ANNALES 2/'92 izvirno znanstveno delo UDK 801.312:598.2(497.12/.13 Istra) ISTRSKA ORNITONIMIJA: ŠKRJANCI Coran FILIPI dr. doc., Pedagoška fakulteta v Pulju, 52000 Pulj, Medulinska 3, CRO dott., prof. della Facoltá di Pedagogía di Pola, CRO IZVLEČEK V razpravi so obdelani nazivi za škrjance v Istri. Avtor poskuša podati etimologijo za več kot dvesto ornitonimov, ki so del obsežnejšega korpusa istrskih ornitonimov (več kot 8000), ki jih je avtor zbral v drugi polovici prejšnjega desetletja v Istri in na otoku Krku. 0. V razpravi smo obdelali okoli 250 nazivov za ptice iz družine škrjancev (Alaudidae). Besedje je del obsežnejšega gradiva, ki smo ga zbrali v 135 krajih v Istri in na otoku Krku za vseh pet skupin istrskih idiomov (istrobe-neški, istriotski, istroromunski, hrvaški in slovenski govori). Samo zbiranje gradiva je trajalo skoraj pet let, končano je bilo 1.1989. Besedja ne obdelujemo izolirano, vse nazive primerjamo z ornitonimi v ožji in širši okolici, pa tudi dlje. Posebno pozorno so obdelani istrski nazivi, ki smo jih zbrali v pisanih virih. 0.1. Za beleženje ornitonimov za vse narečne skupine uporabljamo prilagojeno hrvaško latinico, obogateno z nekaterimi znaki, kijih ni potrebno posebej razlagati, ker gre za črke, ki so običajne za take tekste (npr.: n, d, š, se ipd.). Nazivi iz pisanih virov so preneseni natanko po izvirniku da ne bi prišlo do zmede, smo jih označili s križcem (t). Vsi nazivi so opremljeni z naglasom. Ker pa gre za pet skupin idiomov, je jasno, da vrednost naglasnih znakov ni enaka za vse. Poudarke zapisujemo, kakor je običajno v literaturi za posamezne narečne skupine. Izjema je istroromunščina, kjer je prišlo do popolnega prevzemanja hrvaškega naglasnega sistema, zato uporabljamo hrvaške naglasne znake. In še ena pripomba: ker je naglasni sistem v slovenskih govorih v Istri netonemskega tipa, ga tako tudi beležimo, vendar samo z dvema znakoma, ker odprtost ojev in ejev nima razločevalne funkcije. 1 Podatki o prisotnosti vrst po izjavah informatorjev. Na koncu razprave je dodan slovarček z zabeleženimi nazivi za vseh 135 obiskanih krajev. 1. Skrjanci so ptice pevke (red Passeriformes, družina Alaudidae). V Istri in na otoku Krku so prisotne naslednje vrste: poljski škrjanec (Alauda arvensis), kratkoprsti škrja-nec (Calandrella brachydactyla), čopasti škrjanec (Gale-rida cristata), hribski škrjanec (Lullula arborea) in laški škrjanec (Melanocorypha calandra). Najpogostejša je Alauda arvensis, precej je prisotna tudi Galerida cristata, Lullula arborea je redka, Calandrella brachydactila izjemno redka (ljudje jo mešajo z vrsto Lullula arborea), Melanocorypha calandra tako rekoč izginja.1 2. Škrjanci so si zelo podobni ptiči ("Skrjanci so tršato grajeni pevci. Glava je velika, noge so kratke, peruti pa dolge in zelo široke. Rep je bolj kratek in ravno prirezan, perje je zemljastih barv." BREHM, 262) in zato se nazivi zanje medsebojno mešajo, prepletajo. Naziv za poljskega škrjanca (Alauda arvensis), ki je, kot smo že rekli, najbolj prisotna vrsta v Istri, je hiperonim za vse škrjance. Poleg tega splošnega imena najdemo v posameznih krajih tudi posebne nazive za druge vrste. Tudi ti se zamenjujejo (npr. za vrste Calandrella brachydactila in Lullula arborea). 