357 Višnjanom, naj pazijo nanj, da ne bi kakih nerodnosti počel. Že 1. 1570. pride v mesto povelje deželnega kneza, da morajo pregnati svojega predikanta. Ta je zapustil Višnjo goro in se podal v Radeče. Tu je živel na svojem posestvu v Hotemežu predikant Jurij Maček, ki je služboval pred Gočeveričem v Višnji gori. Prišel je bil tja že 1. 1554. na povabilo Gallov in Turjačanov, kojih lastnina je bil takrat stari vi-šenjski grad „Weichselburg". Deželni knez ga je dal izgnati. Šel je na svoj dom in je 1.1570. stopil v službo deželnih stanov štajerskih in deloval v celjski okolici, je porabil ta dogodek, ga vlekel na prižnico in ga spravil v zvezo s predikanti. Schneider se je čutil užaljenega, pri priliki je počakal pred cerkvijo Sla-deta in mu iztrgal roket, izbil iz rok kadilnico in navikulo in ga pretepel; duhovniki so bili prepričani, da je to delo obeh predikantov, katera sta nagovorila Schneiderja k temu kaznjivemu dejanju. Vso zadevo so izročili sodišču deželnih stanov (Hofthaiding), ki je pozvalo vse tri, meščana in oba pastorja, v Ljubljano. Maček se je izgovoril, da je pridigar na Štajerskem in da seTbo zagovarjal le pred visokimi ŽUPNIJSKR CERKEV IN POKOPALIŠČE V VERŽEJU kjer je že pred 1. 1531. sejal mladi Trubar seme novih naukov.1) Gočeverič je ostal v Radečah, kjer ga je Maček večkrat obiskal in z njim skupno pridobival Radečane za novo vero; precej sta jih premotila in pridobila. Umevno je, da ju katoliški duhovniki niso radi videli. — Nekega večera je sedel v neki radeški gostilni katoliški duhovnik Daniel Slade, pri njegovi mizi je popival meščan Krištof Schneider, po mišljenju luteran. Kmalu sta si bila v laseh; duhovnik ') Izvestje M. D., 1907, 139; Dimitz, G. Kr., II., 199. stanovi štajerskimi, če bo treba, Gočeverič pa je podal svojo izjavo o tem dogodku pismeno super-intendantu Spindlerju, ki je prišel v Radeče preiskavat neljubo mu zadevo. Ta je stvar predložil deželnim stanovom. Schneider je bil obsojen na ječo v stolpu, obema predikantoma pa niso mogli do živega. Stvar se je obravnavala koncem meseca marca 1572. O teh rabukah je zvedel tudi vojvoda in konec aprila in začetkom maja je izdal zaporedoma povelje, naj oba hujskača preženo. Gočeverič je bil odstavljen, na njegovo mesto je prišel Boštjan Prašnik. Ta je zapustil Radeče 1. 1578. in nastopil službo v Idriji,