uprav skozi njegovo škofijo. Nato so prišli boji za Koroško, ki so cerkveno rast zopet ovirali. Slednjič nemora ne in nezdrave razmere povojne dobe, ki so Koroško globoko pretresle. Prevzvišeni nadpastir je skušal biti vsestransko pravičen, vsem enako naklonjen, za vse enako skrben. Njegova največja zasluga bo, da je dal svoji škofiji vzorno organizacijo Katoliške akcije, s katero je takorekoč spremenil duhovni obraz svoje škofije. Organizacijo slovenskega dela svoje škofije je poveril rokam in srcu sedanjega slovenskega stolnega kanonika in ajx>stola koroških Slovencev dr. Rudolfa Bliimla. Mimo vseh malih nesjx>razumljenj, ki so v dobi teh 20 let nastale, lahko rečemo, da koroški Slovenci nedeljeno spoštujejo svojega nad. pastirja. Drobne osebne Župnija Glcbasnica je bila podeljena g. župniku Sekolu, ki je dozdaj pasliioval v Pečnici. — V Dobrlovas je prišel za Kaplana g. Matevž Tomaziu, v Borovlje pa na žalo-st kaplan nemške narodnosti Peter Kirsch. — Za celovškega župana je bil imenovan dozdanji vladni komisar Wolf. — V Tinjah sta bila poročena g. Maks Vedenik. brat v Jugoslaviji živečega inž. Vedenika, in Marija Hobef, oba iz zavednih slovenskih družin. — V Zvabeku sta bila poročena dva narodnozavedna Slovenca: Klemen Burger in Frančiška Skuk. Inženirska Sola za strole-grradbo In elektrotehniko ter za zprr^d io letal In avtomobilov Prospekti brezpladnl Bivši francoski letalski minister Pierre Cot je te dni govoril na curiski visoki šoli o temi: Ustvaritev mednarodne zračne policije. Iz lista »Neue Ztircher Zeitung. posnemamo o predavanju naslednje: .... Pierre Cot je najprej orisal vznemirjajoče možnosti in nevarnosti zračne vojne, ki so mrogo več.e, kakor se nam dozdeva. V svetovni vojni je imelo sicer letalstvo važno vlogo, vendar še ne moremo govoriti o zračni vojni v svetovni vojni. Leta 1014 je bilo letalstvo še razmeroma zelo slabo razvito. Vojni letalci bojujoči h se držav so med vojno samo prišli do mnogih novih možnosti in načinov zračne borbe, vendar so vse njihove doinisleke generalni štabi skoraj dosledno odklanjali. Zaradi ogromnega na. predka. ki ga jc doživelo letalstvo od onega časa, so tudi možnosti in nevarnosti zračne voine narasle v nesliitcne dimenzije. Napram katastrofalno velikim izgledom napadalca so zelo padle možnosti obrambe. Hitrostna razlika meti bombnimi in lovskimi le-tali je padla na najmanjšo mero. Se pred leti in bila 'ovska letala za 20 do 25 odstotkov hitreiša kot l;jmbna, danes pa jc razlike komaj še pet odstotkov. Hitrost in okretnost bombnih letal pa je tudi poglavje zase in je obramba pred mirni zelo težavna. Nanad na suhem ali na vodi, izveden s pehoto, oziroma z brodoviem, ie zmerom odvisen od koncentriranja napadalnih sil, katerih pa ni mogoče zbrati kar na tihem in neopazro. Nasproti temu pa predstavlja letalstvo, ki izvaja najiade na suhem in na vodi, stalno mobdizirano vo no silo. j»ri kateri koncentracija in razdalia skoraj ne igra vlo'c. Med obrambnimi in varnostnimi ukrepi proti zračnim napadom prihaja v poštev zlasti izprazni ev celih mest in industriskih središč, kar jc pa že v političnem oziru problematičen izhod. Tudi naj. učinkovitejša represali a ne pomeni nobene kompenzacije za utrpelo škodo. Bližja bi bila misel, vojno letalstvo kot tako po-stopoma omejevati in zatirati. Uresničenje tet?a, na sebi pametnega izhoda pa je odvisno od poprejšnje rešitve dveh drugih probl"mov. Prvo težavo spoznamo. če primerjamo ruski in japonski zgled: Rusija ima izvrstno organizirano voino letalstvo, medtem ko j>olaga Jajionska svojo glavno skrb na vojno mornarico. Druga težava pa obstoji v tem. da so države z zelo razvito trgovsko aviatiko vsak hip sposobne za zračno vojno, kajti trgovsko ali |X>lniško letalo se da hitro spremeniti v bojno. Pier.e Cot smatra kot edino pameten ukrep proti temu usta. novitev mednarodne zračn' policije. V zraku bi se dala taka mednarodna zadeva najlaže organizirati. Glavna naloga zračne policije naj bi bila, da bi preprečevala spremembo trgovinskega letalstva v bojno. Po mnenju Cota bi psihološki faktor ne delal pre. glavic, ker smatra, da je vsakemu Ictalcu svo;ska neka plemenita sjiorlna zavest in bi bik) zaradi tega rekrutiran,c in delovanje take mednarodne zračne policije lažje in zanesljivejše kakor pri kakšni na-jemni-ki vojski. I'o Gotovem mnenju bi najlažje prevzela organizacijo in vodstvo mednarodne zračne policije Švedska, ki slo i izven vsakih mednarodno političnih rivalilet in razjolaga obenem z izvrstno organiziranim letalstvom. Politična stran cele zadeve odvisi pač od mednarodnega javnega mnenja, z drugimi besedami, od splošne uvidevnosti in priznan« vojne nevarnosti. Pierre Cot smatra londonska po gajjnja in »zračni Locarno« kot prvi dragocen ko rak do ustanovitve mednarodne zračne policije. Stražnik cestnemu pometaču: »Zakaj pa ne pometate naprej?« Čistili pometač: »Ker čakam, dn bo tale zndnji list padel z drevesa. Učitelj: »No, Jurček, naštej mi nekaj rogalih živali. teta.« zace Jurček: »Krava, vol, jelen, koza in — našr « Učitelj: »Kako to, da tudi teta?« lurček: »Stric je rekel včeraj, da mu je teta že čela kazati roge.« Tako naokrog Precej let je že tega, kar sem hodil v tretjo šolo v tisto nekdaj samostansko, kasneje pa cesarsko poslopje, kjer so učeni možje nam, nadebudnim mladeničem, prodajali vso učenost tega sveta, danes pa prodajajo prav tam branjevke in kmetice Ljubljančanom kislo zelje in sladko repo. Mogoče se je tudi nam, nekdanjim nadebudnim mladeničem brez brk, izpremenila vsa tista učenost, ki so jo nani vtepali v glave, v navadno kislo zelje; če ne vsa, pa vsaj velik del. Iz svojih spominov na tiste čase sem si ohranil le še to, da sem takrat prvič v svojem življenju slišal besedo »element«; razumel pa nisem prav nič; kaj naj to pomeni, čeprav sem bil že takrat »nacionalen« od glave do pete in sem šel za procesijo o sv. Telesu z lipovim cvetom. Ker pa je bilo to takrat prepovedano, sem ga nosil — v žepu. Danes pa že bolj natanko vem, kaj je element. Takrat, ko sem hodil v tretjo šolo in sem se ob nedeljah popoldne že lahko hodil prelepat na ljubljanski Grad, namesto da bi bil šel h krščanskemu nauku in k litanijam, so poznali približno 60 elementov; danes je pa samo v naši mili domovini »elementov« na tisoče in tisoče — ubogi pobje v šolah, če sc morajo učiti toliko elementov na pamet! Jaz teh »elementov« seveda ne poznam, ker sem še na tiste pozabil, kar sem se jih bil naučil; samo en »element« poznam, ki je za Ljubljano — in tudi za Maribor, da nc bo zamere — silne važnosti: la »element« je »seja«. . Ce v Ljubljani (ali pa v Mariboru) ne bi bilo sej, bi se podrlo vse javno, družabno in družinsko življenje v prah in pepel. Učeni inožje sicer trdijo, da je [»odlaga države družina, kar pa seveda ni res; prava, najtrdnejša in najsolidnejša podlaga družine In s leni tudi države so seje. ker brez njih ne bi možje imeli naslednjega dne,' po seji, skrbno očišče. nih oblek. Žene sicer ne čistijo svojim možem oblek iz ljubezni do mož, ampak iz radovednosti, če je »stari« rešil s »seje« še kakšne kovače, ki jih zenice tako krvavo potrebujejo za trajno ko.lranje, toda možakarji, neumni in prismojeni kot so. navadno tega niti ne opazijo, ampak mislijo, da jim žene čistijo obleke zaradi njih! Pa je debro, da je tako; če bi bilo drugače, ne bi bilo sej, in če teh ne bi bilo, ne bilo bi »srečnega« rodbinskega življenja, pa tudi ne naroda in države. V Ljubljani je zadnje čase (oliko sej, da bodo žene iz moških žepov lahko pobrale precej kovačev. Bližajo se namreč volitve, volitve pa niso mogoče brez sej; človek mora vendar vedeti, kako in kaj. da se ne zameri brez potrebe na to ali na ono stran — preveč previdnosti še ni nikoli škodovalo, premalo pa vselej! Tako sem tudi jaz nekega dne proti večeru oblekel temno obleko in si zapel okoli vratu svež ovratnik, da se udeležim »važne seje« Sejali smo v lepo razsvetljeni dvorani pri pogrnjenih mizah — seja, kjer morajo ljudje stati in se drenjati kakor koštruni, pač ni »seja«. Za mizami so sedeli sami »voditelji«, preizkušeni borci (prosim g. stavca, naj ne napravi tiskovne napake in naj postavi »b«, ne »n«!); tam na pročelju pa so sedeli »višji voditelji«, na njihovi mizi pa so stali v lepih |iosodah mogočni šopki najrazličnejših rož. Mene gos|)odje »višji vo. ditelji« sicer niso posebno lepo gledali, «er so gotovo že vedeli, da mi jc ravno dva dni pred sejo vzel mestni konjač še tistega edinega cucka, ki sem ga vsak večer »smel« voditi na povelje svoje žene na vrvici okrog oglov sosednjih niš, čeprav sva bila oba, jaz in moj cucek, »stranmi national«, — toda ker so videli menda, da tudi drugi »voditelji« ni. majo nič, kar bi vodili, jaz sem pa cucka vsaj imel, mi niso nič rekli, pa tudi drugim ne. /ato rino jim pa pozneje od same hvaležnosti tudi navdušeno ploskali. Seja je bila prav prijetna, ker je bilo vsega dovolj: govejega golaža in telečjega ajmohta, kar ie kdo hotel. Jaz sem si naročil oboje, golaž in ajmoht —• človek ne more biti nikdar dosti previden. Tudi pili smo, kar stno hoteli: pivo ali pa vino. Jaz sem pil oboje, pivo na golaž, vino pa na ajmoht. Ko smo se pa okrepčali, jaz še posebno, je pa zazvonč-kal zvonček in eden od »višjih« je začel govoriti: »Gospoti je!« Na to besedo smo vsi zaploskali od prekipevajočega navdušenja. »Ali si slišal,« smo se suvali, »gospodje nam je rekel! To je pravi gosp»>d — živijo!« Govornik je komaj mogel nadaljevati: »Torej, gospodje, pozdravljeni! Mislim, da ne izdam nobene tainosti, da bomo imeli čez nekaj tednov volitve. Vi to veste, ker ste pač vsi inteligentni ljudje in cvet in su-, pardon, gospodje, hočem reči duša celega naroda. In ta vaša duša, vaša inteligenca, vaša zavednost in naprednost, vaša odločnost, da premagamo nam nasprotne »elemente« in jih stre ti io v prah, nam daje vero v dobro bodočnost, v bodočnost našo in našega naroda! Nc bojte sc nikogar, ampak pogumno na plan, in zmagali bomo!« Tako je govoril gospod »višji« ob našem burnem pritrjevanju. Potem so govorili še drugi gospode od »višiih«. Tudi ti so naskakovali »elemente-; eden od trospo-dov pa je obljubil celo to, da bodo ves boj »filmali« na velikem travniku pod Tivolijem, da bodo še pozni rodovi lahko gledali, kako hrabro smo se borili proti »elementom«, ki so se ppnlrznili, odpovedati slepo pokorščino »višjim voditeljem«, in si izbrati — druge! Škandal! Komaj pa so gosj^otlje »višji« nehali zmagovati, je tako potegnilo jjo dvorani, da so se vsem zamajali lasje, namreč tistim, ki iih imamo še nekaj za spomin na nekdanje čase; takrat sem opazil, da se vrti ravno nad mizo, kjer so sedeli gosjx>die »višji«, velik ventilator, kakor pravijo sedaj veternici; ta je pihal in čistil zrak v dvorani s tako silo, da je večina bodočih zmagovalcev kar odšla donviv k svojim mamam (ali pa kam drugam), gospodje »višji« pa, bilo jih je pet ali šest, so j>a odšli v sosednjo sobo; pozabili so pa za seboj zapreti vrata, da smo slišali tudi mi, ki smo ostali in ki nas ne omaje vsaka sapa. kaj so gospodje govorili. »Slišiš, ti,« je rekel eden, »kako pa je kaj z de narjem? lake stvari precej veljajo, ti vražji gostilničarji in mesarji pa še pol hrenovke ne dajo zastonj!