▼ ečji slovenski dnevnik T Združenih državah
Velja za rac leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
Ostrslovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
~' 1 "	■ ■	i	i	--m
TELEFON: COBTLAKDT 2876.__Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder the Act of Congress of March 3. 1879.	TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NO. 106. — ŠTEV. 109.	NEW YORK, SATURDAY, MAY 9, 1925. — SOBOTA. 9. MAJA 1925.	VOLUME XXXffl. — LETNIK XXXm.
MIROVNA POGODBA-
TEMELJ VARNOSTI
Francoski zunanji minister Briand bo najbrž navedel mirovno pogodbo kot temelj varnostnega dogovora. — Na temelju versaillskega mirovnega sklepa ni mogoče debatirati o sedanjih mejah Nemčije. — Časopisje napada washingtonski "pritisk".
PARIZ, Francija, 8. maja. — Francoski minister za zunanje zadeve Briand, bo v teku naslednjih par dni poslal v Berlin odgovor na nemške predloge glede varnostnega dogovora. Poročevalec Worlda je izvedel, da bo napravil versaillsko mirovno pogodbo temeljem pogajanj. Vspričo takih o-koliščin bi ne bilo mogoče dvigniti vprašanja sedanjih meja Nemčije. V odgovoru pa se ne bo direktno omenilo Poljske ali Cehoslovaške.
Odgovor bo najbrž izročen pred prihodnjim sestankom sveta poslanikov, ki je določen na dan 1 3. maja. Za vlečen je tekom preteklega meseca je bilo baje posledica dejstva, da ni mogel dobiti angleški poslanik tozadevnih navodil od svoje vlade.
Poročilo gen. Walscha iz Berlina, v imenu vojaške kontrolne komisije i n poročilo maršala Focha, v imenu medzavezniške vojaške komisije, bo imelo za posledico ugotovilo, v kakšnih podrobnostih se Nemčija ni razorožila.
Pričakovati je, da bo poslanica podrobno navedla, kakšne odredbe mora uveljaviti Nemčija, da ugodi svetu poslanikov. Poslanica bo najbrž poudarjala člen 329 versaillske mirovne pogodbe, ki izjavlja, da je izpraznenje Kolina odvisno od izpolnitve mirovne pogodbe.	___
Trije dnevni konservativni pariški listi izjavljajo, da skuša Washington prisiliti Francijo, da podpiše varnostni dogovor med petimi silami, katerega je predlagala Nemčija in kateremu je sekundi-rala Anglija. To je baje resnični pomen govora poslanika Houghtona na banketu Pilgrimov v Londonu. V dokaz te trditve navajajo ti listi oficijelna ugotovHa iz Bele hiše. Vsi ti listi zahtevajo, da se mora Francija upirati temu pritisku.
—	Materijalna pomoč in moralna podpora, katero so nam nudile Združene države tekom vojne, bo neporabljena, — pravi Leon Bailby, urednik In-transigeanta, — a naša hvaležnost je ena stvar in naša pravica samozavarovanja je druga.
—	Ce nam bodo dali čas, bomo plačali vse svoje vojne dolgove. Nočemo pa, da bi nam diktirali naše obnašanje proti Nemčiji in da bi se z druge strani Atlantika določilo pogoje varnosti, katere zahteva osem in trideset milijonov francoskega naroda.
—	Ameriški državni department je hotel potom poslanika Houghtona namigniti, da si želi Amerika sklepa medsebojnega varnostnega dogovora, splošno imenovanega StresemanrD'Abernon dogovora, in da bo v slučaju potrebe ameriški denarni trg kaznoval dežele, ki se upirajo velikemu podjetju s tem, da jim bo odrekel kredite, — pravi Pertinax v Echo de Paris.
—	Svoj m ameriškim prijateljem hočemo povedati, da nas njih pretnje na strašijo. Preiskusili so jih proti kandidaturi Hindenburga pred par dnevi in sedaj vidite, koliko so zalegle.
Figaro je zavzel slično splošno stališče.
—	Nagovor Houghtona, — pravi Gaulois, — je sledil silnim napadom senatorja Boraha, ki je o-* značil Francijo za Shylocka, ko je skušala prisiliti Nemčijo k plačan ju. Sedaj pa postopa z isto Francijo kot slabim dolžnikom, k kateremu je treba poslati iztirjevalca.
Information pravi, da smatra Washington sedaj Evropo za to, za kar je smatrala dosedaj Evropa Balkan. List izjavlja nadalje, da ne bo Wall Street posojal ali zanika val posojila na diktate iz Washingtona, temveč le na temelju svojega sklepa, če je investiranje zdravo ali ne.
Trocki - komisar za vnanjo trgovino.
Ko je dospel bivši načelnik rdeče armade v Moskvo, ga je pozdravilo le par prijateljev. — Med njimi je bil tudi njegov sin. — Njegova žena opravlja tajniške posle.
MOSKVA, Rusija, S. maja, — Leon Trocki se vrača semkaj po štirih mesecih osamljenja. pripravljen sprejeti katerokoli mesto, ki bi mu ponudila vlada. Potoval je iz Sukhiuua v Trauskav-kaziji v svojem privatnem železniškem vozu. ki je bil priklopljen rednemu brzo vlaku Tiflis-Mo->skva.
Prerjšnji voditelj rdeče armade je df bil odvezo za svojo politično herezijo proti obljubi, da se bo pokoril diktatom stranke in da se bo držal vseh pravil strojre^a boljševizma. Vrjetno je*, da mu bo ponudeno mesto komisarja za inozemsko trgovino, ki je bilo izpraznjeno. ko je ibil Leonid Krasin imenovan sovjetskim poslanikom v Parizn. To mesto, kot upajo njegovi prijatelji, mu bo pomagalo pridobiti nazaj vsaj nekaj prejšnje sil« v stranki.
Čeprav Troeki še vedno upa. da bo zopet liri dobil mesto načelnika rdeče armade, se splošno domneva, da bo ostal na tem mestu «ro-neral Frunze, ki je sledil Troeki-ju kot vojni minister.
Troekt^a je spremljalo na potovanju iz Transfcavkazije le par članov njegovega osebnega štaba, poleg žene. -ki je bila njegov edini zaupni svetovlace tekom težkih dni v zadnjih "»tirih mesecih.
Ko je dosp.'l vlak na kolodvor, ni bi J o nobene ljudske množice, ki bi ga čakala in tudi nobenega ofieijelnega sprajema ni bilo. Navzoča je bila kolodvorska policija, par poročevalcev. par njegovih prejšnjih tajnikov in njejrov sedemnajst let stari sin. Ta očividna brezbrižnost kaž«- stališče splošne javnosti napram Trockemu. Ljudje se oeividno le malo brtga-io za bodočnost »nekov mogočne politične postave.
Trocki je izprva izgledal izmučen, a njegovo lice se je razsvetlilo. 'ko je zapazil majhno skupino. ki je čakala nanj. Spustil so je v živahen pogovor s svojimi* prijatelji. Splošno se je opai7.ilo da se je precej postaral. Njegovi lasje so dosti bolj sivi kot so bili prrd enim letom in na njegovem obratu so gloljoke črte. ki kažejo
veliko duševno depresijo, katero je doživel, odkar je bil odstavljen kot načelnik rdeče armade.
Troeki ni lioitel sprejeti povabila ameriških poročevalcev, da govori ter jih prosil, naj stopijo ž njim v stik pozneje, v Kremlju. Njegova žena pa je mesto njega izjavila, da je izvrstnega zdravja in da se želi lotiti dtla.
Trocki se je odpeljal s postaje v KLremelj. kjer se je nastanil v ponižnem stanovanju, obsoga jočem ,dve soiiji. Njegov politični status bo najbrž objavljen na so-stanflcu sovjetskega- federalnega 'kongresa, ki se bo vršil v torek.
Tekom svojega prisiljenega bivanja v Kaivkaau je napisal prejšnji vojni lord knjigo, v kateri je ponovil svoje politične nazore. Glasi se. da je ta njegova knjiga dosti manj odločna in bojevita kot pa ona, ki je povzročila njegov politični padec.
AMERIŠKI GOSTJE ŠPANSKEGA KRALJA
corvmcMT KivtTotie vil m co. nc«v vomI
Pred kratkim je obiskulo več uslt-dnih Amerikuneev Madrid. Pri tej priliki jih jc sprejel v avdij^nei t mi i španski kralj. Na sliki so z leve na desno: Mr. Reginald Yanderbilt. Mr. Lucius LJoomer. Mrs. Boomer, Mrs. Martin. Mrs. Reginald Vanderbilt. in major Fullerton Weaver. Fotografirani so pred kraljevo palačo v Madridu.
V slavo maršalu
Hindenburgu.
Mesto Hanover je priredilo poslovilnem parado maršalu 1 Ufiljpililii mi Dva in dvajset tS&lju-di je korakalo mimo generala. — Pohabljenci so se vozili v svojih vozičkih. — Hindenburg je nosil pri paradi civilno obleko.
Avstrijski poslanik pri Coolidge-u.
Predsednik Collidge je sprejel novega avstrj-skega poslanika, ki mu je izročil svoja pove-rilna pisma. — Prisrčni nagovori z obeh strani.
HANOVER. Nemčija. 8. maja. Včeraj zvečer se je poslovil Hanover od novoizvoljenega predsednika nemške republike, maršala von Hindieburga. Dva in dvajset tisoč mož in mladeničev je korakalo mimo maršala, ki je stal odločno kot kip. v svoji značilni pozi bojevnika, ki ne pozna smeha.
V sprt!vodu je bilo tudi več sto vojnih pohabljencev, ki so se s:i-mi potiskali naprej v svojih vozičkih.
Po starem nemškem običaju jc bila parada le za moške. Xek;i n!> čudovalka von llindenhiirga. prava velikanka, pa se je vendar postavila pred Hiudenbnrorovo vilo im niti policija, niti prostovoljni •stražniki je niso mo<?li pregnati 7 mesta.
Možje vseli razredov in starosti so se udeležili poslovilnih ee-
......,\
rimonij. pri regenih na east vojaškemu pre*lse<Lnikn Xemeije. Bov seouti. izdelovalci klobas, fašisti mizarji, tesarji. v>i kompaktno organizirani in vodeni, so korakali z gorečimi plamenicaini v rokah v formacijah stare cesarske armade.
TTi n de nI > u r g. oblečen v dolgo črno suknjo ter s cilindrom vin irlavi. je večkrat pozdravil. Izraz njegovega obraza se ni izpremenil. pač. pa ostal nepremičen, kot okamenel.
Komunisti ^o nameravali moti-titi impozantno poslovilno slavlje. a velik; oddelki policije so jih mz-pi-šili.
Varčevalni program Coolidge-a.
BOJ AKT, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDBlf&KNill DRŽAVAH.
