04. številka. Trst, v si*odo S. junija (Večerno Izdanje) 1 SOS. Toča j XXIII, Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Novejše vesti. London 7. »Reu ter jeva pisarna« jnvlja iz Manilo: Južno od Manile so Španci odbili ustaše. Prvi so zgubili 150 mož. Da-si Španci neprestano gradijo utrdbe okolo Manile vendar Amerikam ne streljajo nanje, iz česar je sklepati, da admiral I>e\vov nima streljiva, španske oblasti prijavljajo uradno, tla so štiri španske oklopnicc, spremljane od torpedovk in ladij z ogljem, odplule iz Španije proti Vztoku. Španci da so pripravljeni boriti se do zadnjega. Nadaljna brzojavka iz Manile od dne 2. junija javlja, da so bili Spanci v bitki pred Manilo dne 511. maja te peni na vsej črti in da so imeli precejšnjih zgub. Jeden polk domačinov da je prestopil dne 30. maja k ustašem. Utrjevanje in oboroževanje Manile nadaljnje. Admiral l)e\vev noče dovoliti na pol-divjim ustašom da l)i naj>ali Manilo, obljudeno od civili-zovanili ljudi j. De\vey zahteva od vodje ustašov naj počaka prihoda amerikanskoga vojaštva, ki ima dospeti med 4. in 12. t. m. Amerikani hočejo streljati na ustaše, ako poslednji ne bi hoteli ubogati. 1 Vaško gibanje na severu je postalo splošno. Železniške zveze so pretrgano tu pa tam. Živahna bitka je bila tudi na jugu, kjer pa so bili ustaši odbiti brez zgul) na španski strani. Tudi ob reki Zapoto da so Španci zmagali dne t. m. Le navzočnost amerikanskih ladij pred Cavitte da jih jo ovirala, da niso sledili uštašein in jih uničili. London 7. »Morning Post« prinaša iz Madrida brzojavko, glasom katere so je izjavil bivši minister za kolonije, Morret, da vlada nima nikakega trdnega načrta, ter da pušča, da so stvari razvijajo, kakor hočejo. Ministarstvo samo nima trdne sestave. Zadnji čas je neka struja v novinstvu jela delati za mir. Ta struja si pridobiva tal med ljudstvom. Havana 7. Bataljon St. Quontin je potolkel pri Pinar de Liio večo število ustašev. Puntarji so imeli 17 mrtvih in 15 ranjenih. Polkovnik Aldea je vodil boj proti ustašom, ki so podpirali izkrce-vanje Amerikanov pri Santiago de Cuba. Jzkrce-vanje se ima izvršiti pod varstvom amerikanskih križarjev. Podrobnosti operacij niso znane. Sovražno brodovje jo zopet napadlo Santiago de Cuba. Bombardovanje je ]>ričelo ob H. uri zjutraj in jo trajalo do 11. ure. Brzojavke no javljajo ni-kakih podrobnosti. Zajedno je došlo poročilo o bojih polkovnika Aldea. Z naše strani sodijo, daje bombardovanju lo ta namen, da hi odvrnilo pozornost španjskega vojaštva, katero skuša preprečiti izkreeva njo A mori kan« »v. New-York 7. Vest o zajednem obstreljevanju Santiaga in napadu od strani ustašev na kopnem so potrjuje. Garnizija jo imela velike/gube. Utrdbe so poškodovane močno. 5 španjskih častnikov je ranjenih, (iovori so, da so je španjski križar »Maria Teresa« potopil. Drugi oddolek Amerikanov so jo izkrcal vztočno od Santiago in je premagal Špance. I)iinaj 8. Moj včerajšnjim govorom poslanca \Volfa je vskliknil jeden voditeljev katoliške nemško ljudsko stranke, obrnen proti Čehom: Vi morete izreči zahvalo p o s 1. W o 1 f u. Pričakuje se, da se nemška katoliška ljudska stranka že te dni loči od večine. Dunaj 7. Glasi so, da se voditelj Nemcev na Češkem, dr. Schlesingor, umakne iz poli- tiil^a življenja. Povod temu koraku daje neprestano naraščanje radikalno struje med Nemci. Pariz 7. Ker je turška vojska popolnoma ostavila Tesalijo je dobila Prancozka banka nalog, naj za (trško plača Turčiji ostanek vojne odškodnino. Občinsko gospodarstvo v Trstu in okoličani. u. (Vsa nočejo čuti In vliletl mestna gospoda! (i. svetovalce K ose c je spregovoril nastopno o predlogih komisijo za javna dola v občinskem svetu tržaškem: „Izjavljam, da som proti predlogu komisije za izredna dela. To iz mnogih vzrokov, katerih vseh pač ne morem navajati, ker bi bilo prorazsožno. Omejiti se hočem torej le na nekatero, katero morem bolje poznati sč svojega stališča. Začenjam s tretjo točko predloga, zahteva jočo, da so občinske doklado na posreduje davke dovole nespremenjene za nadaljnih 10 let. Med temi občinskimi dokladami jo sosebno jedna velika, neznosna, katero obsolutno ni mogoče vzdržati še za naprej. To jo do klada na davek od vina, pridelanega v okolici, ležeči v notranjem užitninske