« »Hm,« je rekel drugi, »z denarjem bo jsa bolj težava — stroški — sami stroški...« »Kakšni stroški? Saj so bili tukaj milijončki kje pa so?« »Vraira milijončki — kje so že!« »A tako? Sedaj naj pa mi plačamo? Ccmu imat» pa kino ...« . »O tem pa kar molči, to tebe prav nič ne briga !< »Kako da ne? Kaj da mene ne briga? Briga me, briga, pa še kako! Ce bi vsaj tisti huzarji. ki jih vodi tista tvoja Viktorija v Ljubljano, bili naši volivci, bi bilo vse prav, in človek bi molčal — tako pa ...« »E, nič tako pa.« pravi nekdo, »to bomo že na. redili, da bo |)rav. Ce ne bo z otrskimi huzarji nič — Viktorijo so, kakor rlišini, nekje zaprli, ker ^c jc preveč klatila po ulicah — bomo pa na*e ljubljanske hu/arje mobilizirali! Tudi ti so nekaj vredni!« »Bravo, bravo,« ie zagrmelo iz sosednje sobe. sonoren glas pa je rekel: »Proglašam, da je sprejet sklep o predlagati; mobilizaciji.« Ta beseda »mobilizacija« je pa mene tako zadela, da sem kar ušel — kai pa morem za to, č« «o bili moja ranjka mati bolj plašne narave in če rajši Itodim delal pod Tivoli dober vtis, kakor pa da se vojskujem z »elementi« ? Stran 1 .PonedelJSK, Slovenec«, dne 38. februarje I1TCV. fitev. 8. Naša Plan ca in boj za stometerske skoke sr«« sss tenkirchettu mt, ona v Ta.rah na ka.e^je^ torej sezen na^aljs. skok s 84 m. r vrhovne?a ^ oni ki grag toL . ilraVn n ce na drugi strani pa je i 10, m tak.- skaka mite, na feUnjcm času celo prepove- Tako seje ni pr. na villarski skakalnic, močno P> šlfcdoval sedanji svetovni prvak Birger Ruud na hrbtenici, Sigmind pa v členkih, .ntudidrugiBO močno padali Napačno pa le seveda stališče meu narodne smučarske zveze, da potem tudi drug.h skakalnic ne dovoljuje, oziroma ].h ne odobrava. Sismmnd Ruud je o priliki lanskih svetovnih skokofTPlanici za rjevaC da ni dolgo proč ona doba ko bomo čuli o stometerskih skokih. Znam gradite^ skakalnic in teoretičar inl Str.um.nn je i/računal da so tno/n celo skoki do 130 m, kar je brez dvo na bajna dolžina, ki zahteva teoretično preračunano 150 km na uro. I olžina skoka zavisi od profila in velikosti skakalnice ter od hitrost ki ,e hila dosežena v trenotku odriva. Jasno da zahtevajo velike skakalnice od skakalcev brezhibno obvlada-nje aerodlnamičnega stila v skoku. Le-.ta se namreč po javi ia v izrabi zračnega pritiska, doč.m so se prej ST mu borili. Skakalec plava v zraku, smuč. p porablja za krmilo. Z rokam pa kril. v ^"ku^l s obdrži ravnovesje. Cim veči. je zračni pritisk ton mora biti predklon, cefo tako močne predklone vid mo pri današnjih skakalcih, da sta glava m nog. v isti višini. Signiund Ruud, ki smo ga prej omenili n katerega sc naši čitatelj šc dobro spomi-n'ajo iz lanskih tekem v Pla^ci razločuje te le skakalnice: 1. skakalnice, ki dopuščajo skoke do 30 m- 2 skakalnice, ki dopuščalo skoke do 40 m; 3. srednje skakalnice, ki dopušča o skoke do 50 m; 4 velike skakalnice, ki dopuščajo skoke do «1 n, 5 oriaške skakaln ce, ki dopuK-ao skoke do SO m; 0. mamut-skakalnice. ki dopuščajo skoke 00 do 100 m, in 7 skakalnice, ki jim ne ve imena in ki bodo dopuščale skoke do ? metrov. Zakaj je FIS prav za prav proti velikim skaka'nicam? Na Norveškem nimajo velikih skakalnic, ker iim njihovo nizko pogor,e on mogočuje graditev vel kan kih skakalnic brez velikih stro kov. /-ato se pri njih polaga glavna in največja važnost na pri-učitev oJ k ka, a še posebej doskeka m na stil, do':m gredo Srcdnjeeviopci navadno kar na velike skakalnice kjer se po'eg odskoka doseže takoj tudi dolžina Ako bi imeli v srednji Evrooi le jjreveč takih skakalnic, se nekega dne prav lahko zgodi, da bo naraščaj, ki ga je povsod izredno veliko, prekosil svoje severne učitel e. čeprav sedaj oni tolčejo ves svet tako po dolžini kakor po