WASHINGTON. I). C., T. maja Predsednik Colidjre bo skušal, soglasno s svojim varčevalnim pro-frramom. napotiti kongres, da skrči zvezni proračun za tristo milijonov dolarjev.
Vztrajen govornik.
DUNAJ, Avstrija. S. maja. Neki \V i lite m i g. socijalistični član avstrijskega parlamenta, je pora zil vse rekorde obštrukcijske po litike v Avstriji, ko je govoril celili dva* in trideset ur.
WASHINGTON. D. C.. 8. maja Edgar L. Proehnik. novi poslanik avstrijske republike v Združenih državah, je izročil včeraj predsedniku Coolid:ru v Deli hiši sve^ ja pove rilna pisma ter ob tej ju-i-liki ila 1 izraza hvabžnosti svoje dež: za pomoč, katero ji je naklonila Amerika. Poslanik je rekel :
—	Avstrijski narod se v p dni meri zaveda, da se mora v veliki meri zahvaliti moraličui in materijam pomoči te republike, čv je kljub neugodnim razmeram in ne«-Številnim nevarnostim, ki so mu nekaj časa pretile ohraniti -voj politični Status, mir in soeijalni red. I.e .s pomočjo te republike je mogel v sorazmerno kratkem ča-
>u izvoli obširen rekonstrukcijski naert. urediti svojo denarno valuto ter postaviti svoje javno go-•ipodarstvo na zdravo podlago.
—	Moja dežela se je lotila se-laj težke naloge gospodarske nreovjiove ter slcnša predvsem ■lveljavit i nge-dno trgovinsko bi-'aneo. Nas pogum jači ponovna i/java Združenih držav, da so prr-nrftvlj ne. ki si hočejo re^no sn-mim sebi pomagati. Avstrija upa. la ln) iimjrla vrniti to. kar dobi ■d ]>rijateljskih sosedov.
Pmlsednik Coolidjrc je odgovoril :
—	Gospod poslanik! Veseli me »prejeti od vas poverilna pisma 'cot prvega poslanika avstrijske •epublike pri vladi Združenih dr-'.av t r vas potrditi v vaši visoki lastno-ti.
—	Z veseljem bom storil vse. kar je v moji moči. da pomagam Dospešiti in utrditi dobre odnoša-•e med Ameriko in Avstrijo in v vašem imenovanju vidim znamenje. navdaja avstrijsko republiko ista želja.
Zračna služba za vso Evropo.
VELIKO ZMAGOSLAVJE
LEONA TROCKEGA
Trocki je postal zmagoslaven še predno je dospel v Moskvo, ker so komunstični načelniki omajali komunistični evangelj. — Rusija je z enim samim zamahom legalizirala bogat kmečki razred in izdelovalce ter priskočila dninarjem na pomoč. Tretja internacijonala je obsojena na pogibelj. Prejšnji vojni minister bo sledil Krasinu kot na-cenik inozemske trgovine.
BERLIN, Nemčija, 8. maja. — Leon Trocki je izvojeval včeraj v Moskvi velikansko zmago, ker ga ni bilo tam. V pričakovanju njegovega prihoda so rdeči načelniki na konferenci komunstične stranke priznali obstoj bogatega kmečkega sloja, ki lastuje zemljo. Dogovorili so se, da se ne bodo vmešavali v ta razred s svojimi delavnostmi. Zavrnili so resolucijo, katero je predložil Bariu, voditelj skrajne levice, da se zapleni lastnino teh kmetov.
Nadalje so odločili rdeči načelniki, da ne izgubi delavec svojih privilegijev in da lahko ostane član rdeče unije, če ima zaposlene druge delavce. To so storili s priznanjem, da mora v Rusji prevladovati prosta ekonomska igra.
Z drugimi besedami, je Rusija z enim samim zamahom priznala bogatega kmeta ter izdelovalca, katera je dosedaj vlada preganjala ter oropala običajnih pravic državljanstva.
Grigorij Zinovjev je izjavil v odgovor na zahtevo Barina, da je minula doba konfiskacij. Zinovjev je potrkaval na mrtvaški zvonec Tretje internacijo-nale ter priznal svojo lastno nezmožnost, ko je rekel, d a je reakcija v Nemčiji in na Bolgarskem prestavila svetovno revolucijo v medlo in nedoločeno bodočnost.
Vse to pa pomenja opravičenje stališča Trockija. Novi rdeči načelniki čakajo kaj bo storil Trocki. Njih prepir ž njim ni bil še uravnan. Trocki je sklenil igrati vlogo skrivnostnega moža.
Brzojavne črte iz Moskve in sosednih mest so preobložene z različnimi ugibanji, a ker ni zaupal Trocki svojih načrtov niti svojim najožjim prijatelj em, ne ve nikdo, kakšni so ti njegovi načrti. Tega ne bo nikdo izvedel še par dni, dokler ne bodo pričela prihajati preko meje necenzurirana poročila.
Li|a prekrižala avstrijske načrte.
DI XA'I. Avstrija, (j. maja. — Avstrijska vlada ,j<* hotela najeti posebno posojilo, s katerim bi postavila svoj železniški sistem na boljšo podlago. Liga narodov i ■ pa zavrnila njeno prošnjo hi njene načrte
Mehiški škof obdolžen »čuvanja.
MEXICO CITY. Mehika. G. ma-ija. — Te dni se''bo moral zagovarjati pred državnim pravdni-kom Škot" Manriquc Zarata, ker je v svojem pastirskem listu ščuval proti vladi.
BERLIN. J\emei.ia. S. maja. —-Pod imenom '"Europa Union Kommandit Družba" je bila usta-novljena nova zrakoplovna družba. Akcijski /kapital zroaša dva milijona in pol dolarjev in akcije se nahajajo v rokah interesentov v ^vici, Fiuski "m Estonski. Švedski. Danski, Avstriji. Tjetski in Nemčiji.	~
DENARNA IZPLAČILA
y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJIT.
Dum to uit cene tledeftaj
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. — $85.50 Pri nakazilih, H snaSajo manj kot kot en ftM liaarjer IS centov ca poštnino in drog« stroške.
gatpeiilje na zadnje pošte in isptafcije Teitnl Čekovni
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJSs
200 lir .......... $ 9.40	500 lir.......... $22.50
300 lir ........... $13.80 1000 lir.......... $44.00
kot £M Ur nhmi pcoekej po U
Pri naročilih, ki insSaje sa poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošto la Izplatnje LJnfcljanzka kredit« v Trata.
Za pofflljatve, k! presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOC LIH dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Diner jem in Liram sedaj ni talna, menja m večkrat tal ; Is tega razloga nam al
po eeni tistega dne, ko nam pride poslani denar ▼ roke.
POSUiJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO d NAJKRAJŠEM ČASU TEB MACUNAMO ZA STROŠKU
Jo poslati najbolje po
Draft.
New T«
83 OortUndt 8tr*«t,
Order all pa
STATE BANK
Mtw Torti, H. T.
GLAS NARODA
GLAS NAB0JDA, 9. MAJA 1925.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and PuMkked hy SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Prank Sakaer, president___Louia Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borongh of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA"
_"Voice of the People"___
_Issued Every Day Except Sundays and Holidays._
Za celo leta velja list ea Ameriko	Za Neto Tork za celo leto — $7.00
in Kanado_______________$6.00	Za pol leta____r_____________— $3-50
Za pol leta	$3.00	Za niozemstva ta celo leto _ $7.00
Za četrt leta__________$1.50	Za pol leta____________<3.50
_Subscription Yearly $6.00.__
Advertisement on Agreement.__.
"Glas Naroda" Uhaja vsaki dan izvzemii nedelj tw praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjej-":. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejšnje bivališče naitnani. da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS W A R O D A", 82 Cortlandt Street NeW York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.

ZVEZNI PRIHRANKI
Če noosi predsednik CocJlidge .slamnik že dimgo sozijo, izzove to gorko odohrauje v gotovih krogih, veliko potntdst v slamnikar-ski industriji in debato med ekonomi glede predirati izdajanja ali neizdajanja ■denarja.
Kadar pa predlaga Mr. Cc-olklgc varčevanje, ne glede svojih osebnih izdatkov, temveč glede vladnih strožkov. potem ni opazit: nikakega takega nesporazuma. V* a j teoretično se vsakdo zavzema za ekonomijo v vladi, vključno celo one ljudi. vsi od kojih naporov so vladni >troski visoki. Pravo vprašanje pa se glasi, če je sploh mogoče varčevati in na kak način.
Listi .so poročali pred par dnevi, da je namen predsednika poskusiti .skrčenje fiskalnih izdatkov za leto 1925—26 za celih tristo milijono vdolarjee. T t številke soglašajo s svoto, o kateri je izjavil kongresnik Green, načelnik komiteja za sredstva in pota. da je bo mogoče odtrgati od davkov prihodnjega leta. Kako naj 'bi se prihranil tristo milijonov dolarjev? Tako veliko skrčenje more 'biti izključno le delo posameznih d< ipartmentov in kon.grfe.sa kot takega.
Kaj morejo storiti department! ? V Washingtonu nimajo v tem ozirti dosed a j še nobenega definitivnega predloga. Pred par tedni pa je proračunski ravnatelj opisal upa poln načrt, ki »e tiče organiziranja dvaodstotnih klubov v nam-nu. da s«> skrči nakup potrebščin. V tak klub naj bi bil lahko >prejet slak vladni uslužbenec, od kabinet neba uradnika pa do zadnje ženske, ki pometa in snaži ura-do. Seveda j» stavljena m;\ja varčevanju, ki bi bilo doseženo na tak način in r sniea je, da bi bila ta meja kap hitro dosežena. Gotove meje ->o tudi stavljene varčevanju, kadar pride vpostev število vladnih uslužbencev.
Tekom marca me.seea je bilo odpuščenih tisoč civilnih vladnih uslužbencev. Proces odpuščanja iz službe se ne more vršiti brezkončno naprej. Ne more iti brezkončno naprej, kajti kongres, me-> t o da bi oprostil depart mente bremen administracije, naklada ves e«n tem d t part m ent oni nova bremena.
Kongres je odločilni faktor v vsakem obsežnem in temeljitem programu varčevanja. Kongres, kot nas je spomnil pred kratkim načelnik apropriacijskega komiteja poslanske zibornice. kongresnik Madden, pa nikakor še ni pripravljen lotiti .se programa varčevanja ali ekonomije. I>ne 15. marca je rekel Mr. Madden tekom nekega ugotovda, ki ni bilo nikdar deležno pokornosti, katero je zaslužilo :
— Po moji sodbi so apropriacije dosegle po-vojno nižine in od tekočega leta napr lj bomo najbrž imeli preje povišanja dovolil kot pa znižanja. Sedanji kongres je s-prejel več novih postav, ki bodo zahtevale povečane izdatke, da se jih izvede. Zadnji stavek nam pojasnjuje celo povrist. Kako bodo "nov« postave, ki bodo zahtevale povečane izdatke" harm on Lzi rale s programom omejitev v obsegu $240.000.0QP. to bo jvostalo očito šele po-znepje. Za enkrat pa zapazimo naslednje:
Prvič: — V dazeli žive ljudje, ki smatrajo same sebe velikim prijateljem varčevanja v vladi, ki pa se ne obotavljajo nalagati vladi velikih izdatkov za izvedenje takih postav kot je Volsteadova.