črte. Znano je, da morajo okoličanski posestniki, ki imajo svoja posestva v notranjem užitninske črte, poleg neposrediijih davkov — zemljiškega davka, hišarine itd. — plačevati še poseben davek od vina, ki ga pridelujejo na rečenih zemljiščih svojih. Ako pomislimo, da v okolici tržaški — radi draginje delavnih sil in radi neugodnih klimatičnih razmer — drugi zemljiščni pridelki no prinašajo nikakega čistega dohodka, da torej takega dohodka donaša le vino vsaj ob srednjih in dobrih letinah, razvidimo lahko, da je ravno vino tisti pridelek, s katerim in zavoljo katerega plačuje okoličanski posestnik zemljiški davek. Ker pa mora poleg toga davka plačevati še drug poseben davek, doklado, je očevidno, da za svoj pridelek na vinu plačuje okoličanski posestnik dvakrat in to je jako veliko. Vsi poljedelci od kraja se pritožujejo radi velikosti zemljiškega davka v Avstriji sploh, a v nas pa morajo poleg toga še plačevati poseben davek od vina, kateri davek je še mnogo veči. Da dobe onorevoli gospodje nekoliko pojma o gorostas-nosti tega davka, primerimo davek, ki ga plačuje v Trstu uradnik, z davki, ki jih plačuje okoličanski posestnik! .Mislimo si uradnika z 700 jrld. plače! Kazun užitni uskoga davka, katerega plačuje v Trstu vsakdo, kdor jč in pije, ne plačuje tak uradnik nobenega druzoga davka, nogo osebno dohodarino, ki znaša od dohodka 700 gld. gld. fr40. koliko mora plačevati posestnik, ki nima druzoga dohodka, nego to, kar pridela iz zemlje?! Da vidimo to, moramo vedeti poprej, koliko vina bi moral pridelati posestnik, ako bi hotel imeti 700 gld. čistega dohodka! Minolo jesen se je prodajalo vino po okolici — v užitninski črti — po 3JJ gld. hektoliter, pozneje tudi dražje, do ;$7 gld. Srednja cena bi bila torej ;J5 gld. l)a bi imeli dohodek 700 gld., bi se hotelo 20 hektolitrov; in to tedaj: ako bi vinogradnik dobil t<» vino brez stroškov. Toda, ga ne dobiva brez stroškov. Kazun svojega osebnega dela in skrbi, razlili rizika slabe letine mora trošiti za delavce, za les, za sredstva proti boleznim na trtah, za klet in posodo več, nego znaša polovica vrednosti vina, ki ga je pridelal. Da bo račun bolj priprost, denimo, da so mu stroški vzeli ravno polovico vrednosti pridelka, torej bi moral pridelati 40 hektolitrov, da bi imel 700 gld. čistega dohodka. Od vsakega hektolitra mora plačati 1 1 gld. davka na vinu, od 10 hektolitrov torej 440 ujd., doeiin plača uradnik f> gld. 40 novč. Te številke govore jasno, da se predlog komisije za izredno delo ne more vsprejeti že zaradi te tretje točko." Ta govor gospoda svetovalca Kosca je bil gotovo strogo stvaren. Vestno izogibajo se vsemu, kar bi utegnilo vznemirjati občutljive laške živce: niti z jedno samo besedo ne omenivši žalostnih političnih in narodnih odnošajev po okolici, je navajal govornik same tehtne argumente v označonje težavnega položenja vinogradnikov po okolici ter je dokazal, da so bremena, ki jih mora nositi isti, naravnost neznosna, in to v prvi vrsti radi visokih ob č i n s k i h d o k 1 a d ! Toda niti dejstvo, da je gosp. Kosec govoril strogo gospodarsko, stvarno, kakor mora govoriti vsaki človek, ki ima kaj srca, sočutja in zmisla za trpljenje naših gospodarjev, niti to dejstvo n*i izzvalo milosti pred gospodo v zbornici in na galeriji, ki je mrmrala in hrupela tako, da je moral govornik nehati in sesti, ne da bi bil mogel navajati nadaljnih razlogov, zaradi katerih ni mogel glasovati za predlog komisije! Seveda, tako je bilo vedno in tako jo: gospoda nočejo niti čuti o bedi ljudstva, niti nočejo gledati v zrcalo, v katerem bi mogli videti — svojo gospodarstvo! Politični pregled. Državni zbor. Včerajšnja seja je iznenadila po dveh dejstvih, kateri pričati obe, da je grof Thun — ako smemo povedati po domačo že napravil križ čez to zbornico. Prvo dejstvo bi bilo, da grof Thun tudi včeraj lil odgovoril na interpelacijo radi dogodkov v Gradcu, drugo pa, da so se sejo pretrgalo iu bode prihodnja seja še lo v torek. Istega dne utegne priti zaključenje zbornice, kateri utegne slediti pozneje — razpuščenje. Tako so ugibali včeraj. Celo tega menenja so bili nekateri, da prihodnji torek sploh ne bode več seje, ampak se lo proglasi zaključenje. Da se to ni zgodilo že včeraj, temu je vzrok v dejstvu, da se ta teden snidoti