7 ANNALES 2/'92 Coran FILIPI: ISTRSKA ORNITONIMIJA: ŠKRJANCI, 7-14 Tartinijevo gledališče nekoč: glavno pročelje (iz: Va Pirano in mezzo all'onde..., Trst, 1975, s. 51) 3. Največ istrskih ornitonimov za naše ptice ima za etimologijo latinsko besedo ALAUDA (REW, 313), ki je tudi v latinščini pomenila škrjanca in so jo Rimljani prevzeli iz galščine. Za istrobeneške in istriotske idiome smo zabeležili: lódola (Bivje, Bertoki, Savudrija, Maruši-či, Skrinjari, Buje, Pertiči, Grožnjan, Oprtalj, Šverki, Brto-nigla, Vižinada, Motovun, Tar, Labinci, Višnjan, Lovreč, Funtana, Vrsar, Kanfanar, Svetvinčenat, Barban, Krnica, Veli Vrh pri Pulju, Medulin, Vodnjan, Šišan, Pireliči, Pican in Plomin), lódola (Fažana), t lódula (mugližanski ZUDINI, 87), lódula (Umag, Krasica, Cradinje), dódola (Strunjan, Lucija, Piran), dódula (Galižana); duódula (Ro-vinj), t odo/a (Izola VASC, 188). Pri oblikah lodola/lodula "l'a iniziale é caduto perché sentito come parte dell'art. (I'allodola => la /odo/a)" (DELI, 40). Pri izolski obliki je prišlo do nasprotnega procesa, začetni / je odpadel, ker so ga govorci imeli za člen: lodola (= /'odo/a) => odola.2 Oblike z začetnim d (dodola) kažejo na asimilacijo/-d => d-d, kar je stilsko močneje (zaradi podvojitve). 3.1. Tudi v slovanskih narečjih imamo enake in podobne oblike. Ornitonimi lodola (Pomer), lodola (Premantura, Veli Mlun, Marušiči, Svetvinčenat, Medulin, Gradinje), lodula (Gradina, Motovun), lodola (Dekani) so izposojenke iz istrobeneščine. Oblika lodica (Plavje, Škofije, Pobegi) je hibridna izposojenka; tuja pomanjševalna pripona je zamenjana z domačo. Pri rodola (Gradinje) je prišlo do disimilacije d-d => r-l, pri /oio/a pa do desono-rizacije d => t. Zanimiv je omitonim, ki smo ga zapisali v Marezigah: loboda. Ta izraz v slovenski Istri pomeni "labod" (BEZLAJ, 11/147) in gre najbrž za prenos pomena z ene ptice na drugo zaradi podobnosti v izrazu. Mogoče je v zvezi z labodom tudi naziv labica (Kubed), če ga razumemo kot križanje oblik za "labod" in "Alauda". 3.2. Oblike laudfca (Soldatiči, Mali Mlun, Veli Mlun, Vrh), lavdfca (Krasica, Beletičev Brijeg, Štrped, Premci, Čere-tež, Roč, Pračana, Foršiči, Lupoglav), loudica (Šmarje, Korte) in /avvdica (Gračišče, Dragonja, Sočerga) imajo samoglasniško skupino au iz ALAUDA, kar nas navaja na možnost, da gre za staro izposojenko iz keltščine, še posebej, ker omenjeni dvoglasnik ni prisoten v okoliških govorih (ni ga niti v benečanščini in niti v furlanščini). Začetni I v vseh oblikah in o v loudica (Šmarje, Korte) lahko razložimo kot križanje med nepotrjenimi, prvotnimi istrskimi oblikami *alauda, *alaudica z italijanskimi tipa lodola. Pravkar domnevani prvotni istrski ornitonim se mogoče skriva v krušvarski obliki lavdavica, če ga 2 Obliko odula najdemo tudi v furlanščini, glej ASLEF, tav. 211, carta 179. 