Drugič: — Se več pa je ljudi, ki se istotako smatrajo velikim prijateljem varčevanja ali okonomije v vladi, ki pa nikdar ne razmišljajo o tem, v koliki meri je varčevanje prizadeto vsled brezkončnih zahtev za podpore, bonuse in zvezno pomoč za neštevilne državna in krajevne načrte.
V širšem smislu ni beseda *' varčevanje" zadeva par odpuščenih vladnih uslužbencev ter par upapolnili dvaodfrtotnih klubov, temveč zadeva stališča napram vladi.
Resnično varčevanje bo mogoče doseči le na ta način, da se bo napravilo odgovornosti vlade bolj enstavne. Prenehati bo treba z izdajanjem velikanskih svot za različne "enforcemente"' rn druge sliene stvaii in le v takem .slučaju bo postala ekonomija zadva resničnega varčevanja, ne pa zadeva stiskanja pri podrobnostih in malenkostnih, kot je naprimer odpuščanje nižjih vladnih uslužbencev.
14. junija izlet k." Revnemu Lazarju". združen s piknikom,'kjer »e bo kuhal in emaril pristni ogrski guljaž.
Začetek tega originalnega "guljaž"' piknika je ob devetih dopoldne.
Do dveh popoldne bo na razpolago dovolj paprikaža za vse. pa naj m? jih še toliko natrpa, o-koli kotlov, in za nameček bodo še klobase s hrenom.
Ni sporedu je neibroj zabav, med njimi plet-i. petje, kockanje za smodke in »ploh. vsakovrstna prosta zabava. — Za ples bo igral naš Gutstel Šubcl na harmoniko
Društvo želi, da bi se vsi njegovi prijatelji in izletniki doibro počutili na tej zabavi, zato je vrhovno poveljstvo Slovana odredilo. da bodo diotičnega dne vsi Slovauovi člani v "službi". Skrbeli bodo, da bo šlo vse gladko in po božji volji.
V	sprejemnem odiboru so: F. Giovanelli in L. Potnšek ter Geo Valetič. Ravnatelj plesne dvorane bo Frank 'Padar, ki bo gledal na red v svojem pašaliku. "Lekarnar" je Andrej Pirnat.
V	gulaž odboru so: Mihael in Frank Pinjat in šef Josip Suibelj.
Pri blagajni: blagajnik -T. Ger-jevič in tajnik F. Cvetkov«:.
V	odboru za zabavo sledeči: — Peter Cerar, predsednik Slovana. Lorenz Giovanelli. J. Bizal. J. Pribelič. J. Reins in Slovanov pevovodja, I. Adamič.
Pevsko društvo Slovan prosi vsa društva v Greater New Yor-ku. da blagovolijo vpoštevati prvi letošnj-i Slovanov piknik, kajti želeti je. da ne bi bilo dvoje tslo-\tenskih zabav enega in istega dne.
Nasvidenje torej 14. junija pri Revnem Lazarju in pevski pozdrav vsem prijateljem in znancem Slovana!
Poročevalec. S pota.
Kot spomladino svetje se človek rodi.
v poletju se v potu trdo preživi.
ko j-.-sen napoči pa on dozori.
v grobu z naravo kot zima zaspi. . .
danil blagi pcd4o|jnik Jeliacijr Burger, za pokojnim pesnikom Rev. Andrejem Smrekarjean. In če br-skam po prvih iztisih Amerikan-
skega Slovenca, spet vidim mične	y Pariz potuje bolgarski zuna_
pernice pokojnega Andreja. Oni	nji minjster in na sc je usta.
tam v TovVeru so pričeli m delo-	,,a tudi v Beogradu.
vali sporazumi**, to izprevidim.	Tam je J?ov^ttl beograjskim di-
ko urejujem davno zbirko, ki mi	pIomatom, tla ^ boljše vi ki najne-
je bila izročena. _ Naj se mi o-	varuejši sovražniki miru na Bal-
prosti, da segam nazaj v prošlost.	j-anu
Nekateri se morda posmehujejo	y0kundiral mu je srbski zuna-
čefi. kaj hočemo starini: mi bi vso	^ minfeter Tll(Ii on je
tako ropotijo na kup zložili m se-	reke] da j<? trf,ba iztrebiti bol<jše.
žgali. Tako približno mi je svoje-	izem do ^^ kormiue
časno namignil m. ki rojak, ki ima	Jz fega w razvidno da Rol.
danes prvo besedo. Jaz pa sem	zari sovražijo boljš^ike.
mnenja, da je prav in dobro hra	Jn uadalje da ^ u<? p(Kaia
niti to staro slovstvo, ker je v	____i i • i
veejega sovracsnika kot je holjse-čast pokojnim posameznikom m vjj,
vsemu našemu v Ameriki naselje- rp„ . .. ..
J roda pnjatelji, to ni resnica.
nemn narodu. Nekateri današnji BoIj kot Vsake?a boljše vika so-
prvaki so še mladi in po svoje	Srba
mislijo ter u« jujejo. vozarijo se Jn bolj ^ nft vsake?a h()ljge_
po misijonih, kamor so njihovi	, - o i -	t> .
..	vika je Srb jezen na	Bolgara, predniki trudni, lačni in že j n 1 . ~ -1 . loda s tem se ze	zaeenja poprej peš hodili. Oni so se votzil1	, , , . 1 J r <»vjo o slovanski	vzajemnosti kvečjemu s kakim shujša n im kiju. , , . . ,	,.
J	-ploh in o jugoslovanski vzajeui-
setem ter gazili po cele mitje pre-	nosti posebcj/
ko zasneženih gozdov in poljan.
Polagoma bom obelodanil v tem ali onem slovenskem listu š( marsikaj. Napadov od strani Ivo-ve rte se ne bojim; dajmo v svet vse. kar bilo in bo dobrega vzpodbudni <ga za naš narod. —-Držim se lepega reka mojega resničnega prijatelja. pokojnega častite ga gospoda Bulia: imate prav; ne. dokler sem jaz živ. po tem pa. kakor hočete. iZato m [uničujmo njegovega in njegovih prednikov spomina.
Vsi naši predniki so bili v Ameriki večinoma veliki trpini, take tudi pokojni Znidaršič. Prej v '■svoji mladosti, ko je bil še doma jc bil 14 zim na Hrvatskem, de lal je v hrvaških šum ali. potem pr pa >;e ie trudil skoraj vse svoje življenje po tukajšnjih rudnikih Piled par leti je šel še v svojo domovino, da bi tam preživel zadnje dni svojega življenja. Našel pa jc doma vse nepovoljno. kajti vojna je vse mnogo predrugačila.
Nato jc prišel nazaj v Ameriko kajti bil je ameriški državljan Na potu nazaj je bil občutno o »k rad en. kar ga je gii .uilo in pek vse življenje.
Ma t i j a Pogoreh'
Dopisi
New York, N. Y.
Včeraj zjutraj je umrl v bolnišnici pater ('omelius Petrič. slovenski župnik v brooklvnski fari. V Ameriko je prišel kmalu po vojni. Zadnji čas jc začel bolehati ; lotila se ga je vodenica.
P-ogredi bo v ponedeljek ob desetih dopoldne. Pokojnik je zapustil v Greater New Yorku dosti žalujejo za njim.
prijateljev, ki žainjej Naj v nuni počiva!
lo
Grško-turški snorazum.
Brooklyn, N. Y.
Slovensko pevsko druatvo Slovan, ki je priredilo zadnjo soboito tako izvrstno uspelo veselico s petjem in prosto zabavo, o kateri je 'bilo poročano v tem listu, bo presenetilo svoje prijatelje in n*?wyorske rojake z nadaljno o-rgginaJno prireditvijo, na kateri bodo našli i najčemernejši filistri dovolj neprisiljene in prisrčne zabave. To naše -najagihiejše per-sko društvo, ki priakipeva življenja in hotenja, bo priredilo dne pgue, ki jih je zlož3 in tam obelo-
Taiko sem mislil dne 4. maja na pokopališču v Chisholm, Minn. Gb krčevitem joku zapuščene vdove ter v ^premxtvu ožje rodbine sorodnikov, prijateljev in znam-eev. smo spremili do hladnega groba 71 let starega rojaka Matijo Znidaršiča, po idomače Mi1 de novega, iz va.si Kumpovlje pri Do-ropoljni na Dolenjskem. Mož je bil v MimueSoti nad 3."> lft: prej je bil v Tower, potem pa se je preselil v Kitzville. Minin. Vsled bolehnosti. še bolj pa zaradi starosti jf? 'bil vso zimo doma. dne 1. maja pa je dobil delo pri mete tu. Vesel je šel na delo, češ. sedaj v lepem cvetočem maju bo lepo delo na prostem. Toda komaj par lopat jemlje jc vrgel na voz, nato pa se jc od mritvouda zadet zgrudil na tla ter izdihnil po tru-d a pol nem življenju svojo dnšo.
Pokojni je obiskal v petintridesetih letih dvakrat svojo domo-
.	v	f
vino. kasnelje je šla ž njim tudi njegova soproga, sedanja žalujoča vdova. Za očetemi žaluje sin Matija in troje hčera, ki so vs1 o-možene.
Pokojni Znidaršič je legel v grob kot eden prvotnih naseljencev v severni Miunesoti. Bil sem že pri več pogrebih prvotnih naseljencev. tako pri pogrebu rojaka Papiča v Tower, na Ely. Kkr-jancu in več drugih. Sedaj je le še malo prvotnih naseljencev živih v teh krajih; med najstarejšimi je na Ely samotar Lazar, si-vobradi starček, dalje občeznani prvotni odbornik prve Jednote. rojak -Joa* Aignie.	%
Vse mine in tako gremo proti večnosti tudi mi. Prijatelji so bili in so šli. in večinoma so zapustili za seboj lepe spomine svojega delovanja pred nami.