kvotni deputaciji. Take sklepe da je dozorel v vladnih krogih zlasti včerajšnji nečuveni govor posl. \Volfa. Da nismo vedeli že popred, po tem govoru ne moro dvomiti nikdo več, daje vso o h s t r u k c i j s k o gibanje v e 1 o i z d aj s keg a značaja, ker računa na pomoč od zunaj, oziroma na p o r u š c n j e to držav e. Posl. Wolf je napadal na nečuveno surov način škofa v Tridentu, duhovščino, Gloispacha in je brusil svoj jezik tudi radi jubilejnih slavnosti. Škofa v Tridentu je imenoval tepca, Gloispacha pa zločinca, za katerega da je dovolj kolov v Gradcu, na katere ga lahko obesijo. \Volf je zagrozil, da Nemčija pazno sledi dogodkom v A v »t rij i ter <1 a j e ni o r »1 a že 1» 1 i z o o d-I o č i t e v ! Slovenski poslanec a bi do-dali še, da to vendar ne gre, da bi resne slovanske stranke ostajale v v zvezi z ljudmi, ki bi hoteli le jemati in nič dajati. Mi naj bi podpirali njih v njih borbi proti liberalizmu, a ko gre za to, da bi oni podpirali nas v borbi proti nemškemu krivičnemu nadvladju, takrat se baron Dipuuli spominja dosledno, da je tudi on Nemec. Hvala lepa na takem zavezništvu! Znakom sedanjega položenja jo tudi še ne potrjena vest, da se tudi vodja čeških Nemeev, Sehlesinger, misli umakniti v zasebno življenje, ker mu je nemški radikali/eni poplavil ves tabor. Kakega kova je ta nemški radikalizem, to nam je ravnokar razkril posl. Wolf. Sovražtvo do te države, mržnja do dinastije, srd proti katolicizmu — so njega glavna svojstva. Ta radikalizem je pritisnil svoji pečat sedanji nemški gemeinbiirg-sehaft. ža zastav« te gcmeinbiirgsehaft hočejo capljati tudi Dipuuli in družba! Dober tek, gospod baron !! Obnovljenje pogodbe z Ogersko. Nemška obstrukeija je postavila na pozorišče vse polno raznih knlis, ki naj prikrivajo resnične namene režiserjev te velike igre. Fantazija nemških mas ima pase v obilici. Te mase so divijo junakom, ki grozd in rohnd na odru za »koristi ljudstva«. Te mase so se tako zagledale v to komedijo, da niti no slutijo, kaj se godi za kulisami: one ne slutijo, da se za temi kulisami giblje resnično življenje. Taki veliki kulisi sti: jezikovne naredbe in obnovljenje pogodbe z Ogersko. () tej poslednji smo hoteli spregovoriti. Pred to kuliso se bije fin-giran boj za koristi to državne polovice, za kulisami delujejo v propagiranje — velikonemško ideje. Tam je prevara, tu jo resnica. Režiserji velike obstrukeijske komedije varajo tu drzno nevedne mase, da njim je le za razbremenjen je te državne polovice in si ovijajo okolo glave lovor-venee braniteljev koristi ubogega ljudstva, v resnici pa jim je le do tega, da delajo zmešnjave in provzročajo katastrofalne borbe v državi, držo si načela, da bolj ko se slabi avstrijska država po notranjih borbah, tem moč-neja jo velika — Nemčija. Stvar je vendar jasna: ako bi jim bilo res do tega, da so enkrat odločno in definitivno odbijejo nezmerno zahteve Madjarov, delali bi tudi oni na to, da so po konsolidaciji notranjih razmer usposobi ta polovica za odpor proti oni drugi polovici!! Danes došla nam »Roiehsvvehr« pa nam pripoveduje plastično nasledke obstrukeije ravno z oziroin na obnovljenje pogodbe z Ogersko. Rečeni list nam po-jasmije, zakaj da grof Tinin toli hladnokrvno gleda na vse sedanje l»orbc. Madjari so prav spretno izkoristili zmešnjavo, provzročeno v Avstriji po Nemcih. Ker je namreč avstrijski parlament nesposoben za vsako akcijo, »usmilili« so se Madjari te polovice in so se dali toliko omehčati, da so pripravljeni obnoviti pogodbo tudi z neparlamentarno Avstrijo na stari podlagi. Dotični dogovori da so že zaključeni med obema vladama. Madjari so pritrdili milostno, da ostane ukupnost zunanjih stvari, financ in vojne; za vse to se zado-voljajo z malo odškodnino — stare kvote! Madja-rom ostanejo torej ohranjeni 7«>°/0 pravic in .'