8 ANNALES 2/'92 Coran FILIPI: ISTRSKA ORNITONIMIJA: ŠKRJANCI, 7-14 razumemo kot deminutivno izpeljanko od alauda križano z /odo/a. Enako, vendar manj jasno, velja tudi za nazive ladvaca (Pičan, Cepič, Sumber), ladvtca (Kringa, Kanfanar, Cerovlje, VelaTraba, Lindar, Katuni, Veli Golji, Breg, Trget, Brseč, Beram, Sušnjevica, Kostrčan, Jeseno-vik), ledvica (beram, strmac, skitača, brovinje) in ledvaca (Plomin). Pri slednji obliki je prišlo do metateze v-d => d-v, pri nekaterih nazivih pa imamo spremembo a => e. 3.3. Tudi slovanske oblike, za katere smo rekli, da so izposojenke iz istrobeneščine, bi lahko imeli za starejše, keltske, oblike, ki so pod vplivom beneščine izgubile značilen dvoglasnik. Ta možnost je najmanj skrita v ornitonimih ludfca (Malija) in labica (Kubed). 4. Pri žejanskih Romunih smo zabeležili zanimiv naziv za škrjance, čeljlčenuavdu; sintagma pomeni "tisti, ki ne sliši". Očitno gre za tabu. Skok piše, da je to "ptica za koju se vjeruje da donosi nesreču i smrt" (SKOK, III/389), a ne pove kje.3 5. Ornitonimi čaluvtn in čalovtn (Vele in Male Mune) niso jasni. Mogoče jih lahko izvajamo od čalov "norec, bedak" (VUK2, 1030; SKOK, I/347). Znano je, da so lahko ptice metafora za neumne ljudi (neumen kot koklja ali štorklja...). Da so v igri tudi škrjanci nam pove Pirana, ki poleg gesla lodul "škrjanec" navaja tudi to: "... Si usa com. al fig. persciocco, sempliciotto..." (PIRONA 531) 6. Vsi ostali nazivi za škrjance, ki smo jih zabeležili, so ali onomatopeje ali pa vsebujejo sem "čopek".4 6.1. Onomatopejski so ornitonimi ti pa škrjanc, škrlj, seva in švrljuga/čvrljuga.5 Nazivi so slovanski in se, ne pogosto, pojavljajo tudi kot izposojenke v romanskih istrskih govorih. Italijani v Taru za vrsto Galerida cristata uporabljajo prilagojenko carjuga, za vrsto Alauda arvensis pa imajo domačo besedo /odo/a. Enak pojav ekonomije jezika smo zabeležili v Salambatih, kjer Hrvatje čopastemu škrjancu pravijo čerjuga, poljskemu pa laudtca. 3 4 5 6 Onomatopejski (in zaradi podvojitve tudi afektivni) so nazivi činčirinč! (Nova Vas), tcirimbela (Bale CERN, 32) in ičirindela (Bale IVE, 104). 6.2. Od drugih škrjancev se nekoliko razlikuje čopasti škrjanec (Galerida cristata), ker ne more skriti čopka. Večina ornitonimov za to vrsto ima kot osnovo vsebino "čopek". 6.2.1. Samo dva naziva za vrsto o kateri pravkar razpravljamo, nista v zvezi s čopkom. To so lodinja (Pobegi) in /odo/on (Bivje, Oprtalj, Vižinada); gre za izpeljanke od lodola z augmentativno pripono -on oziroma pripono -inja. 6.2.2. Drugi ornitonimi, kot smo že rekli, vsebujejo sem "čopek". V Strpedu čopastemu škrjancu rečejo lavdfca s čufičen, v Plominu ledveca s čufičon, Italijani v Bujah pa mu pravijo /odo/a sifona. Gre za tri sintagme, ki imajo kot prvi del naziv za vrsto Alauda arvensis, kot drugi pa dopolnilo k temu nazivu. Drugi del bujske sintagme je izvedenka na -ona od furlan. suf"čop" (PIRONA, 