Tako premišljujem, ko pišem svoje spomine in vtise <ss pota7'. Poglejmo Tower. Minn. Tukaj je tekla zibelka prvemu slovenskemu listu, ki se je tukaj urejeval. Prvi pesniki (vkolifcor smo sploh imeli pesniške žile). **o pričeli pesniti v Toweru. Poglejmo samo Zbirko koledarjev Glas Kar oda. pa bomo videli mnogo anionih pe-
Med Grško in Turčijo je prišlo ^lede bivanja in lastninske pravi-:o Grkov v Carigradu in Turkov \r zapadni Trakiji do popolnega ■sporazuma. V smislu sporazuma <e oni Grki, ki so do leta 1922. s tujimi potnimi listi zapustili Carigrad, ne smejo več vrniti, dobe pa l letni rok za razpolaganje s svojo lastnino. 20.000 Grkov glede katerih zahtevajo to izredne okoliščine, se sme vrniti v Carigrad, ostali pa smejo priti le na obisk. Xa-Saljni dogovor sc itče lastnine Turkov, ki so zapustili Grško pred L oktobrom 1922. Ta se preceni in izplača. Oba dogovora1 bosta podpisana koncem maja mesece. V-prašanje patrijarhata je bilo rešeno na ta način, da izvoli sinod poslužiti kanonske pravice, po kateri pa izgnani patrijarli noče odstopiti. se bo sinod poslužil kanonske pravice, po kateri se smatra, da se je patrijarli, ki ne more izvrševati svojih funkcij odpovedal svojemu dostojanstvu.

KOŽNE BOLEZNI "
povzročajo mnogo trpljenja v teh slučajih je treba jemat;
SEVERA'S
tf TV**" r *
ESKO
razkuieralno mazilo.
Olajša razdrasenje, odpravi arbema -in druge arbece izpuščaje na kocL
v
Cena 50 centov. I 1	"wpnj pn ranijn.
i »>f 1 C«.	^
1	Z8a8a j
a iwnwaiH ifci^i i i ii i1 i-^-J
Otroci dklaSjo stanišem velikto •jreglavic.
Nekatere države so še uvcljavi-posebne postave, po katerih je ' reba ravnjiti z otroci, ki niso pokorni svojim starišem ter jih nočejo ubogati.
Te postarre so pa v scdatijoni •nodemein časnu že jako zastarele.
Sedaj je namreč stvar taka. dr-•lastane vprašanje, kaj bo država napravila s tistimi, stariši. ki nočejo ubogati svojih otrok.
Tukaj je še ena o moderni mladini
Tujec je videl v parku malega "aaitka. ki se je v pe=?k<u igral.
Stopil je k njemu in ga prijazno vprašal:
—	No. fantek čigav	ti f pa po v ali mamin?
Fant ga je zvedavo pogledal ter odvrnil:
—	Ne vi an zazdaj. Jutri bom pa lahko povedal. Jutri gresta mama in papa na sodnijo. Sodnik ju bo ločil in bo obenem tudi povedal čigav sem.
Tihotapska afera na Hrvatskem.
.. »i. r
t TU
V carinarnici v Zagrebu so prišli na sled organiziranemu tihotap stvu svile. Na ime zagrebškega trgovca V. Gvozdiča je prišlo 23 zabojev, katerih vsebina je bila ozna čena kot "zavojni papir". Ko so avizo dostavili Gvozdiču, je izjavil, da tega blaga ni naročil in ga tudi ne pričakuje, zato da sprejem tega blaga odklanja. Na čuden način je ta aviza prišla v roke Sveto-zarju Mat i čil. pomočniku carinsko posredničke firme *Takses\ Ta je dvignil tovorni list na železnici in predložil tudi carinsko deklaracijo, s katero je prijavil vseh 23 zabojev kot zavojni papir. Te deklaracije baje carinski uradniki sploh niso dobili v roke in torej tudi niso mogli izvršiti carinskega pregleda. isvetozar Matič je nato na ti deklaraciji podpisal svojega oče ta Luko Matiča, carinskega revizorja in carinika Borčiča in dosta vil pripombo, da je deklaracija pravilna. 8 to deklaracijo je odšel k blagajni, plačal carino za zavojni papir v znesku nad 5000 Dinarjev in s toni storil vse. kar je
vee na katerega je bil naslovljen paket svile kaznovan z globo v znesku enega milijona dinarjev.
Na ta način misli carinska uprava. da se ji posreči radikalno zatreti vsako tihotapstvo.
Nesreča pri uničevanju municije.
V Oelsu v Šleziji se je pripetila pri uničevanju ročnih granat in drugega razstreliva te dni velika nesreča. Od konjeniškega polka št. 8 so bili trije A-ojaki smrtno nevarno in en poddesetnik hudo ranjeni. Ti štirje voja'Jci so prehitro prišli iz svojega zaklona, kamor so se zatekli pred eksplozijami.
Moderna mladina.
BERLIN. Nemčija. 7. maja. —-Ker so bili izključeni iz neke šolske preizkusu j rt, so vdrli včeraj trije ift"-e»nei gimnazije v Vilni v izpraševalno sobo ter oddali večje število strelov na profesorje.
Eden dečkov, ki je izstrelil svoj revolver, je prijel bombo, da jo
i-
r
Dne 14. junija bo torej "Slovanov" piknik pri "Revnem Lazarju *
Na raizpolago bodo kranjske klobase in madžarski golaž.
O tretji prepotrebni stvari ni v poročilu niti besedice.
t'e mi Ivan garantira, da bo zn t'sti <lfiin uveljavljena nepretrgana zveza med Revnim Lazarjem in znano brooklvnsko pivovarno, bom brez dvoma navzoč.
Zadnji ča-< se o Mussolini ju jako malo sliši. Moža.k je najbrž vse povedal, kar je imel povedati.
Zamolčal je očividno resnico, namreč, da je storil v imenu do-morodja največjo krivico italijanskemu narodu.
*
V New Vorkti ho zato izgubi toliko otrok, ker se ne morejo držati mater za krilo.
Krilo modeme matere je na-mree tako kratko, da mu trileten
otrok ne doseže do roba.
«
Neki ameriški milijonar je imel pred kratkim zanimiv govor, v
katerem je odločno povedal, da je v Ameriki pravzaprav kapital edini in vsemogočni vladair.
Vsi navzoči so mu ploskali.
Če bi kaj takega izustil na javnem zborovanju navadni delavec bi ga najbrž zaprli, češ. da širi boljševiške ideje in da smuje zaroto proti 'kapitalističnemu razredu.
*
T>ne 12. maja. ko bo inavguri-ran maršal Hindcniburg predsednikom ^mške republike, bo NVm-čija slavila velik praznik.
Maršal Hindedburg bo postranska stvar.
Tistega dne bo sijajen praznik Ilohenzollerncev. Z inavguracijo Hindenburga bo namreč dal nemški narod po sedmih letih popol-Jno zadoščenje bivšemu nemškemu ikajzerja:	, j: ..	^
treba, da dobi blago iz carinskega
skladišča. Med tem pa je zavohal, |	i .
. -i i i + - vrze v	sobo. a bomba mu ie ušla
da je najbrze carinska oblast pri-1.	_ .
-i	i i i	T-k ~	, 1*ok ter se razpočila. On in iiie-
sla na sled zlocmu. Da odvrne nevarnost. je zahteval, naj se blago vrne odpošiljatelju. Toda bilo je prepozno. Generalni direktor e?i-rin Dimitrijevič je izvedel, da se vrše pri carinarnici v Zagrebu razne čudne manipulacije in je prišel baš tiste dni z dvema inšpektorjema v Zagreb. Odredil je ta- li,hko poškodovan. Uoj obsežno preiskavo. Preiskava '	"
je ugotovila, da je bila v onih 23 zabojih, katerih vsc0taa je bila de- I klarirana kot "zavojni papir" svi la, za katero bi se morala plačati j carina v znesku nad 3 milijone tli- j narjev. Ta svila je bila zavita v , pakete z adresami na razne tr-	pri Havajskem o-
arovce na Hrvatskem, v Sloveniji,	dokazali, da je treba ojačiti
Dalmaciji, Bosni in v Beogradu, i Pos-idko tega otočja ter tudi po-
zpoeiia. un in njegova dva tovariša so bili raztrgani na koščke in deset tičeneev. ki so prestali skušnjo, je bilo težko ! an jenih.
E-ie:i profesorj«'v je bil smrtno ranjen vsled strelov iz revolverjev in gimnazijski ravnatelj je bil
Posledica mornariških manevrov.
WASHINGTON. I). C.. 7. maja. Trkaj se je izjavilo, da so morna-
Cim bi se blago dvignilo v carinskem skladišču, bi se naj ti paketi . dostavili dotičnim trgovcem kot ! domače blago.
Še predno se je preiskava začela, je iSvetozar Matič pobegnil v inozemstvo. — Vsi uradniki, ki so na sumu, da so v zvezi s to afero, predvsem revizor Luka Matič in earinik Borčič, so bili takoj suspendirani in uvedla se je proti njim kazenska preiskava.
Natlaljna preiskava je spravila na dan še pet zabojev s svilo v teži 1:200 kg. Ti zaboji so bili poslani na naslov "Viator*'. Kot lastnik te" pošiljat ve se ni doslej carinarnici prijavil nihče. V zabojih so takisto paketi, ki nosijo večinoma naslov beogradskih trgovcev. Sum ljivo je. da naročajo ti trgovci bla go baš preko zagrebške carinarnice, ko imajo carinarnico vendar doma. Na sled temu organiziranemu tihotapstvu, ki so «ra očividno podpirali tudi avstrijski carinski in železniški uradniki, je prišel carinski revizor Trnokopovič.
Vrednost zasežene svile znaša S milijonov dinarjev. Ker se ne ve za prvega lastnika, pripade blago državi, ki jo seveda na dražbi proda. Da se v bodoče preprečijo sli-ena tihotapstva, bodo vsi. ki so v zvezi s tem tihotapstvom, eksem plarično kaznovani. Trije izmed tihotapske družbe so že poti ključem. Zatrjuje se, da bo vsak trgo-
iiiiiožiti utrdbe.
ZGOVORNA ZGODBA
"Imam sestro, ki se nahaja v Ellsworth. Kans.. v Beekervke Home z;i vojaške vdove. Pestra mi je pisala o Trim-rjevem Grenkem Vinu ter mi povedala, kako je Trinerevo Grenko Vino pomagalo številni mstarim ženskam, ki so trpele v-Ml želodčnih neredov. Odkar pijejo Trinerjevo Grenko Vino si' počutijo dobro"". Tako nam piše Mrs. .J. (Rich, Western I'nLon Telegraph Office v Wichita. Kaiis.. marca 102."». Trinerjevo Grenko Vino je zdravilo, ki pomaga mladim in starim, ker so njega sestavina, cascara sagrada ti r druga grenka želišča in korenine. znane zdravniški vili kot najboljša odvajalne sredstva in kalifornijske rd nV vino fnajmanj tri leta staro t. Vse to jamči za uspeh. Pomaga prebavi, vrne zdrav tek. izčisti želodec in črevesje ter oživi ves sistom. t'e st<-prehlajeni. iposkuša.Tte tudi Tri-nerjev Mirilec Kašlja in Trincr-jev Liniment, če trpite vsled rev-matizma in nevralgije. Oe vam vaš lekarnar ali protlajalec ne m<">-re post reči. pišite na: Joseph
Trincr Company, Chicago. III.
fAdvertfsMnent)
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Izvršuje DENARNA IZPLAČILA
v DOLARJIH na vse kraje v JUGOSLAVIJI s pristojbino po 4 od sto; za izplačila od do znaša pristojbina $1.