?0°/e dolžnosti. Na tej žalostni perspektivi naj se avstrijski narodi zahvalijo nemški obstrukeiji!! ('a-rinarsko in trgovinsko razmerje se pa določi posebnimi zakoni: na Ogerskem potom parlamenta, pri nas z cesarskimi naredbami. Mesto da bi bil krepak avstrijski parlament izsilil od Madjarov pravičnej<> pogodbo, so pa Nemci spravili državo v tako zadrego, da mora vsprejemnti milosti od Madjarov. Mesto da hi bili dobili boljšo pogodbo kakor svoje sveto pravo, bodcmo morali vsprejeti kakor posebno milost staro — krivico! Ako je resnično, kar pripoveduje »Reiehs-\vehr«, potem imajo avstrijski narodi vso pravico — proklinjati nemško obstrukeijo. V najlepšem redu! — Službena poročila i beligrajska so ponosno raztrobila v svet, da so se volitve v skupščino izvole v najlepšem redu« po volji — vlade. Niso pa povedalo, da je to volitve vodil — Milan! Možje sedaj vrlini poveljnik vojske, ni mil bilo torej težko skrbeti za »najlepši red«. Nič ne dene, da so n. pr. v Subotiei in Kra-gujevci vojaki streljali na ljudstvo, da so kar tru-mamo gonili v zapore pristaše liberalne stranko; red je bil vendar »najlepši«, rod, kakoršnjega si želi v Srbiji — Milan. Milan ima torej v skupštini nad dvotretjinsko večino, da-si ima proti sebi najmanje 9f)°/() naroda. Kdor zna pa zna. Tako umetnosti uinejo le oni, ki znajo skrbeti za „najlepši red", čo ne z lepa, pa z — grda! Domače vesti. Itadi jutranjega praznika izide prihodnja številka „Edinosti" v potok opoludne. Podeljeilje. — Minister za notranje stvari je podelil namostništvonemii tajniku Ivanu Sor-1 i j u, ki je že imel naslov in značaj okrajnega glavarja, jedno na Primorskem izpraznjeno mesto okrajnega glavarja, pustivši istega na dosedanjem službenem mestu kakor voditelja okrajnega glavarstva v Pazinu. \a sliotl slovanskih novinarjev v Pragi je priglašenih iz nečeških dežel 14 Slovencev, 4 Slovaki, f) Srbov, 1H Poljakov 1 Malorus in ti Hrvatov. Od strani Slovencev so priglašeni: za »Slov. j Narod« Mi rosi a v Malovrh, za »Sočo« in »Primorca« A n d r o j G a b r fi 6 o k, za »Slovenca« A n-drej Kalan, za »Domovino« Dragotin Hribar, za »Ljub. Zvon« Viktor H o že k, za »Mir« Josip Rozman, za »Popotnika« 1. M. Ne rat, za »Slov. List« L Stefč, za »Edinost« dr. (J rogo r i n in Mak so C o ti S, za »Slovenko« Marica N a d I i š k o v a, za »Slov. svet« Fran Pod-gornik. Poleg teh sta prijavljena še Ivan II ribar iz Ljubljano in župnik Ptašinski iz Mon-trilja v Istri. List »Ponsioro Slavo« bode zastopal njega urednik A n te »I a k i 6. Slovenska šola pri sv. Jakobu priredi dne 21». junija ua svojem vrtu veselico z igro in petjem. Prosimo, da bi slavna slovenska društva no prezrla tega naznanila, ker bi bilo obžalovati, ako bi bili v mestu dve veselici na isti dan. Zagotovljeno bodi, da se toliko diletantje, kolikor pevci pripravljajo najvestneje za to našo veselico. Vodstvo slov. šole pri sv. Jakobu. Vljudnost. V soboto sera prišel na tramvajsko postajo v Barkovljah. Vprašal sem dva kočijaža, razgovarjajoea se med seboj, kedaj odide v Trst prihodnji voz. Jeden njiju, ki se je odpeljal potem iz Barkovelj ob 12. uri 05 minut, mi je odgovoril prav uljudno: Katro la giornata, t. j.: v teku tega dne. Takemu odgovoru na mojo vprašanj«1, čeravno stavljeno v italijanskem jeziku, moram so čuditi zares. Tramvajsko vodstvo bi moralo poučiti svoje ljudi, da ni smeti briti norcev iz občinstva. Hodimo pravični! Iz delavskih krogov so nam piše: Nekaj časa som je čuti v nekaterih na- rodnih delavskih krogih zabavljanje na našo inteli- gen..... Vse zlo, ki nas tlači in uničuje, prihaja po menenju dotienikov le od naše inteligence! Tu se ne prizanaša nobenemu, naj si hode prvak ali zadnji pisar. Tlači se vse v en koš in to brez ozira na stan ali zasluge posamičnikov. Nekaterniki vidijo v vsaki količkaj omikani osebi neizprosnega sovražnika delavskega stanu ! Zaman jim dokazuješ, da se motijo, da so na krivi poti, ter da je tako postopanje škodljivo toliko vso-ukupni stvari naši, kolikor tudi posamičnikom. Ogromna večina našega delavskega stanu je in ostane gotovo verna svojemu narodu, kakor tudi narodovim pravim voditeljem. To je tudi edino pravo. Toda nam škoduje vsako cepljenje naših skromnih moči. Mi moramo delati na to, da se ublažijo nasprotujoči si elementi, ali, odkrito povo-vedano - spametuj«jo! Naša inteligenca se res premalo briga za nas in za naše delavsko vprašanje, toda ne vsa! Izjem imamo vendar-lc, in to častnih. Možaki, ki se trudijo neprestano, da bi pomagali narodu našemu do boljšo bodočnosti, se vendar ne smejo tlačiti v en kos z onimi, ki se nas ogib-Ijejo! V obče opazujemo, da naša inteligenca kaj rada blesti se svojo nonavzočnostjo; toda ne samo na naših navadnih zabavah, nego delajo i stota k