1148)6. Ornitonimi tipa cufaro/cufero, čufoloto in tzufa (za Trst DORIA, 823 in brez določenega kraja ROS, 1271)/fcu-fona (za Trst DORIA, 824 in brez določenega kraja ROS, 1271), ki spadajo v istrobeneške govore, ter nazivi tipa čufica, čufarič, čufar/cufač, čuflatica, ki spadajo v slovanski besedni zaklad, so izpeljanke od zuf/zufo "čop, čopek" (< langobardsko ZUPPFA, REVV, 803); uporabljajo pa se tudi v romanskih idiomih kot izposojenke. Ornitonimi tipa čupič/cup potekajo od tuba, čup/čup "čop, čopek" (SKOK, 1/361; SKOK, I/342), nazivkukunlč pa je deminutivna izpeljanka na-/c od romanske izposojenke v čakavskih govorih kukun (< lat. CINCINNUS "koder", SKOK, il/82 < grško kikivvocf, SKOK, II/82). 6.2.3. Menimo, da so nazivi icapelunga (ROS, 166 za Krk) in tcapelldnga ("aggettivo di allodola", ZONCA, 34 za Vodnjan) furlanskega izvora. Sami smo pri krških Italijanih zabeležili obliko kapiluga, vendar za vrsto Alauda arvensis in kot splošni naziv za škrjance. Na furlanskem področju so nazivi za škrjance tipa kapelote, čapiluda in tipa odole/odule/odula + kapelote/capeluda ipd. zelo Ni nam znano, če kje v Istri velja mnenje, da škrjanci prinašajo nesrečo. Vsi škrjanci imajo čopek, razlika je v tem, da ga nekatere vrste lahko zložijo, tako da se ne vidi. Glede podrobnosti cfr. SKOK, III/389 Prim. odula sufa; šufine; odule dal suf ASLEF, tav. 212, carta 180. 9 ANNALES 2/'92 Coran FILIPI: ISTRSKA ORNITONIMIJA: ŠKRJANCI, 7-14 pogosti7. Gre torej za pridevnik (od lat. CAPÏLLUS, REW, 1628), ki ga substantiziranega najdemo tudi pri Boeriu: "capelua, s. f. capelluta, ed anche cappellaccia, Aggiunto che si da od una Specie di Allodola detta da' Sistem. Alauda cristata, la quale ha quasi una cresta o fiocco di penne sufia testa..." (BOERiO 733).8Naziva kapilùga in kapilûja po izrazu popolnoma sovpadata s furlanskimi oblikami, medtem ko menimo, da sta naziva, ki sta ju zapisala Rosamani in Dalla Zonca, paretimološka; naziv so ljudje imeli za zloženko in so drugi del zloženke razumeli kot "dolg" ter ga v tem smislu tudi popačili. 6.2.4. Romani v Balah vrsti Galerida cristata pravijo kapir-ušula; to je sestavljena beseda iz ben. capo "glava" (< lat. CAPUT, ITE, REW1668) in rusula "čopek" (< lat. ROSA, REW 7357 s pom. pripono). 6.2.5. Naziv kalandràn (Višnjan, Svetvinčeriat) po obliki spada med omitonime za vrsto Melanocorypha calandra (g. nižje). 6.3. Tudi laški škrjanec (Melanocorypha calandra) se razlikuje od drugih škrjancev. To je največji škrjanec v Istri, od drugih se razlikuje tudi po tem, da "sa strane na vratu ima veliku crnu ili smedju pjegu" (GJURAŠIN, 139). Najpogostejše ime v Istri za tega škrjanca je kalandron (< lat. CALANDRA, REW, 1486 + augm. prip. -on). Pripona je dodana zaradi velikosti našega škrjanca. Mogoče je v osnovi denominacije tudi v tem primeru vsebina "čopek": "... Si le mot doit être rattaché à caliandrum, caliendrum "perruque" (Varron, Horace)..." (ANDR47). V isto skupino spadajo tudi nazivi tipa kolandro/kolan-dron/kolandra/kolarinka