DENARNA IZPLAČILA
Y	DO L AEJI FI V ITALIJO s pristojbino 3 od slo; za zneske od $1. do $-25. znaša pristojbina 75 centov.
DENARNA IZPLAČILA
V	D1XARJIH in LIB AH po najugodnejših ccnah.
DENARNE VLOGE
prejema na SPECIAL INTEREST ACCOUNT" in jih obrestuje po 4°/0. Vse vloge so pod državnim nadzorstvom.
-Sigurna, točna in hitra postrežba. -—:
*	•	J - . ui, /Ha
ZGODOVINA UHANOV
TMNER S BITTER WINE lias caused tte change-
ravnatelja za ljubezen. od katere [aprila ministrski svet egiptovske si je Sierra obetal lepo in bogato	vlade, ki'je razpravljal o zahtevi prihodnost.	Italije. Egiptovski polit ični krogi --so radi liastopa Italije zelo neprijetno presenečeni in naglašajo, da Konflikt med Italijo in Egiptom,	zahteva italijanske vlade direktno
%	:--onemogočuje mirno rešitev važnc-
Italijanski zunanji minister je	ga vprašanja.
imenom italijanske vlade pozval	---
egiptovsko vlado, naj odredi razmejitev egiptovsko - tripolitanske	V Jugoslavijo meje v smislu svoječasno med lor- .....
i u-i • • j. \ ^ - -„ i-	st:> odšla iz So voden i l>ri (lorioi dom Milnerjem in takratnim itali- 1
janskim zunanjim ministrom Se i-	nC'iu'1.'	ZJaiee in učiteljica
alojom sklenjenim dogovorom.	Ernesta rojena Blažiea.
Radi tejra se je vršil dne 13. in 14.	Ponesrečeni železničarji in rudarji
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA, fjTTS
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI.
MoJ« ctroka J« zdravljenje akutnih In kroničnih bolwii. Jas ^'tfiSfc* •am te zdravim nad 25 let ter Imam akušnja v vuh boleznih In k*r zna m tlovtninS) zate. vas morati popolnoma nzunitl In ipatnitt vaša bolezni, da vaa ozaravim in vrnem moč In zdra« Je. Skozi 13 let o »m pridobil posebno akuSnJo pri ozdravljenju moikih bolezni. Zato «a morat* popolnoma zanesti na mene, moja »krt pa Je. da vaa »opotnoma asdra vlm. N« odlaiajte, ampak pridite *'mpr«js.
Jas ozdravim zastrupljeno kri. mazulje in IIm po atlasu, bolezni v grlu, t«, padanja las, bolečine v kostih, stare rare. oalabeioKt. živčna in bolezni v mehurju, ledinah, Jetrah, ielodcu, rmenico, rivmatizem, katar, zlato žilo, naduha Itd. Uradna ure: V ponedeljek, sredo in p« tek od i). dopoldne do i. popoldne: ▼ torek, četrtek In sobota od S. dopoldne do S. sveCer; t nedeljak t» praznikih od II. dopoldne do 1. popoldne.
Posebna ponudbe našim čitateljem
Prenovljen! pisalni stroj
"0LI™" $20.
0 strelico f&slovenske ftr-ke, č, i, i <—
g^Jk^J.jag j %p£t%J»—
OUVEB' PISALNI STBOJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPBŽH1
Pisati na pisalni stroj ni nilčaka umetnost, Takoj lal-ie ysak pil«. Hitrost pisanja dobite a rajo,
■LOVENIC PUBLISHING COMPANY H Ckrtlandft ■ trsfef	Biw York, K. T,
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
POUČNE KNJIGE:
Nalt zdravila ................................50
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 strani........................D 00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00
Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in —•
Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zarimivo za vsakega Jugoslovana.....5.21
POVESTI:
Fabijola ali cerkev v Katakombah ............ 45
Gadje gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad. Trdo veza no ............................75
Hadži Murat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. — ,
kraljica mnčenica, trdo vezano ................80 ,
Kazaki, povest iz ruskega .......................70
Mi plačamo poštnino.
Nove pošiljatve knjig.
■ >! ■ '1 i, * -
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
11 t; r 'ti J..-.' >
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanji zalo $ odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, ▼ znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na:......-
GLAS NARODA, 82 Cortiandt St., New York
JL-« - » t -	'V- - r ii >
Prečitajte pano. oglase o novih knjigah.
..o- ki : . >'•••

I Ivam Pregelj:	"
' •	1	<	• 3 • '
I	Plebanus Joanne§.
. i , . , *
(Nadaljevanje.)
Vikar Janez je prišel nevoljen iz Čedada. Plaval ju kazen "quin-quaginta libras" za svoj greh, da je bil nasvetoval tolminskemu glavarju, naj si sam vzame urbar- , je. Zato pa je vikar vedel, da ima , volčanski eelo v gradu svoje zaupnike. morda v glavarjevem pisarju. gospodu Rassauerju, ki je pozneje popravljal grad na Koz-lovem robu in poneveril tristo goldinarjev. . .
Vikar Potrebuj«'/, je tretjo nedeljo \to Veliki noči videl, gredoč k cerkvi sv. I'rha. da so Vol rani prebredli Helo votlo k maši. Oust ra*n so stale le žene in otroei.
—	Zakaj niso prišle čez? — je vprašal.
—	Gospod, — so rekli Volčani debelo. — sram jih je broditi pred dedci. Votla je do pasu.
Vikar	nasmehnil, oblekel
mašno srajco in se vstopil na za-padni rob na tolminskem grobišču in je pridigoval. da so ga' slišali J tost ran votle in onstran. Pri maši ' je ukazal zvoniti pri vsakem ma- ! snem delu. <>l takrat se ponašajo j Voleani. . .
—	Svojemu nismo hoteli dati desetine. Tolminski pa nam je zastonj mašo bral. . .
Vikarju Potrebuježu pa je nekaj dni pozneje sporočil volčanski de Menezeis sledeče:
—	Mojim ovnom pridiguješ čez 1 votlo. Svoje žlalite, ki prihaja v mojo faro pohujšanje delat in me-1 senost uganjat z najbolj umazano svinjo v fari. ne pokaraš! Trobi-j eo v tujem očesu vidiš. . .
—	Vikar Potrebujež je odgovo- j ril:
i
—	Za umazano svinjo v fari ti vem zdravilo. Zapri jo. kakor kne-! žanski Martin, eno noč v m rt vaš- j nico med mrliške k<»sti, ti, ki ne vidiš bruua v svojem lastnem o-česu. Amen!
Katriea je nesla pismo. Ko se je vračala, je jokala vso pot do Tolmina.
Pod Tolminom se jt« morala o<r-1111x tolminskemu glavarju, ki je jezdil na čelu svojih vojakov in biričev: okruten, slovesen, sijajen, zmagoslaven. Izvohal je bil, da de-setinsko žito četlajskega kapitlja leži nekje v Volčah, v župnišču gospoda -Irn-fa tie Menezeisa. . .
(jIosjKni Jožef de Menezeis je glavarja spodobno pozdravil, mu odprl vljudno svoje shrambe in rekel:
—	To je žito. katero iščete. Pa je last tolminskih gospodov dc Formentinljev in de Cucagna.
—	A čigava last si ti— je po-šla vzdržnost glavarju. Volčanski vikar je hinavsko sklonil glavo, prekrižal roke na prsih in odvrnil pobožno v najslajši latinščini:
—	Ponižni sluga sem prečasti-tih gospodov Svete Marije Device v Čedadu.
Glavar je besen odjahal. Ko je bil poti Tolminom, tam. kjer se mu je bila ognila Katriea, se je obrnil po svojih ljudeh in je rekel:
—	Kadar ga v Tolminu srečate, k ga pretepi te!
VI.
Novi vikarjev znanec, skrivnostni vrač iz Zalaza je obiskal vi-gostu. V polglasnem razgovoru sta se zaprla v 4'sobo sveta". Vikar sam je pogrnil mizo in postregel gostu. V polglasne mraatgovoru sta si sedela nasproti: lice in protili-ee, beseda in p rot i beseda, krčevita bolest samoobtožbe in prijateljsko tolažilo.
—	Kako živim' — je rekel vrač in si šel z majhno, skoro dekliško nežno roko čez lepo eelo. — Kupil sem si ribjo lov in posedam ob vodi. Sol imam s seboj, in kadar u-lovim za obed, ukrešem ogenj in spečem.
—	Preobje se človek rib. — je menil vikar.
—	Ve, — je odvrnil vrač. — Jaz sem jih vajen. Rodil sem se ob morju.
—	Pa kruh ? — je vprašal vikar.
—	Dobim ga od pastirjev, ker jim zdravim ičvino in otroke, —
je odgovoril vrač in potožil: — j Stari so nezaupljivi in se boje in j ne puščajo otrok, k meni. — Koj i pa" je vzdrhtelo svetlo v njem:
—	Pa otroci so modri, se me ne | boje in prihajajo skrivaj. In ko so otroci pri meni, pozabim in se l smejem.
Zopet si je šel z roko čez čelo. Vikar je videl, kako je nežna, in je pomislil:	\
—	Ali je mogel moriti s to roko ! Ali ni morda le tako prišlo > vanj in veruje, da je res ubil človeka in so ga kaznovali po cerkve- ] ni in posvetni sodbi? Ali ni le . hudič v njem, kakor zadnjič v meni. ko sem oponašal glavarja, in mu bega duha nečisti duh, ki mu leži v sanjah in ga plaši, da si beden očita, kar ni bilo, in vidi senco umorjenega, ki ni umrl in se niti rodil ni nikoli.'
Vrač je pripovedoval skoro vedro :
—	Preti nekaj dnevi sem jim j povedal, da sem ubil človeka, pa
r vse natančno, kako sem ga. kako 1 hodi nazaj in me preganja.
—	Zakaj ste to storili— je j vprašal živahno vikar.
—	Za pokoro. — je odvrnil oni. :
—	Sem mislil, da se me bodo odslej bali in bom sani v svoji žalo- ' sti.
—	Ali jih zdaj ni več blizu.' 1
—	Se, — je odvrnil vrač. — • Prišli so in so prosili, naj še po-
1 vem to strašno pravljico.	1
—	Morda je res le pravljica. — i Ue je oddahnil vikar. — Tako ka- i
kor vsaka druga, tako, kakor ti- ] j sta o ribi faroniki, ki bo mahnila P • z repom.	i
—	Xe. — je rekel odločno vrač,
—	ni pravljica. — Xato si je pre- 1 i čudno pretresen pokril obličje z i j roko in mrmral krčevito:
—	Vse drugo, vse drugo naj bi bilo padlo na mojo vest! To pa je grozno brez konca. Za tatvino in krivico zadostiš, povrneš; za ubito življenje ni zadostila. Samo e-no je: Zob za zob. A jaz sem hotel še živeti in živim. A čutim, da ne smem.