stilu skokov Na vsaki skakalnici, kjer so se še pojavili Norvežani, so povsod poslavili nov rekord. In tudi svetovni rekord z 02 m so oni postavili lani na naši skakalnici v Planici. Norvežani se hitro znajdejo na mamut-skakalnicah. dočim je za Srediijeevropce norveška skakalnica precej trši oreh. Ali so velike skakalnice nevarne? Že pred nekaj leti se je hotelo zaustaviti to prodiranje navzgor na ta način, da so hoteli postaviti znamko 80 m kot skrajno dovoljeno mejo, ki jo more in sme doseči kak skakalec. Na mednarodnem smučarskem kongresu leta 1032 v Parizu je bil aerodinamični stil oficielno priznan in so v^e prejiovedi glede dolžine skokov zopet kasirali. Kajti izkušnje so dokazale, da mamutske skakalnice niso prav nič bolj nevarne za skakalce kakor srednje in velike skakalnice. Let v zraku pri zelo dolgih skokih na ma-mut-skakalnicah, ki imajo pravilen prolil, je relativno lahek in se šele proti koncu skoka čuti višina. In tudi pritisk pri doskoku je relativno majhen. Kakor torej vidimo iz navedenega, leži jedro samo v pravilno zgrajenih skakalnicah, in nikakor ne gre venomer poudarjati na nevarnosti mamut.skakalnic, ker za lo ni nikakih dokazov. In naša skakalnica v Planici? Va našo skakalnico, ki sta jo gradila Rozman in Bloudek, smo lahko ponosni in opozarjamo na ponovne izjave svetovnih prvakov, da je to najboljša In največja skakalnica na svetu. Na njej so bili doseženi prvi skoki čez 90 m in upamo, da bomo na njej videli tudi prve skoke na 100 m, in to morda že letos. O njej so se izražali vsi norveški skakalci najpovoljneje in tudi maloštevilni padci pri lanski mednarodni tekmi so nam najboljši dokaz za našo trditev. Le škoda, da svet še tako malo vc o tej edinstveni skakalnici na svetu! Ko sem bil v Gar-misch-Partenkirchenu, so me kar čud-.o gledali, ko sem pravil posameznim poročevalcem svetovnih listov o naši skakalnici. Vsi so bili do tedaj prepričani, da je najdaljši skok 86 m. Kako se je začudil Japonec, ko sem mu pravil o naši skakalnici. Da Japonec tega ni vedel, bi bilo človeku še nekam razumljivo; da so pa bili ostali evropski narodi tako malo informirani o stvari, pa jc nekaj čudnega. Tega kar ne morem verjeti, da bi o tem ničesar ne vedeli. Vedeli so prav gotovo vsi prav dobro, toda nikjer najbrž niso namenoma hoteli o tem poročati, ker se je lo zgodilo pri nas, v zimskem športu malo poznani državi. So si najbrž mislili: Kje naj vzame mo take graditelje, če športnikov nimamo?! Pa bo že še prišel čas, ko jim bomo tudi v zimskem tekmovanju lahko pokazali, kdo smo in odkod smo doma Smiolej je v Visokih Tatrah prav prijetno zagodel vsem tistim, ki nas nočejo upoštevati. In letošnji 17. marec? Z ozirom na to, da rabi naš spiort velike propagande, in še prav posebej naš zimski šport, in z ozirom na to, da vsi mednarodni »kanoni« preizkusijo ponovno našo skakalnico, ki se še danes zdi bajka marsikateremu inozemcu, se je Jugoslovanska zimskosportna zveza odločila, da izvede tudi letos mednarodno skakalno tekmo v Planici. Poleg naših znancev Norvežanov in Avstrijcev prideo letos še Poljaki, Nemci in Švicarji, torej najboljši skakalci sveta. To bo — ako bo le polna zasedba — brez dvoma največji dogodek v letošnjem zimsko port-nem propramu ne samo v Evropi, ampak na svetu sploh. FIS, ki jo tvorijo po večini Norvežani, naše skakalnice sicer ni odobrila, izrekla se pa tudi ni, da bi na njej ne smeli tekmovati oni, ki so v prvi vrsti poklicani odločevati, če je spiosobna za skoke ali ne. In prav ti bodo dokazali, da gre šport svojo pot naprej in da se ne da zaustaviti pohod navzeor vse dotlej, dokler bo v sporlnikih bila še kaka žila po napredku. Končno pa po svo;ih statutih FIS skakalnic snloh ne odobruje, temveč samo nadzira