pri zadnji obliki je najbrž prišlo do križanja s kolar, kolarin, kolarina (< lat. *COLL/ERE, REW, 2041), zaradi pege na prsih. Isto etimologijo ima tudi bujski istrobeneški naziv kalandrma, vendar z drugo pripono -/na. 6.4. V osmih krajih smo zabeležili posebno ime za hribske-ga škrjanca (Lullula arborea). Ker gre za najmanjšega škrjanca ("... Hribski škrjanec je manjši in krajši kakor drugi škrjanci..." GREGORI, 204), so vsi nazivi poma-njševalnice. Na Bivjah, v Bujah in Oprtlju mu pravijo lodolin (izpeljanka na pomanjševalno pripono -in od lodola), v Pomeru mu pravijo skrilatlč in kalandrlč, v Ližnjanu kolandrlč in vrharlč (deminutivna izpeljanka od vrh SKOK, lil/624 nastala najbrž zaradi habitata), vPulju (Veli Vrh) kalandrïno in kalandrma, v Rovinju kalandréina in v Filipani kolandrlč. 7. Naziv bravanca, ki smo ga pri vrsarskih Hrvatih zabeležili za vrsto Alauda arvensis ne spada v nobeno od obdelanih paradigem za škrjance. Tovrstne oblike v Istri označujejo ptice iz rodu pastiric (Motacillae). Gre za izpeljanko na -ica od brav "glava drobnice: oven, koza, in dr." (SKOK, I/202). SEZNAM ZABELEŽENIH NAZIVOV Opombe: Sosledje vrst, ki smo ga uporabili za ta seznam, je sicer običajno za ornitološke priročnike, saj bolje izraža ljudsko poimenovanje kot abecedno zaporedje. Zaradi istrske jezikovne stvarnosti (pet različnih idiomov) niti imena obiskanih krajev niso razvrščena po abecedi. Razvrščena so po jezikovnih conah, in to tako, da so znotraj področja nekega idioma kraji popisani od severa proti jugu in od zahoda proti vzhodu. Mesta so oštevilčena od 1 do 135, pred vsako številko je črka od A do H. Te črke pomenijo cone, in sicer: A Slovenska Istra (kraji, kjer se govorijo slovenski idiomi, in kraji, v katerih se poleg slovenskih govorijo še istrobeneški idiomi) B Zahodna Istra (kraji, kjer se govorijo hrvaški in istrobeneški idiomi, in kraji, kjer se govorijo samo hrvaški govori brez istriotskih otokov) C Puljsko območje (kakor zgoraj) D Istriotski jezikovni otoki E Bujsko, pazinsko in labinsko območje (kraji, kjer se govorijo samo hrvaški idiomi, in zelo malo krajev, kjer se poleg hrvaških uporabljajo tudi istrobeneški govori brez istro romunski h otokov) F Romunski jezikovni otoki (kraji, kjer se poleg hrvaških idiomov govori tudi istrorumunski, in nekaj krajev, kjer so v uporabi samo hrvaški govori) G Severovzhodna Istra (dva kraja, kjer se govori samo hrvaško) H Otok Krk (hrvaški in istrobeneški idiomi). Pred ornitonimom imamo kratico idioma, in sicer: IV istrobeneški govori IS istriotski govori IR istroromunski govori HR hrvaški govori SL slovenski govori CG črnogorski govor v Peroju. Seznam posameznih vrst se konča z nazivi pod črto; pod prvo so nazivi, ki so zapisani v literaturi za kraje, ki smo jih tudi sami obiskali, pod drugo pa nazivi iz literature, ki veljajo za druge istrske kraje, ki jih sami nismo obiskali. 7 Poglej ASLEF, tav. 212, carta 180. 8 Enako obliko, kapeluja, smo za vrsto Alauda arvensis zabeležili v Arbanasih pri Zadru. 