o z či-talniškimi zabavami in raznimi sestanki, da-si so isti prirojeni po inteligenci sami! Ta nevidljiva inteligenca pa no greši in dela tako še-le danes, ampak se to dogaja že od starih časov. Izvora sedanjemu oklajenju medsebojnemu pa ni iskati toliko v obžalovanja vrednem vedenju onega dela naše inteligenco, ampak veliko bolj v najnovejši dobi. Naše vedenje je podobno vedenju otrok, ki so se začeli še-le zavedati, da so živi, ter da jih, ako jih kdo rani — tudi boli ! Otrok pa si včasih tudi domišljuje, da ga nekaj boli, četudi jo popolnoma zdrav! Otroci jokajo celo, ako vidijo, da jo topen kdo drugi, a ne vprašajo, je-li dotični k zaslužil prejeto kazen ali ne!! Oprostite primero, ali ineni so vidi, da smo mi, ako no uprav taki, pa vsaj podobni tem otrokom! Mi so jezimo za stvari, ki so nas dotikajo prav malo, ali eold nič in baš to nas kaže v neki čudni luči. Mi moramo postati možje, mi se moramo učiti in to še mnogo, mnogo. Potem še-le, ko bodemo zdreli za politiko, potem pravim, bodemo lahko nastopali ter govorili narodu : to in to je prav, to in to ni prav. Dokler pa smo mi sami le učenci, ne smemo učiti učiteljev svojih, ker s tem smešimo njih in — sobe! Mi delajmo po navodilu naših prvakov, kar bode edino pravo in koristno. One pa, ki si domišljajo, da že vejo in znajo vso, moramo svariti in, ako treba, tudi zavračati. Delajmo torej roko v roki in spoštujmo se kakor členi jedno družine. In ko presojamo naše prvake, ne pozabimo nikdar, da obsojati je veliko laglje, nogo pa — delati!! Le oni, kije neprestano na delu, vidi vse težave, ki so na potu uresničenju naših želja in potreb. — To polaga na srce vsem udani Breja k i. Rodoljubom in društvom. Te dni smo Vam doposlali večo število pozivov na veselico, ki jo priredi pevsko društvo •> Adrija« prihodnjo nedeljo, dno 12. t. m., na lepem vrtu »Narodnega doma« v Barkovljah na korist sir o ni a š n i m d r u ž i n a m radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov. Prosimo torej, da blagovolite razdeliti to listke med ljudstvo. Ker je namen veselici tako blag, smo uverjeni, da nam bratska društva ne bodo delala nikakib ovir morebitno za isti dan namerovanimi veselicami ali zabavami. Prosimo marveč vso zavedno rodoljube, da bi agitovali vsaki med svojimi za veliko udeležbo, da tako čim lepšo dosežemo postavljeni si cilj. Tako preskrbimo siromašnim družinam nekoliko materijalno podporo in polog tega — in to je potrebno skoro še bolj — tudi moralne tolažbe. Odbor pev. društva »Adrija« v Barkovljah. Pevsko društvo „LJubljana" napravi dne 2(1. junija t. 1. izlet v Sežano. Izleta se vdeleže pevci polnoštcvilno z zastavo. V Sežani priredi »Ljubljana« narodno si a v nos t, katere čisti dobiček je namenjen v korist zgradbo »Narodnega Do m a v T r s t u. Razpored slavnosti so priobči v kratkem. Bratska društva v Trstu in njega okolici so vabijo s tem uljudno na udeležbo in na bratski sestanek dne L?li. t. m. v prijazni Sežani. Ker jo namen slavnosti blag in vzvišen, pričakovati je, da se reče nega dne zbere mnogo naroda v Sežani. IVvsko društvo ..kolo" vabi g. pevee in gč. pevkinje za jutri popol. ob .'i. uri Via Mulin pieeolo št. 1 na pevsko vajo, kjer se ob enem istim naznanijo prihodnje tedenske pevske vaje za vrtni koncert, kateri bode 10. julija t. 1. ()b jednem se naznanja g. pevcem in gdč. pevkinjam, da je odbor napravil pogodbo z učiteljem g. Vogrič-cm za eno leto in pol kakor stalnim pevovodjo. Odbor pevskega društva »Kolo«. Pevsko društvo „Zarja" v Hojami, združeno s tamburaškim zborom, priredi v nedeljo dne 15'. junija izlet v Bazovico. V Bazovici se priredi sodelovanjem tamošnjega pevskega zbora veselica na vrtu gostilne »pri lipi«. Natanjčni vspored se prijavi pravočasno. Odbor ..kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico" hode imel svojo redno sejo v petek dne 10. t. m. popoludne ob 2 in pol uri v svoji pisarni, ulica Geppa št. 14 T. nad. Slovenske razglednice s Krilanovo podobo, njegovim rojstnim trgom in rojstno hišo, se prodajajo v Lavrenčičevi tabakarni {Piazza della Ca-serma št. 2). Kdor bi želel razprodajati na drobno te razglednice proti primernim odstotkom, naj se oglasi pri Mariji Skrinjar, Trst, V. Stadion št. 19, i. Ker je čisti dobiček namenjen v podporo vi-sokošolcem, priporoča