in nesposobne zabrani. Pension Vila Nelly na Bledu — kompletno opremljen — se odda v lajem. Informacije daje: Florjančič Janko, vila Avala, Bled._(n) Kavarna Stritar Vsak večer koncert. Ponesrečeni „Befi vračovi" V čast inaliaradže iz Nepala, enega najbogatejših indijskih knezov, ki je indijskemu podkralju vrnil obisk, je bila prirejena vojaška parada, pri kateri so nastopili tudi tanki. Svetovne tekme FIS-e v alpski kombinaciji IVogomefnj turnir za zimski pokal Ljubljana, 24. febr. Danes se je vršil na igrišču ŽSK Hermcsa nogometni turnir za zimski pokal v prid brezposelnih igralcev. Kot prvi par sta nastopila Svoboda : Zalog 5 t 3 (3 : 1). Svoboda je jx>kaz.ala tehnično boljšo igro od svojega nasprotnika, dočim pa je bil Zalog bolj požrtvovalen. Igra, ki jo je sodil g. Ehrlicn dobro, ni pokazala prav za prav nič in se je igralcem zelo poznal zimski počitek. Nato sta nastopila Grafika : Hermes 3 : 0 (0 : 0). Hermes je danes nepričakovano, toda zasluženo podlegel agilnejši in boljši Grafiki, kateri se je zelo poznal zimski trening v telovadnici. Vs. trije goli so padli padli sicer iz llmetrovke, toda to dejstvo ne z.manjša upravičene zmage ofenzivne Grafike. Drugo enajstmetrovko sodnik ne bi smel prisoditi, ker se je izvršil faul izven kazenskega prostora, sicer res skoraj na črti. Igra ni prišla nad povprečno višino in nain je zlasti Hermes, ki je igral raztrgano, in nesmiselno igro, ostal precej dolžan. Zimski [>oči-tek deloma opravičuje njegov današnji neuspeli, vendar bo troba v bodoče preskrbeti igralcem čez zimo primeren kondic.ijski trening, če noče moštvo v zgodnji pomladi dosegati ne-povoljne rezultate. Sodil je g. Mrdjen v splošnem dobro. Murren, 21. februarja. Glavna atrakcija letošnjega FIS-inega tekmovanja v alpski kombinaciji niso samo stari »kanoni«, temveč tudi novi, med katerimi je polno profesijonalnih smuških učiteljev. Izgleda, da bodo stari mojstri in stebri Švice, Avstrije, Nemčije zasedli vsa mesta tja do 25. mesta, za naslednja mesta pa se bo bil hud boj med Ameriko, Anglijo, Francijo, Španijo, Kanado, Jugoslavijo, Češkoslovaško, Romunijo itd Izven dvoma je, da se bodo med prve urinili še Norvežani in Švedi. Nojbolj vas bi seveda zanimalo kai je z našima fantoma Pračkom in Heimom. Prav pridno trenirata in sta že precej sigurna v zavojih na hudih strminah. Vprašanje pa je, če bosta mogla vzdržati peklenski tempo, ki ga diktira neverjetno strma proga. Danes sem bil tudi na startu pod Schil-hornom (2970 m) v višini 2600 m, kamor hodijo tekmovalci radi velike oddaljenosti samo po enkrat na dan, in sicer v času, ko je sneg malo zmehčan. Največ pa vadiio tekmovalci na spodnjem delu proge, ki je tudi najtežja. Tu sem prišel skupaj tudi z dvema Romunoma, ki sta prišla naravnost iz Visokih Tater. Ko smo vozili z njima po progi navzdol, sta nekje zaostala — nista ravno posebno dobra vozača in izgleda, da sta prišla tu sem bolj zaradi zabave kakor pa zaradi tekmovanja. Eden od njiju si je celo zvi! nogo, kar ie sedaj tu skoraj pri vseh narodih na dnevnem redu. To pa iih oči-vidno ne moli, kaiti skoraj vsi imajo toliko rezerv s seboi. da se iim ni treba bati nezgod kakor nam. Kompletni pa vseeno niso vsi; edino N*mci, Švicarji in menda Angleži imaio polno zasedbo, to ie po šest moških in šest ženskih tekmovalcev. Omeniti moram tudi, da dekleta stiajno vozijo. Naravnost divje, bi lahko rekli, in ne zaostajajo prav nič za svojimi moškimi kolegi. Zlasti pa so odlične v slalomu in vsakdo se mora čudili -iihovi sigurni vožnji ter precizni izvedbi najtežjih likov, pri kateri brzine skoraj ne zmanjšajo. Našim fantom manjka rutina, izglajenost in brezpogojna drznost. Končno bi še omenil, da bo sedaj slalom prvič zakotičen z 1.50 m