10 ANNALES 2/'92 Coran FILIPI: ISTRSKA ORNITONIMIJA: ŠKRJANCI, 7-14 MELANOCORYPHA CALANDRA: B 27 OPRTALJ IV: lodolón B 30 VIŽINADA IV: lodolón A3 BIVJE IV: kal and ron B 33 TAR IV: carjuga A 5 BERTOKI IV: kalandrôn B 35 SOLDATIČI HR: cerjúga B 19 SAVUDRIJA IV: kalandrôn B 36 VIŠNJAN IV: kal and ron B 23 BUJE IV: kalandrina B 45 MARICI HR: čuflática, čuflica B 24 KRASICA IV: kalandrôn C 50 SVETVINČENAT HR: kalandrón B 28 ŠVERKI IV: kalandrôn HR: kalandrón B 33 TAR IV: kalandrôn C 55 PAČIČI HR: cúfica B 45 MARICI HR: kalandrôn C 64 MARČANA HR: čufarica C 56 BAN KOVICI HR: kolan dra C 66 VALTURA HR: čufarica C 57 CAJANA HR: kolandrôn, kolândra C 67 PULA (VELI VRH) IV: čufoloto C 58 HRELJIČI HR: kolândro C 69 POMER HR: čupič C 59 FILIPANA HR: kolândro C 70 LIŽNJAN HR: čupič C 62 KRNICA (LUKA) HR: kolandrôn C 71 MEDULIN IV: čupič C 63 PEROJ CG: kalendrôn HR: čupič C 64 MARČANA HR: kalendrôn E 79 ŠTRPED HR: lavdtca s čufičen C 65 VELI VAREŠKI HR: kolarînka, kolândro E 87 Pl RE LICI IV: cufero C 66 VALTURA HR: kolandrôn, kolândro E 93 DRAGUČ IV: čufarič C 67 PULA (VELI VRH) IV: kalandrôn E 94 BORUT HR: cufač, cufač C 68 ŠKATARI HR: kalandrôn E 96 CEROVLJE HR: čufarič C 69 POMER HR: kalandrôn E 107 BLAŠKOVIČI HR: kalandrón C 70 LIŽNJAN HR: kolandrôn E 109 PLOMIN HR: ledvšca s čufičon C 71 MEDULIN IV: kolandrôn F 121 ŠUŠNJEVICA IR: cúfica C 72 PREMANTURA HR: kolandrôn H 127 OMIŠALJ HR: kukunlč D 73 ROVINJ IS: kalandrôn H 128 DOBRINJ HR: kukunlč D 74 BALE VODNJAN 15: kalandrôn IS: kalandrôn H 131 SKRBČIČI HR: kukuljfca D 75 capelunga (za Krk, ROS 7 66); cappellonga (za Vodnjan, ZONCA 34). D 76 FAŽANA IS: kalandrôn zufa (za Trst, DORIA 823; brez omembe kraja, ROS 1271); zufona (za Trst, DORIA 824; brez emembe kraja, ROS 1271). D 77 GALIŽANA IS: kalandrôn D 78 ŠIŠAN IS: kalandrôn E 108 ŽMINJ IV: kalandrôn LULLULA ARBOREA: calandron (za mugí., ROS, 144; za Trst, DORIA, 112; KOS, 78; PING, A 1 PLAVJE SL: lodica9 77); kalandrón (za mugi. ZUDINI, 68). A 2 ŠKOFIJE SL: lodica A3 BIVJE IV: lódola A4 DEKANI SL: skrjánc, lódola CALANDRELLA BRACHYDACTYLA: A 5 BERTOKI IV: lódola D 77 GALIŽANA IS: kalandrina A 6 STRUNJAN IV: dódola A 7 POBEGI SL: lodica cirimbèla (za Bale, CERN, 32); árlndéla (za Bale, Ive, 104) A 9 LUCIJA IV: dódola calandrina (za Trst, DORIA, 112; KOS, 78) A 10 KUBED SL: tabica A 11 MALIJA SL: ludica GALERIDA CRISTATA: A 12 ŠMARJE SL: loudica, Iótola, skrjánc A 13 GRAČIŠČE SL: lawdica A3 BIVJE IV: lodolón A 14 MAREZIGE SL: lóboda A 7 POBEGI SL: lódinja A 15 KORTE SL: loudica A10 KUBED SL: cúfdr A 16 DRAGONJA SL: lawdica A14 MAREZIGE SL: cúfar A 17 SOČERGA SL: lawdica A 17 SOČERGA SL: cúfica B 19 SAVUDRIJA IV: lódola B 23 BUJE IV: lódola sifona B 20 UMAG IV: lódula B 25 PERTIČI IV: cùfaro B 21 MARUŠIČI HR: lódola 9 Ornitonimi za to vrsto veljajo tudi kot splošni nazivi za vrste Calandrella brachydactyla, Galerida cristata, Lullula arborea in Melanocorypha calandra. 