—	ttog. ki vas je rešil čudežno iz rabeljskih rok. — je odvrnil vikar, — ni maral takega zadoščenja. Vzemite nase jarem, ki vam ga je nadel. Težak je.
Vrač je segel poti svojo raševi-no in izvlekel vrv z zanko in jo ' položil na mizo pred vikarja. 1 — C emu ? — je vprašal duhovnik. Oni je odgovoril trudno:
—	Sinoči, ko sem obupoval, sem ' bil vtaknil glavo v zanko, in pre-' den sem dospel danes k vam. sera
videl tri pripravne veje--
—	Boj se Živega! — je vzklik-ijml vikar in planil kvišku. In ka-. kor ves iz sebe je begal po sobi. — 1 { Slučajno je prijel za ono isto pa-
I lico, s katero je bil udaril svojega
-	: sorodnika. Zdaj jo je zavihtel ves
-	i iz sebe nad tujcem in zaklical:
—	Norec lisasti, otročja pamet v ti, ovca ti garjeva v čredi moji! * Dam jaz vetra hudiču v tebi. Dam i soli potepu, ki te je obsedel. In : nomine Omnipotentis! V imenu . Križa nega sedemkrat ranjenega
po Judu, sleparju izdanega! Beži. smrdeči, žalostni duh z vrvjo svojo, hudič Juda, beži in se veži na vejo in se razpoči. Amen. A-men. Amen!
j	Onemu je padalo čez glavo, lir-
r	bet in pleča in je zdrknil na kole-
1	na; njegova beseda je prosila in
a	blagoslavljala :
.- — Se daj, gospod, še! a Utrujen*, zasopljen je odstopil o vikar in zastrmel sam nad seboj in nad svojim dejanjem. Oni je č razširil roke proti njemu in je re-o kel:
il — Bog blagoslovi! Zdi se mi,
da je odleglo, i- — če še ni, vrni se jutri in poti jutranjim in tako dolgo, da boš zdrav! — je rekel zasopljen vikar e in dostavil: — Pa če si bil dija-kon in si res imel blagoslove, naj _ ne bo tujstva med nama. Jaz sem Janez. Kako je tebi ime?
—	Peter. — je odvrnil vrač.
p. — Čudež, — je vzkliknil vikar r in se Začel smejati hripavo, ko je
-	pomislil, kako usodna je bila ena
palica dvema Petroma. Nato pa je 1 prijel gosta za roko in vprašal je ' resno:
—Zdaj pa ne taji in povej po pravici! Nikoli nisi nikogar ubil!
Oni drugi se je nasmehnil in rekel jasno:
—	Saj si mi odvezo dal. Mar naj sem pri spovedi lagal ?
—	In zdaj zdraviš živino in o-troke. Kje si se tega učil ?
—	Preden sem šel v samostan, sem bil adept.
—	Lep potep. — je odvrnil vi- • kar. — Sram te bodi. če je res in si degradatus. Kakšen izvrsten kaplan bi mi bil!
—	Bog je hotel. — je odvrnil žalostno izgnanec.
Sedla sta zopet k mizi. Njun pogovor je postal miren, stanovski. Temna je beseda v Pismu! Kako to? Ali more biti temen, ki je vseveden in je poslal Svetega Duha
—	Ni. — je govoril gost. — tema besetl je prišla v knjigo življenja, odkar smo pozabili prvi govor, ki je bil živ in imel oči in je-videl za skrivnostjo teles v dušo stvarstva. Saj ni rekel 4fiat lux*, in ni rekel z besedo Ilelenov. Ue-kel je drugače.	/
—	Kako.' — je vprašal živo vikar. — Mar je Jeronim slepar in je krivo pisal
—	Bral sem judovsko besedo nad latinsko. — je govoril gost, — in našel, da je ena kakor g?Ts moža, in je druga kakor glas žene, ki se pači po moško. Po glasu jo spo-
rznaš in boš nevoljen: "Taceat mulier!"
Vikarju je oživelo lice, ki se je j bilo trudno zamislilo v govor u- ! -"onega in je rekel:
—	To ti verujem. Zares, gnusi l se ini jezik Cepolijev.
—	Sladak je, — se je nasmehnil i gost.
—	Pravičen naj bo. — je odvrnil vikar in vprašal: — Pa povej, ka- ' ko
stoji tam v besedi judovski, v ; prvi knjigi.
Gost se je nekako sanjavo ozrl po sobi in njegovo oko. je obviselo I na sliki "sveta" in je rekel:
—	Tam ni. kakor je tu na steni: i tam je tako. kakor je vse res: — j kamen je kamen, kača je kača in i lev je lev. Tam ni strahov, a je res- j niča, je Bog, in zato je grozno, i Zato sem bil obupal, ko sem bral J lie ubijaj! in sem bral: kri za kri! Tu
so besede: bi jejo v uho in n<* i padejo v dušo. tam je glas troblje. ki kliče Sodnika.
—	To je pa£ tako. kakor z mojim križem, — je dejal vikar. — Vidim ga. poznam ga, a ko sem iztesal, ni bil tisti, ki sem ga videl.
—	Kje ga imaš? — je vprašal gost.
Vikar je šel iz sol>e in se vrnil z , razpelom in je rekel:
—	Glej;
ni lep in mnogim je v pohujšanje--
Sredi govora je utihnil in za-strmel v gostovo liee. ki je bilo t prebledelo in je jecljal:
—	To je njegov obraz---
—	Čigav obraz? — je vprašal
*	vikar nemiren.
—	Obraz človekov, ki sem ga ubil.
—	To je obraz njega, ki ti je - odpustil, — je vzkliknil vikar. Na-
•	gnil je razpelo proti gostu, ki je i odmaknil svoje lice.
<Dalje prihodnjič, i
I i
} H. Za dobra *4t|bcm ae ne oor* aid
II	penetjati x rinhrim. itfim
I Pam*ExpeUer-jem •
I Pri prvem znamenju prehlada se
I poalužite tega iz bornega domačega
I pripomočka ter preprečite kompli-
U kacije. 35 «a
cuitov po Icfamtu Tinta V M trorniiko znamko Sidro.	il
r. ASK RICHTKK * CO.	||
Berry ft Sooth 5th 9*. '	g
GLAS NARODAv 9.. M^JA 1925.
Izvor uhanov zasledujemo baje lahko prav do matere Eve. če smemo verjeti učenim rabi jem. Ti namreč trdijo, da sta bila uhlja naše prve matere preluknjana, v znamenje, tla je podložna svojemu mo žu in Gospodu. Vero, da so uhani znamenje odvisnosti, najdemo tudi pri Arabcih. Uhan pokornosti v svojih ušesih. — je pri Arabcih izraz. ki pomenja podrejenje pod. voljo drugega.
rporaba uhanov pa je v vsakem slučaju prastara, uveljavljena že v prazgodovinskih časih. V Homerju čitamo. tla si je boginja .luno krasila svoje uhlje s sijajnimi obeski ter vemo. da je imela tudi Penelopa take okraske. Pri starih Grkih so bili uhani simbol plemenitega pokol jen ja. Drugače pa je bilo pri starih Feničauih, pri katerih so bili uhani znamenje hlapčevstva ali suženjstva.
Splošno je znano, da so našli v egipčanskih kraljevskih grobnicah lepotičja, v katerih so učenjaki spoznali uhane.
V osmem poglavju knjige sodni kov je rekel Gideon: — Eno prošnjo imam na vas. Vrnite mi iz plemena uhane. Izrael it i so imeli navado nositi zlate uhane. Teža za htevanih uhanov pa je znašala tisoč in sedemsto žaklev zlata.
Skrajno pomemben dogodek v zgodovini uhana je bilo vlivanje zlatega teleta, ki je opisan v drugi knjigi Mozesa. Ta mogočni simbol je vi il Aron iz zlata uhanov žensk, sinov in hčera naroda. Ta dogodek nam dokazuje, v kakšnem obsegu so nosili takrat uhane ter je jasno, tla je moralo imeti to pretopijenje uhanov v zlatega teleta velik vtis na poznejše nazore, katerim je dal izraza še v krščanstvu Avguštin, ki je vodil odločno kampanjo pro-jti nošnji uhanov kot amuletov in jtaflismanov.
J Grkinja je zelo rada nosila uhane, katere je dala okrasiti z dragimi kameni. Isto velja o Rimljanki. j Xajbolj dragoeeni so bili uhani iz biserov, ki so bili večinoma napravljeni iz biserov v obliki hruške, j Znano je. da je podaril Julij Ce-Izar materi Bruta en sam biser, ne ! pa dveh. Ta sam biser pa je bil seveda vreden šest milijonov šestere. j Uhani so imeli neštevilne oblike in | vsaka oblika je imela svoje lastno ; ime. Okusu posamezne ženske je bilo prepuščeno, če hoče nositi v j ušesih majhne zlate koleščke, zla-fte tripode ali morske konjičke.
Ljubezen rimskih dam do uha-• nov in sicer velikih je imela seveda za posledico marsikatere sitnosti in težkoče. kajti pojavile so se različne bolezni. Nič posebnega ni bilo. da je bilo uhlje ranjeno. V-sled tega so se pojavili tudi profesionalci, ki so se pečali le z zdravljenjem uhelj. Niso imeli drugega posla kot popraviti škodo, katere je provzroeil pretežak uhan. Aleksander Severus je izdal strog ukaz proti nošnji uhanov.
V Iztočni ndiji so imeli navade nositi velikanske uhane, kajti za lepo se je smatralo, če so postala ušesa daljša vsled težkih uhanov, Prav kot Grki so smatrali tudi In
...... ihlllJH mm i t \ HJTTTTir™™"
TRINERalEVO GRENKO VINO JE POVZROČILO IZPREMEMBO
DANES je uiož ves nevoljen etlsel. Po Jtrventi ntn-i	DANES stuli intsula Sena v kuliiuji in je lHttlolnia. jkh
je seilel k zajtrku l>rez teka. Bil je ner-	»Irtini. Trpi vsletl ^lavolmla t»-r je hrez
vozen in ra*lnixljiv. Nazaj gre<le j;- kupil-	vsake eiierjrfje. Končno se .nlloC-i. tla vza-
Triuerjevo (irenko Vin« in —	me Trinerjevo <>renko Vino in
NASLEDNJEGA DNE je o»lšel ves živahen in vesel.	NASLEDNJEGA DNE je r*>i k >1 noma izpreiiH-njcna.
Nji-gura ž«Mia in om*-i s«» veseli, tla je	Poje in smeji se. Vsa nervozuost je iv.irini-
tieka taku izpremenil. To je sturilu Triner-	la. Trinerjevo (Jrenko Vino je delovalo kot
jero Orenko Vino.	f-u«leZ.