visokimi in trdimi ko'i v različnih barvah. Ta način pa seveda zahteva večje pozornosti in absoluten prehod celih smuči. Stanujemo bolj v strani, ker smo nekoliko pozno dospeli No. pa se tolažim s tem da se Romunom in Francozom tudi ne godi boljše Oni se sicer malo kregajo, pa jim nič ne pomaga; kdor preje pride, preje melje, se glasi naš oregovor in Švicarji postopajo točno po njem. Pod našim oknom imamo lepo drsališče, kjer se na vse mile viže trenira. Kar domišljujemo si, da vidimo Sonio Henie, čeprav bi morda tukajšnji ženski svet niti Zagreb, 24. febr. b. Gradjanski : Hašk 3 :0, Concordia : Makabi 3 : I. Belgrad, 24. febr. b. Jugoslavija : Šparta 3:1 (2:1), BSK : Sloga 9:0 (5:0)._ V Novi MeksikI ee nahaja nekaj jezer in [>oto- druge garniture ne dosegel. In končno bi še omenil, da sem govoril radi velikega praznika v naši Planici dne 17. marca z Birger Ruudom, od katerega sem dobil potrebno zagotovilo, da pridejo k nam vsi norveški »tiči«. Tudi s Švicarji bom stopil v tem pogledu v stik in upam, da bom dobil ugoden odgovor. Izgleda, da ho naša Planica krona vseh letošnjih mednarodnih in svetovnih smučarskih tekem. • Miirren. 24. febr c. Slabo vreme je danes onemogočilo smuk, zato je odbor FIS odločil, da se vrše danes tekme v slalomu. Časi niso zadovoljivi, kar je tudi pripisati slabemu vremenu. Prvi je prišel na cilj Avstrijec Seelos in sicer je prevozil progo v 1.46,1. Drugi je Švicar Zogg v času 1,51,1. Znani Norvežan Signiund Ruud se je plasiral na 25. mestu. Kmalu za njim in sicer na 28. mestu je Slovenec Praček. Ob času. ko to poročamo, njegovega časa še nismo dobili. Vsekakor pa je njegov uspeh za nas dovolj časten. Otvoritev nogometne sezone v Mariboru Maribor, 24. febr. Z zboljšanjem vremena je bilo mariborskijn nogometnim klubom danes omogočeno neofici-jelno otvoriti nogometno sezono. Na plan so stopili štirje klubi in se v prijateljskih tekmah jx»merili mod seboj. Seveda so bili nogometaši še brez treninga, kar se je opazilo pri igfan, ki so bile v prvem polčasu še dokaj živahne, v drugem piolčasu pa je igra popustila. V Ljudskem vrtu sta se srečala stara rivala SSK Maribor : SK Rapid 4 : 5 (2 : 4). Tekma je bila večkrat prav napeta. Moštvi sta bili skoraj izenačeni in sta nudili deloma prav dober šport. Videti je bilo par novih moči, ki bodo sčasoma dobro izpolnjevale svoja mesta. Sodil je g. Nemec. Obisk občinstva je bil precej slab. Na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti pa sta pomerila svoje sile SK Železničar : SK Svoboda 9 : 1 (1 : 0). V prvem polčasu je bila igra obeh nasprotnikov precej odprta, v drugem polčasu pa ie Železničar izvedel vrsto napadalnih akcij, ki so vodile k uspehu. Sodnik je bil načelnik nogometne sekcije Železničarjev g. Stojšič. Ker se pričnejo prvenstvene nogometne tekme že dne 3. marca, bodo klu.bi pač morali napeti vse svoje sile in z vztrajnim treningom spraviti svoja moštva v boljšo formo. '1 . -ko'-, ki v jesenskem času premenijo svojo naravno baivo, da postanejo sprva rdečkaste in mlečna-ste barve. Američani pokadijo letno okrog 160 bilijonov cigaret. Pravici bo zadoščeno Razglasitev smrtne kazni Laknerju in Pančurju Neka filmska družba je v bližini Pontresine vrtela film »Beli vragovi«. Naenkrat je pridrvel plaz, ki jc zasul tri osebe, od katerih so rešili živo samo eno. Med mrtvimi je tudi znani švic. smučar Fiihrer Izdaja konsorcij »Ponedeljskega Slovenca«. Zastopnik Miha Krek« Urejuj Maribor, 24. febr. Jutri, v ponedeljek, ko bodo naši čitatelji prebirali te vrstice, bo že zamrl glas zvona iz stolpa frančiškanske bazilike, ki bo spremljal uboga grešnika Laknerja in Pa neurja na njuni težki [>oslednji poti iz celic do vešal na dvorišču sodnega poslopja, in dveh mladih življenj ne bo več. Dvoje negibnih postav bo viselo dolgi dve uri na dveh stebrih, dokler ju krvnik in njegov pomočnik ne snameta ter ooložim v pri-prosti leseni krsti, ki »ta prispeli danes zvečer od mestnega pogrebnega zavoda ter čakata na dvorišču poleg vešal na telesi. 