11 ANNALES 2/'92 Coran FILIPI: ISTRSKA ORNITONIMIJA: ŠKRJANCI, 7-14 B 22 ŠKRINJARI IV: /odo/a C 71 MEDULIN IV: Iddola B 23 BUJE IV: Iddola HR: lôdola B 24 KRASICA IV: lodula C 72 PREMANTURA HR: sêva, lôdola HR: lavdîca D 73 ROVINJ IS: duôdula B 25 PERTIČI IV: laudîca, Iddola D 74 BALE 15: cirimbéla B 26 GROŽNJAN IV: Iddola HR: cirimbéla B 27 OPRTALJ IV: lodola D 75 VODNJAN IS: lodola B 28 ŠVERKI IV: Iddola HR: cvrljûga, sêva, lôdula B 29 BRTONIGLA IV: lodola D 76 FAŽANA IS: lodola B 30 VIŽINADA IV: lôdola D 77 GALIŽANA IS: dôdula B 31 MOTOVUN IV: Iddola D 78 ŠIŠAN IS: lodola HR: cvrljûga, lôdula E 79 ŠTRPED HR: lavdîca B 32 BELETIČEV BRIJEG HR: lavdîca E 81 MALI MLUN HR: laudîca B 33 TAR IV: lodola E 82 VELI MLUN HR: laudîca B 34 LABINCI IV: Iddola E 83 PREMCI HR: lavdîca B 35 SOLDATIČI HR: laudîca E 84 ČIRITEŽ HR: lavdîca B 36 VIŠNJAN IV: Iddola E 85 ROČ HR: lavdîca B 37 ŽBANDAJ HR: cvrljûga E 86 GRADINJE IV: lodula B 38 BADERNA HR: cvrljûga HR: lôdola, rôdola B 39 TINJAN HR: crvaljûga E 87 PIRELIČI IV: lodola B 40 LOVREČ IV: lodola E 88 PRAČANA HR: lavdîca HR: cvrljûga E 89 FORŠIČI HR: lavdîca B 41 KRINGA HR: ladvîca E 90 VRH HR: laudîca B 42 F UNTAN A IV: lodola E 91 KRUŠVARI HR: lavdâvica HR: crljûga E 92 LUPOGLAV HR: lavdîca B 43 VRSAR IV: lodola E 93 DRAGUČ IV: ladvîca HR: bravarîca E 95 MAVRI HR: sêvica B 44 GRADINA HR: cvrljûga, lôdula E 96 CEROVLJE HR: ladvîca B 45 MARICI HR: cvrljûga E97 KATUN HR: svrljûga B 46 KANFANAR IV: Iddola, laudîca E 98 BERAM HR: ladvîca, ledvîca HR: ladvîca E 99 VELA TRABA HR: ladvîca B 47 ROVINJSKO SELO HR: crljûga, cvrljûga E 100 LINDAR HR: ladvîca B 48 KRMED HR: cvrljûga E 101 PICAN IV: lodola C 49 SALAM BATI HR: cvrljûga HR: ladvîca C 50 SVETVINČENAT IV: Iddola E 102 ČEPIČ HR: ladvîca HR: lôdola E 103 SVETI PETAR C 51 PETEHI HR: cvrljûga U ŠUMI HR: škrlj C 52 DRAGUZETI HR: cvrljûga E 104 PARIŽI HR: škrlj C 53 BARBAN IV: lodola E 105 KATUN I HR: ladvîca HR: cvrljûga E 106 ŠUMBER HR: ladvlca C 54 REŽANCI HR: sêva E 107 BLAŠ KOVICI HR: ladvšca C 55 PAČIČI HR: cvrljûga E 108 ŽMINJ IV: lodola C 56 BAN KOVICI HR: cvrljûga HR: ladvîca C 57 GAJANA HR: cvrljûga E 109 PLOMIN IV: lodola C 58 HRELJIČI HR: cvrljûga HR: ledvšca C 59 FILIPANA HR: cvrljûga E 110 STRMAC HR: ledvîca C 60 RAKALJ HR: crljûga E 111 VELI GOLJI HR: ladvîca C 61 KRNICA IV: lodola E 112 BREG HR: ladvîca C 62 KRNICA (LUKA) HR: crljûga E 113 TRGET HR: ladvîca C 64 MARČANA HR: cvrljûga E 114 SKITAČA HR: ledvîca C 65 VEL! VAREŠKI HR: crljûga E 115 B ROVI NJE HR: ledvîca C 66 VALTURA HR: cvrljûga F 116 VELEMUNE HR: caluvîn, calovîn C 67 PULA (VELI VRH) IV: lodola F 117 MALEMUNE HR: caluvîn, calovîn C 68 ŠKATARI HR: sêva F 118 ŽEJANE IR: čeljičenuavdu C 69 POMER HR: sêva, lodola F 121 ŠUŠNJEVICA IR: ladvîca 12 ANNALES 2/'92 Coran FILIPI: ISTRSKA ORNITONIMIJA: ŠKRJANCI, 7-14 F 122 F 123 F 124 G 125 G 126 H 127 H 128 H 131 H 132 KOSTRCAN NOVA VAS JESENOVIK IČIČI BRSEČ OMIŠALJ SVETI IVAN SKRBČIČI KORNIČ IR: ladvîca IR: činčirina, skrljînu IR: ladvîca HR: sêva HR: ladvîca HR: sêva HR: sêva HR: sêva