Trinerjevo t;renko Vili« je zdravilo, ki sa potrelmjete. <V trpite vsl«sl >lal>esa teka. neprebave. zaprtja, pogostili glavobolov. iuH-i l»rez spanja, mueiie nervoznosti. pomanjkanja energije, l/.ristilo vam ho želode«; in rieve. s je. pomagalo prebavi, ojaeilti žhree. spni vilo vaše le«li«n*iii jetra v boljše delovanje in, tako Itoste ptn-ntili kot jKtvst'iu drnga«Vn f-lovek.
Te jMvdediee nis«> prav nie skriviiostn<\ Sestavine. eas«-ara sagrada in druga izborim odvajalna žel i št" a. korenine in skorje ter staro kalifornijsko vino. staro najmanj tri leta. napravlja Trinerjevo Umiku Vino '/.a taki zanesljivo odvajalno srmUstvo in izborilo žeb»«ir-iu» toniko. Že let uživa brozpriuieren sloves v tisočerih sbh venskili domovih po Združenih državah in Kanadi.
<V vam sosednji lekarnar, ali prodajalee zdravil m» more postrtV-i. pišite na: ^____JOSEPH TRINER COMPANY. 1333-15 S. Ashland Ave.. C hicago, 111.
i kas v Peru uhane za znamenje ple-ii menitaštva. Uhane je podelil za->- služnim kot odlikovanje vladar 7. sam, ki je lastoročno prodrl uhlje li kandidata z zlatim šilom. Šilo je a ostalo v ušesih, dokler ni bila luk-i- nja dosti velika, da sprejme velikanski uhan. Uhan vladarja je bil v tako ogromen, da je segalo uhlje e skoro do ramen.
ri Colo-tlekliee, potomke Spancev >1 in Peruaneev, so nosile ali pravza-t. prav prenašale taka bremena v k svojih ušesih.
u--
). i
: DRUŽABNI ŠKANDAL
,!j -
V Madridu imajo družabne
'škandale prveira reda. (Jledališka
nI.
I igralka Katarina BarZena je čez i noč izginila ter s tem oškodovala i gledališko blagajno za velikanske j dohodke, gledališkega ravnatelja i pa je ogoljufala za njegovo Ijtibe-lz zen. Igralka liarzena je bila nam-1 reč zvednica gledališča 'Eselava*,
P	v
ki je zelo znano jiodjetje v špan-
P ski prestoliei.
Pred kratkim j«» ]>revzel tg gle-
^ dališče ravnatelj Sierra. Postavil
I je zavod na čisto novo podlago,
za-sigural mu je umetniški pro-io	.	1
Igram t<*r je angažiral odlično i-
' jgralko Darzeno. ki je čez noč po-
^ j stalil ljubljenka vsega madridske-
i ga občinstva. Lahko si mislimo.
j kako je to občinstvo gledalo, ko se
je naenkrat raznesel «rlas. «la je u-e-	. .
^ metniea izginila. Najprej se je govorilo, tla se je dame lotila influ-
se
enea. potem se je pripovedovalo.
tla je zvedniea zbežala z nekim i-
e graleem, ki je hotel pokazati gle-
v dališkem uravnate!ju osle itd. Na
,, koncu pa se je izkazala resnica, da ra	■
r0 dama zbežala iz Madrida z j. dramskim pisateljem Maurom, si-nom bivšega- ministrskega predsednika in voditelja španske konser-
.	vativne stranke. Mauro je bil nato
m reč glavni finančni steber Siem-
7JA
la	rovega gledališča, ki je sedaj iz-
iv.	gubilo denarno podporo, najboljše
n-	igralko in še opeharil gledališkega
GLAS NAHODA, 9. MAJA 1925.

ŠOLANA
........ Li .
ROMAN. 1 t \l ;
j
¥ "i
Za "Glas Narcda" priredil Q. P.
16
(Nadaljevanje.)
Vedela je, da vladajo v gradu staromodne razmere, <la je slu~ žlm-ad rekrntirana iz priproMih kmečkih tsincuv tn hčera, kateri je kaj lahko imponirati z malo odločnejšim nastopom.
Ir ver je na je bila. da bo teto dobila kmalu v popolno oblast. S par prijaznimi besedami in s par .solzami jo bo popolnoma navezala k sebi.
Postala bo igračka v njenih rokah, s katero bo lahko napravila, karkoli se ji bo zljubilo.
Kontesa Perpigneau še rii bila eno uro na gradu Twrog, ko je spoznala, da bo vse, staro in mlado, b reizpio goj no tako plesalo kot bo ona svirala.
Jse prvo uro je (spretno prijela vajeti v roko, ki so prej omahovale semtertja med slabimi prsti stare baronice.
Saj je vendar zalo prispela, da prištedi baronici -vsak napor in vsako skrb ter da ji osladi zadnje trenutke njenega življenja.
Ali se je bilo čuditi, če je s svojimi dolžnostmi prevzela tudi pravice hišne gospodinje
Bolnica bi ji morala biti za tako požrtvovalnost tisočkrat hvaležna, kajti ljudje bre.z volje, ki so vedno igrali v gospodinjstvu in gospodarstvu le stransko vlogo, ismatrajo odgovornost, ki jim je nenadoma poverjena, za veliko breme.
Baronica jc bila zadovoljna, ker ji jc nudila energična nečakinja tako itvpešno pomoč. "
V	tej vlogi jc bila Jorieda najsrečnejša. Baš po tem je hrepenela, in sedaj se ji jc ta vroča želja vresničila.
Prvi dnevi so ji hitro potekali.
Vedno je videla kaj novega in ugajalo ji je tudi to. ker ji ni bilo treba slediti in skopariti kot je morala doma
lia, moč in sda .sta nekaj krasaiega! Posebno za vladeželjen in svojeglav značaj. kaki-šne«a je imela mala Francozinja.
Kadarkoli jo je Mtara baronica poli valila, se je nasmehnila ter ponosno izjavila:
—	Da. jaz sem kot rojena za vladarico.
•Spočetka je omejila svoje delovanje samo na grad. Ogledala si je vse sobe. preuiotrila pohištvo, pohvalila to in pograjala 0110. .Vsepovsod jc imela svoj nos.
Dosti zabave in razvedrila ji je nudilo ogledovati si natančno staro ter zaprašeno krasoto ter izkopavati davno pozabljene umetnine. ki bi napolnile z radostjo vsakega antikvarja in za katere je imela smisel tudi Jorieda. kajti tudi nje se je prijela modema bolezen. da se okiti s starinami.
Stara gospa se je čudila (čudnemu okusu nečakinje, kadar jo je tfetinja naprosila, naj ji podari to ali ono "starino", ter rekla: ^ Sestavi si kar cel muzej. mala. Podstrešje je prosto iza vsakega.
V	prvih tetinih se je kontesa tudi precej pečala z bolnico, ne iz usmiljenja ali sočustvovanja, temveč iz pretkanosti.
Skrbeti je morala za varen temelj, se najprvo nkoreniuiti ter postati noebhodno potrebna, predno bi mogla preložiti na druga raanena ostudno in ne«mpatično ji delo bolniške strežnice.
Kako strašno dolgočasno. — to večno čitanje pobožnih knjig, tO igrailje in to neprestano brisanje solza in tolaženje!
Joried se je zdelo naravnost smešno to neprestano jadikovanje za starim skopuhom in tiranom. Če je človek tako oddaljen od vsakega čustvovanja kot je bila ko >tesa Perpigneau, potem mu mora postati položaj s časom naravnost neznosen.
Ce bi vsaj kedaj čitala kalko zanimivo, lahko knjigo francoskega žanra! Ne, stroga gospa teta bi gotovo takoj dobila krče, če bi se stavilo kak tozadevni predlog.
No. Joried se je znala odškodovati ter naročila take knjige za samotne nočne ure.
Grajski park je kmalu prehodila na vse strani in ker ni imela kontesa nikdar dosti zanimanja za naravo in njene lepote, se ji je imalu zdelo skrajno dolgočasno gledati venomer isto grmičevje ter hoditi po istih stezah.
Trnovo!
Kaikšno mevto je to? Zanimivo? Veselo? Služinčad je povzdigovala to mestece v nefco in čeprav je Joried dvomila o okusu kmetavzov, ji je bila vendar zaželjiva vsaka izprememba v tej enoličnosti In-puščob i.
Predložila je teti dolg seznam stvari, katere je baje treba, kupiti ter izjavila, da je ujena dolžnost osebno preskrbeti te nakupe.
Baronica jc sicer izprva nekoliko ugovarjala proti tej ali oni Odredbi. Ker pa ni bila kos prepričevalni sili nečakinje in ker je znala Joried oviti vsako s'vojc dejanje z glorijo požrtvovalne ljubezni ter izpolnjevanja dolžnosti, jc baronica že davno opustila vsako opzieijo ter šepetala s solznimi očmi: — Drago dete, kako zelo skrbiš zame! Da, le stori kot se to zdi primerno.
Tudi proti potovanju v Trnovo ni imela stara gospa ničesar in mala Francozinja se je odpeljala na kolodvor, odkoder Je po železnici nadaljevala potovanje v malo mesto.
Precej slabe volje in nezadovoljna se je vrnila domov.
Strašno gnezdo! Pusto in prazno! Pravcato trošenje časa voziti se v tako Sibirijo!
Kaj pa s sosedi?
Prav tako slabo. Posestva so ležala ali preveč oddaljeno ali ]>a »o stanovali tam ostareli zakonski pari ali pa inšpektorji. Vsled tega ni bilo misliti za zanimivo občevanje in na razvedrilo.
Služinead je doživljala hude čase in le z gt^podinjo ali oskrbnico ter % služabnikom Friderikom je postopala še precej dobro, kajti bila jc toliko pametna, da je skrbela za zaveznike.
^Ta fina šahova poteza se je izkazala kot povsem primerna, kajti Že itak varnemu stališču mlade dame j*e dala neko prav posebno oporo.
Od dne do dne je naraščala puščoba. Kako naj prenese to mo-rečo enoličnost razvajen mestni otrok, ki je imel od nekdaj posebno slabost za pikantne, majhne doživljaje in razvedrila vseh mogočih vrst?
Če bi le že prišel sorodnik Maurus ter napravil konec celi komediji!
—	Razlogi so poceni kot črešnje. — je rekel Shakespeare in kontesa je kmalu kstaknila razlog, vsled katerega je postalo povabilo na mladega ulanske^a eantnika absolutno potrebno in nujno.
v Tata ji je morala spisati, oziroma diktirati pismo in feontesa se je odpeljala na postajo ter osebno oddala pismo.
<Wer ni
ttofaftocmjf^™	J
f»>>-!W I1W k .	Žlr'**'!