12 ur morata potem obešenca po predpisih ostati v krstah na mestu usmrtitve, zvečer pa bodo krsti zabili ter ju pokopljejo takoj po jirepeljavi na mestnem pokopališču v že pripravljena sveže izkopana jroba. Razglasitev smrtne kazni. Zjutraj, nekaj pred osmo uro, 60 odpeljali oba obsojenca na odprtem lovskem vozu iz kaznilnice preko Drave v jetnišnico okrožnega sodišča. Vsakega sta obdajala po dva oborožena paznika, oba pa sta imela na nogah še okove in roke zvezane z verigami. Oblečena sta bila v civilno obleko, Pančur v svojo lastno, ki jo je prinesel v kaznilnico, Laknerju so pa dali v Kaznilnici obleko, ker je takrat, ko so p« prvič obsodili, bil oblečen v oropana oblačila, ki jih je moral po obsodbi vrniti. V naglem diru je pridrvel voz pred jetnišnico, kjer so se takoj odprla vrata, vendar so šele z veliko težavo dobili konje na dvorišče, ker sta se z vso silo upirala. Oba obsojenca so prepeljali tnkoi v celici št. 37 in 38, kjer sta dobila doibro južino. V celicah so oba takoj zastražili orožniki, v vsaki celici pri obsojencu eden in pred vsako celico z.opet eden z nasajenim bajonetom na puški. Tudi na poti do vešal ju bodo straži l i orožniki. Razglasitev kazni sc jc izvršila točno ob 11 v pisarni jetniškega ravnatelja Hohnjcca. Prisostvovali so ji poleg senata predsednik okrož. sodišča dr. Žiher, ravnatelj okrož. sodišča Pod- lisnik, državni pravdnik dr. Hojnik. V senatu pa so bili predsednik vse. dir. Tombak ter vss. dr. Pečnik, dr. Kotnik, Lenart in Zemljič. Oba obsojenca sta stopila v pisarno v obraz bleda feakor zid, vendar pa sigurnega koraka. Takoj je izpregovoril predsednik senata dr. Tombak in dejal: »Laikner, vaša smrtna obsodba je že pravomočna, ker niste vložili prošnje za pomi-iostitev. Pančur, vašo prošnjo je apelacijsko co-dišče zavrnilo in odbita je tudi milostna prošnja, ki je šla do kralja. Pripravita se, jutri ob pol sedmih se bo nad vama izvršila sodba. Spravita se z Bogom in uredita svoje račune na tem svetu. Če imata kake zadnje želje, jih lahko povesta paznikom. Tudi sorodnike lahko sprejmeta in se od njih poslovita.« Pančur je nato odvrnil, da nima nikogar na svetu, Lakner pa je dejal: »Imam še mater, katere mi je silno žai. Pisal ji bom pismo.« Po tem kratkem prizoru, ki pa je vsem navzočim povzročil mučne občutke, so odgnali oba obsojenca nazaj v celice. Prišel je kovač, ki jima je snel okove z nog. Laknerjevi so bili sila težki, imeli so skoro 7 kg. Vprašali so ju, kaj bi hotela za obed, pa si je Lakner naročil takoj pečenko, sladko močnato jed in četrt vina, Pančur pa jc zahtevni samo črno kavo rn cigarete. Hodil je nemirno po celici sem in tja, dočim jc Lakner čez nekaj časa izbruhnil v jok, zahteval ravnatelja in ga prosil, če bi »mel govoriti s Pančurjem. Zaenkrat mu tega niso dovolili. Lakner je dolgo jokal tudi potem, ko je prišel k njemu kaznilniški kurat g. ZavadlaJ, lci ga je že preje pripravljal na neizbežno usodo. K Pančurju pa je prišel jetniški duhovnik p. Kacijan. Lakner je naprosil svojega izpoved-dika. da mu napiše jrismo za mater, Pančur pa ni pisal nikomur. Oba obsojenca sta se že v kaznilnici vzorno »pokorila ter uredila svoj obračun z Bogom. Prejela sta že tam večkrat sv. zakramente ter se resno pripravila na težko smrt. Tako je bil potom tudi njun obračun v poslednji noči tanek in upajmo, da sta našla milost pred večnim sodnikom. i« Ciril Hočevar. Itaka Jugoslovanska tiskarn«. Zastopnik; fL C Parada tankov v Indiii