HR: sêva H 133 KRK H 134 PUNAT H 135 BAŠKA IV: kapilùga HR: sêva, sêvica HR: sêva HR: sêva duôdula (za Rovinj, ROS, 334); la dwódula (za Rovinj, AIS, 111/497); la lódula (za Motovun, AIS, 111/497); luödula (za Rovinj, ROS, 556) dôdola (za Piran, ROS, 324); le dódole (za Piran, AIS, 111/497); lodola (za Trst, KOS, 233; PING, 184); lodola (za Koper in Trst, ROS, 348; za Izolo, V ASC, 155; za Trst, DORIA, 334); lódula (za mugi, ZUDINI, 87); loduot (za veljotski, BART, 201); àdola (za Izolo, VASC, 188) RIASSUNTO II presente saggio tratta i nomi di allodole in Istria. Si cerca di daré Yetimología per più di 200 voci che fanno parte di un vasto corpus che contiene oltre 8000 ornitonimi, frutto di una ricerca durata più anni in Istria. KRATICE CITIRANIH DEL ANDR Jacques André, Les noms d'oiseaux en latin, Librarie C. Klincksieck, Paris, 1967 AS LE F Atlante storicolinguisticoetnografico friulano; urednik G. B. Pellegrini, Padova Videm, 1972 in d. BART Matteo Giulio Bartoli, Das dalmatische, I - II, Dunaj, 1906 BEZLAJ France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika, I - Il (A - O), SAZU, Ljubljana, 1982 BOERIO Giuseppe Boerio, Dizionario del dialetto ve-neziano, Venezia, 1856 BREHM Theo jan (skrajšal, predelal in dopolnil), Brehm v barkah. Velika knjiga o živalih, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1978 CERN Domenico Cernecca, Dizionario del dialetto di Valle d'Istria, Centra di ricerche storiche Rovinj, 1984 DELI Manlio Cortelazzo, Paolo Zolli, Dizionario etimologico délia lingua italiana,I - V, Zanichelli, Bologna, 1979 1983 DORIA Mario Doria, Grande dizionario del dialetto triestino, Edizioni "Italo Svevo" "II Meridiano", Trst, 1984 GJURAŠIN Stjepan Gjurašin, Ptice I - II, Naklada "Matice Hrvatske", Zagreb, 1899,1901 GREGORI J. Gregori, I. Krečič, Naši ptiči, DZS, Ljubljana, 1979 IVE Antonio Ive, I dialetti ladinoveneti dell'lstria, Ar-naldo Forni Editore, Bologna, 1975 KOS Ernesto Kosovitz, Dizionario vocabolario del dialetto triestino e della lingua italiana, Librería interna-zionale "Italo Svevo", Trst, 1968 PING Gianni Pinguentini, Nuovo dizionario del dialetto triestino, Del Bianco Editore, Modena, 1984 (ripro-duzione anastatica dell'edizione 1969) PIRONA G. A. Pirona, E. Carletti, G. B. Corgnali, II nuovo Pirona vocabolario friulano, Societá filologica friulana, Videm, 1983 REW VV. Meyer-Lübke, Romanisches etymologisches Wörterbuch, Heidelberg, 1972 ROS Enrico Rosamani, Vocabolario giuliano, Capelli Editore, Bologna, 1958 SKOK Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I - IV, JAZU, Zagreb, 1971 -1974 VASC Antonio Vascotto, Voci della parlata isolana nella prima meta di questo secolo, Imola, 1987 VUK2 Vuk Stef. Karadžič, Srpski rječnik ! - II, Prosve-ta, Beograd, 1986 (po dunajski izdaji iz leta 1852) ZONCA G. A. Dalla Zon ca, Vocabolario dignanese italiano, U.I.I.F. U.P.T., Padova, 1978 ZUDINI DiomiroZudini Pierpaolo Dorsi, Dizionario del dialetto muglisano, Casamassima Editore, Videm, 1981 14