se slavnemu občinstvu, naj pridno sega po teh razglednicah. Družbi sv. Cirila In Metoda v LJubljani so od 1. do 25. majnika poslali: (Dalje) Gg. Iv. Kranjc, V. Ježevnik, M. Hleb in Iv. Kačič v Šoštanju 4 gld. •— Gdč. Franjiea Smidova na Gašteju pri Kranju iz nabiralnika 10 gld., vmes je svota 1 gld. (Vi\ kr., nabrana na Veliko noč v Medvodah v mali družbi iz Kranja. — Trnovski Mo-horjani v Ljubljani po č. g. kapelanu Fr. Ferjan-čiču (> gld. — Za »dva goloba« iz Ceranjeve 50 kr. — Gospa Marija Skrinjar v Trstu zbirko 2 gld. 50 kr. — Gospa Matilda Sebenikar na Rakeku iz nabiralnika 10 gld. — G. T. Eržen na Vrhniki 10 gld. — Slavno obrtno podporno društvo v Ljubljani 10 gld. — Gosp. Iv. Jebačin, trgovec v Ljubljani, od prodanega prvega vagona »kave družbe sv. Cirila in Metoda« 100 gld. — G. Štefan Pod-pac z Jesenic in gospa Josipina Podpac, roj. Zo-retova v Kamniku, 10 gld. mesto drugih naznanil, da sta bila dne 2)5. maja v Ljubljani poročena. — Čast in hvala vsem rodoljubkinjam in rodoljubom, podpirajočim plemenite svrhe naše družbe, Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Ali molM, ali plačaj! Pišejo nam: Pred štirinajstimi dnevi je prišel v neko slovensko krčmo davkarski sluga s predobro poznanimi »Monitorio«. Gospodar ga je vprašal, zakaj da mu ni prinesel slovenskoga »Opomina«, na kar je odgovoril sluga, da na zahtevo že donose »Opomin«, toda šele druzoga dne, da pa bode krčmar moral plačati 5 n v č. c kse kuti v ni h stroškov! Vprašamo: zakaj da bi slovenski davkoplačevalec moral plačevati 5 nvč. kazni, ko ni zakrivil ničesar druzoga, nego da je zahteval, kar — mu gro ?! Poskusa samomorov. — Včeraj zjutraj ob 7 uri so je vrgla skozi okno druzoga nadstropja vojašnice v ulici Fontana št. (J 2t5-lctna Ucrta Slama, soproga podčastnika v godbi. Poškodovala se je močno ter si je zlomila več kosti. Prenesena je bila v bolnišnico. Vzrok temu dejanju ni znan, gotovo pa je, da je nespornzumljcnje v družini tudi pripomoglo k temu. Včeraj popoludne se je zastrupil v krčmi Jerneja Gerdol pri Rivolteli 18-letni rezbar Libero D., stanujoči v ulici Media. Zdravnik z zdravniško postajo je bil pozvan še zadnji hip. Komaj da mu je mogel pomagati. Mladenič je bil sproveden na to v bolnišnico. Policijske vesti. Aretirani so bili: 561ctni brezposelni Benjamin Andrigetto iz Pordcnoue, blizu oerkve kapucinov; in ;141etni Jakob Hallcr iz Rioda, ker je spal v želozničnem vagonu blizu južne postaje. Nadalje so bili aretirani: Nocoj ob 1. uri popolunoči v ulici Pilone Ermaeora Julij iz Vidma radi pomanjkanja sredstev ; včeraj ob ;}. uri pop. .'50-letna Frančiška K. iz Radovljice radi več tatvin; včeraj ob 2. uri pop. DJ-Ictni bagabund Hektor Giraldi, pristojen v Koper in 15-lctai pohajač Kre-bel Anton radi činov proti javni morali. Ista imata tudi na vesti že mnogo tatvin. Različne vesti. Novo gledališče. — B»*iunska vlada namerava sezidati v Sarajevu deželno gledališče. Igralci lii imeli stalno bivališče v Sarajevu, a gostovati bi tudi po drugih mestih Bosne in Hercegovine. Lastnega očeta! — V vasi Podzviza v Uosni se je dogodil v noči od 22. do 2.'i. meseca maja grozen čin. Peter Lukičje legel k počitku ter zaspal. V tem se mu je približal njegov sin Jovo, držeči v roki samokres. I (udobni sin je že nameril očetu v glavo. V isti hip pa, ko je sprožil, se mu je zganila roka. Temu slučaju se je bilo zahvaliti, da ni sin umoril svojega lastnega očeta. Ranil ga pa je vendar-le v desno nadlaktje, katero je strel razmesaril. Orožniki so kmalu dobili zločinca v svoje roki'. Izročili so ga sodišču. Koledar: Danes v sredo . junija: 8v. Rešnje telo. Primož in Felinjan. Šolnini: I T.nnin: Izhod oh :t. uri 41 min. Izhod ob 11. uri kJ2 min. Zahod „ H. „ 17 „ j Zahod „ H. „ 8 „ Ta je 24. teilen. Dane« je 158. dan tega leta, imamo torej Se 207 dni. Književnost. Rusko-slovenski slovar. V minolem lotu 185)7. nismo bili prav srečni na političnem polji. Obraznih volitvah propadli smo po raznih nemoralnih pritiskih na marsikakem mestu in število narodnih naših mučenikov, božjih ugoduikov, narastlo je gorostasno izlasti na Goriškem in Tržaškem. Na literarnem našem polji obrodilo nam jo pa prav isto leto toliko obilnega, toliko zdravega ovočja (sadja), da je smemo smatrati v resnici prav plodovitim. Slavna bratovščina sv. Mohorja v ('olovci poklonila nam je prelepih knjig, ki raznašajo religiozno in narodno prosveščenje v nujbednejšo koče po vsem slovenskem ozemlji. Se lepšo je napredovala v istem letu vrla »Slovenska Matica« v Ljubljani, ki nam je podala v raznih knjigah toliko raznovrstnega, prezanimivega čtiva, da so žnjo prav lehko ponašamo. V teh njenih knjigah nahajamo divno opisano »Hojo na Triglav« iz poresa dičnoga našega starino g. Ivana dr. Mencingerja, in lo škoda je, da nas moti v njej še sem tetja pomeščeno gorenjsko »bomkanjo«; lepa je knjiga »Elektrika« (munjino-slovjo), prav lep jo tretjega dela drugi zvezek »Zgodovine slovenskega slovstva« od neutrudnega g. K. dr. Glasorja, ki je v jezikovnem in stvarnem oziru za polovico boljši od poprejšnjih, in prav prav lep je tretji snopič »Slovenskih narodnih pesmi« s predgovorom, spisanim profesorjem g. K. dr. Strek-ljom v klasični slovenščini. Bolj nego vsi ti proizvodi slovenskoga uma razveselila nas je pa knjiga, izšcdša kaj lepo opravljena v tiskarni g. Andreja Gaborščeka v Gorici naslovom: »Ročni rusko-slovenski slovar in kratka slovnica ruskega jezi k a«. —To je delo, ki dela vso čast svojemu avktorju, veleučenomu našemu domorodcu Martinu Mutvejeviču Hostniku, gimnazijskemu profesorju v Rilsku, v Kurski guberniji na Ruskom. V to knjigo vsprijete so od 1. do ;155. strani one besede, ki postavljajo razliko mej ruskim in slovenskim jezikom; v prvi prilogi od :157. do J162. strani pomeščeno so one besede, ki imajo v ruščini drug pomen, no v slovenščini; od .'5().;5. do ;Jf>5. strani nahajamo v njej besede, ki imajo pri raznem naglasu razen pomen; v drugi prilogi nahajamo od ;K57. do ;171. strani spisek najrabljivejših krstnih imen in sicer v polni, v domači, v laskavi in v zanieljivi obliki; v tretji prilogi so nanizani od 37i>. do .'J7S. strani »uteži, more in denarji« in za temi imamo pa v njej od 1. do. 8f). strani »kratko slovnico ruskoga jezika«. V le-tej slovnici navedene so vso razliko mej slovenskim in ruskim knjižnim jezikom. Tolmačenje o ruskem naglasu jo točno, jasno in popolno in sploh je vsa slovnica spisana tako lepo, tako jednostavno, tako jodernato, tako pojmljivo in vendarle znanstveno, da se v resnici diviti moraš. Ona ni samo slovnica ruskega jez i ka, nego je ob enem tudi najboljša slovenska slovnica. Le želeli bi mi bili, da hi bil napisal g. pisatelj na IG. strani te slovnice, da so padeži od 1. 2. a. b. c. v ruščini različni od slovenskega knjižnega jezika, ker v p r o sto n a r od n c m slovenskem jeziku so vsi ti padeži prav enaki ruskim. < M vsakega pojedi nega slovenskega izobraženca ne moremo sicer zahtevati, da znaj temeljito vse slovanske jezike, prav lehko smemo pa od vsakega rodoljubnega našega razumnika zahtevati, da znaj poleg svojega narodnega jezika vsaj še en drugi slovanski jezik. Ta drugi slovanski jezik je pa jezik ruski, ker je on centralni jezik vsem drugim slovanskim jezikom, saj so mu vsi le ti za devetdeset odstotkov bliže, nego katero koli italijansko ali nemško narečje knjižnemu svojemu jeziku, — ker sta mu izlasti bolgarščina in prosto-narodna naša slovenščina tako blizu, da ju lehko smatramo ruskima narečjima, ker je on svetoven jezik s£> svetovno literaturo, ker vlada uže od ogerskih ravnin do severnega in tihega okeanov, ker se njemu uče Poljei, Srbi in Bolgar j i uže sedaj v učevnih svojih zavodih in ker se je razprostranilo zanimanje za-nj ne samo po Franeozkcm, Angležkem in Nemškem, nego tudi v Cehih, v Hrvatih in Slovencih do take stepeni, da je vse upanje, da ga ne bo več črez pet do deset let s 1 o v a n s k e g e g a rodoljubnega izobraženca, kine hi znal napisati pisma slovanskemu svojemu znancu katerega si koli slovanskega plemena na ohčeslo v a nsk em, rckšo»nn ruskom jazi ku«. (Zvršetok pride.) Narodno gospodarstvo. Slovenskim posojilničarjcm! O slovenskem posojilništvu se jo govorilo že veliko. Ne, govorilo se še ni dovolj, le pisalo se jo veliko o istem; z besedo, z živo besedo so so pa slovenski posojilničarji še vse premalo oglašali pred slovenskim svetom. Res sklicujejo posamično slovenske posojilnice vsako loto svoje ude na občno zbore; toda na teh se razpravljajo lo suhe gospodarske stvari vsake posamične posojilnico. Veče zanimivosti je vsako leto občni zbor »Zveze slovenskih posojilnic« v Celju. Toda tudi ta shod slovenskih posojihiičarjcv ni tako živahen, kakor bi bilo želeti, ker se sklicuje navadno šo te po zimi. Širše važnosti bi bili lehko šeasoma tudi občni zbori »Zvezo kranjskih posojilnic« in »Gospodarsko zveze«. Tudi občni zbori »Centralne posojilnice« slovenske niso bili mnogobrojno obiskani dozdaj, ker se niso vršili v vočem mestu in ob ugodnejšem času. Vse te okoliščine in pa želja, da bi se zbudilo v slovenskih posojil-ničarjih veče zanimanje za vse skupne stvari slovenskega posojilništva, napotilo je na letošnjem občnem zboru »Centralno posojilnico slovensko«, da skliče to loto v veče mesto še drug občni zbor, ki bi bil nekakošen splošni shod slovenskih posojil niča rje v, ali prvi zbor slovenskega posojilništva. Na tem shodu bi se vprvič v več i družbi razpravljalo o načelih in organizaciji slovenskega posojilništva; kajti marsikaj šo ni jasno v zavodih našega denarnega iu zadružnega gospodarstva. Kaže, da hi morali znova vzeti v pretres Raifheisenova in Sehulzo-Delitsch-eva načela ter da odobrimo naš slovenski posojilniški sistem. Prorešetati kaže na javnem shodu (»d ene strani prednosti, od druge strani pa neugodnosti zakona od dne I. junija 1H89. Posebno temeljito bi trebalo pretresti načrt novega zadružnega zakona. Kazalo bi morda, da hi opozorili na napačnosti in škodljive določbe, ki se nahajajo v pravilih ne- javna zahvala. Gospodu Franu \Vilhelmu, lekarnarju. Nounkirohen, Spodnje Avstrijsko. Du stopam v javnost, je le radi tega, ker se čutim dolžno izreči gospodu \Vilheimu, lekarnarju v Neunkirchen, najsrčnejšo zahvalo za učinek, katerega mi je napravil njega \Vilhelmov čaj pri mojih revmatičnih bolečinah, in da opozorim na ta čaj vse one, ki trpijo na tem grozovitem zlu. Nemogoče mi je naslikati bolečine, katere sem trpela skozi eela .'t leta o vsaki vremenski spremembi in katerih se nisem mogla oprostiti ne z uporabo zdravilnih sredstev, ne z uporaho žveplenih kopeljl v liaden-u pri Dunaju. Cele noči premetavala sem se po postelji, tek se je vidno krčil, izgledala sem žalostno in moči so pojemale. Po I tedenski uporabi \Vilhelm-ovcgu čaja oproščena sera bila bolečin in setu še sedaj, dasiravno ne pijem čaja že li tednov, in telesni stan se je poboljšal. Prepričanu sem, da vsaki, ki se zateče o slični bolezni do tega čaja, blago-slovljal bode izumitelja istega, gosp. Frana \Vilhelm-a. S posebnim visokim spoštovanjem II grotiea Biitschin-Streitfetd, soproga podpolkovnika. katerih pnpojilnit*. Govoriti l>i po utegnilo morda tudi š»» o knjigovodstvu naših posojilni«'. (iletle organizacije |m isamienili posojilnic in njih razmerja do sosednjih sester hi se morda sprožil predlog, kje kaže še snovati posojilnic in kje jih ne kaže; kjer je vee posojilnic skupno v enem kraju ali Idi/o skupaj v onem okraju, l>i se utegnilo nasvetovati, kako l»i se one združile ali približevale, oziroma svoj delokrog odmerile tako, da ne hi se križalo njih delovanje. Najveće važnosti je pa dobra organizacija tistih društev, katera so vzela v svojo varstvo posamične slovenske posojinicc. Ta društva, oziroma zadruge so: |. Zveza slovenskih posojilnic« (v o vseli lekarnah. Zahteva naj se to splošno priljubljeno domaće sredstvo veilno le v originalnih steklenicah z varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. ANTON SIRZA v Trstu. ZALOGA OLJA, KAVE i. t. d. Pošiljat ve le o klg. gld. 11 -7fi Kava Siintos I » » Sll|). » Hi o (ini » (»untemnln sup. * Domingo dob. » » fini Eleot. » Java dob. srednju » » blan, fini * » » primn » Portoriooo fini » » dob. zrna » Cevlon sup. » » Perl » Kuba dob. zrna, najt'. » Perl navad, fini » Moeea prava and). . klg. gUl. —-JJ » » — » » —-40 » —-44 » » —-4S » » —*50 » kr. < 50—72 *7f) 0 J 10 '04 44 2H m> 18 48 •52 54 58 5(5 58 5(5 34 4(5 Le 50 nvč. za 4 žrebanja 1 Glavni dobitek brat 100.000Kron ii | Zadnji mesec i 4krat 25.000 Kron dbitkom 2O0 d Srečke jubilejne razstave po 50 nvč. priporočajo: Gluseppe Bolaftio. Mandl & C. Iyn. Neumann. E 1. žrebanje: 24. junija 1898. II. žrebanje: 6. avgusta 1898. III. žrebanje: 15. septembra 1898. IV. žrebanje: 22. oktobra 1898. .nr. SchifTmann. Ales. Levi. II Mercurio Triestino. M. Nigris. i s bo > c* d * d e T3 m