7. PetruSevsiij:

On
gr

Nikoli se nisem bal Himeneje-vih vezi in noben sovražnik žensk nisem. Ravno nasprotno. Zdi se mi, da žensk še nihče ni tako zelo ljubil kakor jaz, ki jih imam že od svojega šestnajstega . leta dalje rad. In še poprej sem kot otrok
no ponoči smo dospeli v Berlin. Za hotel je bilo že prepozno. Železniška uprava je dala zakasnelim potnikom na razpolago spalne vozove. Koj sem poskrbel za dvoje pra znih prostorov.
Mojo vdovo je obšla groza že ob
vedno rajši imel punčke moje ses-Jsami misli, da bi stopila v kupe tre kakor svoje konje, bobne in vo jake in često sva se s sestro sprla pri igranju, ker je ona hotela pun čke le oblačiti in oblačiti, jaz pa slačiti. Ljubim žensko gracijo, klanjam se ženski eleganci, ne morem se zlepa* nagledati oči mlade deklice, zvok ženskega glasu me opaja, ob ženskem smehljaju vztrepetam. Rad poljubljam jamice v licih in elegantna roka ali noga me navda z navdušenjem. Celo lokavost, površnost in kovarrstvo so mi mile ženske lastnosti, in rad jih odpuščam slabotnim hčerkam Eve.
Često sem že v življenju srečal ženske, ki so vzbujale v meni ta čustva in vendar se mi je vedno zdelo, da je vsem tem ženskam še vedno nekaj manjkalo in kar nisem se mogel odločiti^ da bi vzel katero izmed njih za ženo. Tako sem dočakal ' svojih triintrideset let in kakor Salomon bi lahko rekel, da me je obiskalo osemdeset žen, in deklet brez števila. Seveda, kakor Salomon sem si tudi jaz mislil, da sem dovolj moder in zavarovan proti vsem slučajnostim, toda pred kratkim sem videl, da me je vsa moja modrost pustila na cedilu.
Med inteligenti, ki so še preosta li in bežali v tujino, sem bil tudi jaz. Najprej sem se mudil v Franciji. potem v Berlinu. V Parizu se mi je od samih žensk kar vrtelo.
Na mali postajiei, ki je stala sre di gostega zelenja akaeij in kostanjev, so naložili v moj kupe najprej celo goro škatljie, zavitkov in rož. za vsem tem pa je stopila v voz mlada dama v žalni obleki. Ne bom popisoval njene zunanjosti, ta-da koj ko sem jo pogledal, sem z vsem bitjem mahoma občutil, da je to "ona" in da nobene lepše ni na svetu. Vse, prav vse je bilo na njej in povrhu še to, kar je manjkalo vsem mojim dosedanjim osem deseterim. Neodoljiva sila me je gnala, da sem jo venomer opazoval in kar čutil sem, kako me priklepajo k njej nevidne niti. Kmalu sem vedel, da je že šest let vdova pp možu, k je padel v vojni in da žaluje za njim še vedno ravno tako kakor prvi dan, ko je zvedela za njegovo smrt. Kar milo se mi je hotelo storiti, ko sem čul o toliki žalosti; o, tako zelo trpeti morejo samo vitke blondinke z modrimi, krasnimi očmi in presojnimi ročicami, brinetke in šatenke so za toliko žalost nesposobne. Čutil sem sorodnost najinih duš in usodnost najinega srečanja in vedel sem, da mi bo ona ali nadomestila vse ali pa nobene.
K sreči ali k nesreči se nam je pokvarila lokomotiva in šele poz-
*
H
sama z moškim. "Sa to vendar ni nič strašnega, milost i va," sem jo tolažil. "Mislite si, da potujete z nočnim ekspresom. *'
"Ah, ne govorite,'* je vzdihovala. "Kaj bi si vendar mislil moj ubogi Fredi, če bi me videl v ku,-peju samo s tujim moškim! Kaj ne verjame, da vedno mislim le in samo nanj! Do jutra bom že kako prebila v kolodvorski čakalnici."
"Verjamite mi, da bo Fredi še vesel, če bo videl, da ste na toplem in spite na mehkem, namesto da* se mučite po čakalnicah. Gotovo ni bil kak egoist, marveč gentleman."
4' Seveda je bil gentleman, ljubezniv, je bil celo takrat, kadar so drugi navadno grobi."
No. sedla svar na klop in jaz sem se zaklel pri Sarlotenburškem stolpu, da ne bom odpel niti ovratnika niti se premaknil. Pomislite, ka ko zabavno je sedeti v spalnem vo zn in ne se peljati. Ko sem še enkrat obljubil, da bom miren, je v-dova priprla vrata-, da bi naju Fredi ne videl. Taka sreča! Vso noč bom smel biti v njeni bližini in pri sluškovati njenem dihu! Noč v takem originalnem položaju prebita naju bo gotovo bolj zbližala kakor še toliko srečanj po glediščih! Ona se je kakor ptiček stisnila v en kot diva na, jaz pa v drugi.
"Naravnost smešno! Sedeti v vozu pa vedeti, da se voz ne bo nikamor odpeljal!"
"Milostiva, jaz se tako rad peljem na konec sveta."
"Ah, to je predaleč. Zdi se mi, da niste Nemec."
"Rus sem."
"Bogat Rus torej ?" ♦
4' Zakaj pa ravno bogat ?' *
"Pravjo, da so vsi Rusi bogati in da imajo široko naturo."
"Da, preden so nas izgnali, smo vse to res imeli."
"Fbogi Rusi! Ali vas ovratnik zelo tišči ? Veste, stopite za- minuto na hodnik, da se vležem in potem pridite nazaj. Samo ... da veste, niti v sanjah . . . Fredi vidi vse."
Čez četrt ure je ležala ona na spodnji, jife na zgornji polici. U-gotovila je, da jo voz zelo spominja na ženitovanjsko potovanje z njenim Fredijcm in se jezila nad Francozi, ki so ji ga ubili, potem pa je utihnila. Djiibezen je nekaj sebičnega. To vedno spominjanje na tega Fredija mi je bilo odveč, toda danes mu oproščam. Ni minilo dolgo, pa se je začni proseč, tih. glasek:
"Fredi, mili moj, pridi k meni!T
Nekaj me je sunilo in koj se mi je zazdelo, da je meni tako ime.
. —■ i i-! . -
Nikoli poprej nisem. občutil take sreče kakor z "i»jo". nobena iiei dolžna ali novoporočena ženska ni bila tako zelo sramežljiva in tako nežna kakor Henrieta.
Ne vem več, kako je cfan zamenjal noč. Vso noč nisem spal. G-le-dal sem venomer v njen izmučeni bledi obrazek. Z ljubkim smehlja jem je pozdravila svetlobo jutra in mene, ki sem odgrnil zavese. Zdelo se mi je. da bi se vse življenje ne mogel naveličati odgrinjati njej zavese. Lovil sem njen sme KTjaj in sramežljivost i je bilo med nama že manj. Gotovo se Fredi Se ni bil prebudil. Se enkrat so se njene ustnice dotaknile mojih. O. kako krasna je bila njena plavo-lasa glavica, ki je molela iz žalne obleke!
"Sedaj pa konec. Fredi že gleda."
Moje srce je bilo ouuano. Že sem jo hotel poprositi za roko. Ves čas je žvrgolela in komaj sem čakal hipa, da si jo pritisnem na srce in jo zaprosim, naj mi postane žena. Že sem odpiral usta. Toda na vrata je potrkal nosaG in nedolgo potem sva bila že v avtu.
"Pridite že jutri k meni. Čeprav stanujem pri prijateljici, pa imam poseben vhod. In ka!ko se pišete še sedaj ne vem."
Predstavil sem se.
"IIu, kako smešno. težko ime. Karabelskij!"
Iskal sem vizitke. "Kaj pa je to-le'* Vzela mi je iz portfelja bankovec za dvajset angleških funtov. Povedal sem ji. da je to denar.
"Tak smešen denar! Prav tako smešen kakor vsi Angleži. Podarite mi ga. Jae zbiram papirnat denar, pa takega še nobenega nimam." Podaril sem ji bankovec. Potem se je avto ustavil.
"Le glej. bogati Ruski, da res prideš," je Še rekla in prikimala z lepo glavico. In nisem je videl več.
Nisem noben sovražnik žensk inne bojim Ilimenejevih vezi. toda šel tja nisem. Še danes ne vem. ali je bila to sveta naivnost ali pa kaj drugega. Treba je vedeti, da je tedaj veljal angleški funt celih tristodvanajst mark.
SKUPNI IZLET V ITALIJO IN JUGOSLAVIJO __
~r	8 P&rnikom	I."."
"Presidente Wilson"
V torek, dne 30. Junija, 1925.
Parnik bo vozil naravnost v Trst in se bo medpotoma vstavil na šestih različnih krajih. Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Trsta in Ljubljane in bo paril, da bodo vsi udobno in brezskrbno potoval,i, ter bodo vsi nastanjeni v kabinah po 2.. 4. in 6. skupaj.
Vozni list III. razreda stane do Trsta $95.00, otroci med 5. in 10. letom plačajo polovico, med 1. in 5. letom pa samo četrtino in vojni davek posebej. Vozni list do Trsta in nazaj stane pa samo $162.00 in vojni davek.
Vozni listi II. razreda stane do Trsta $135., za*ven in nazaj pa samo $243.00 ter vojni davek.
Zagotovljene so nam dobre kabine in kdor se želi udeležiti izleta, naj nam piše po nadaljna pojasnila; Jugoslovani in Ameriški državljani ne rabijo italijanski vizum na potnem listu.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
* ____
231 AK&OV FARMA.
dobra poslopja:, tekoča voda, gor-ka in mrzla voda v hiši, 30 krav. 3 kenji, vse orodje se dobi za $10.000; za les se lahko odračuna $3,000. nekaj na račun. Naredi se denar. W. H. Murdock, Coopers-town, N. Y. (3x 9,11.12)
PRODAM HIŠO
z vsemi pripadajočimi pritiklina-mi. Hiša je pripravna za vsako obrt ter sc proda radi selitve. Po drobnosti daje lastnik: France Rolih, Brezje. Hala Bnkovica, pošta Bistersa, Venetia Oiulia, Italy. (2x 9,11)
Še nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-skega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje
izvrstno etivo, krasne sli- ugodna prilika za podjet. ke in razne druge zanimi-	nega rojaka.
VOSti.	Naprodaj je 5 km od Ljubljane.
q_ At%	blizo postaje, krasno posestvo s
Otane 4U centov« prostorno hišo. več kleti, hlevi,
Kdor ga hoče imeti, naj dvo3ni 'kozolec ter zidana strojar-ga takoj naroči pri: ^deIa™ca zdobro ^^
*	r	obrtjo s koncesijo pn hisi. Pose-
Slovenic Publishing Co. 'itvo leži ab J**0^ in zrave<11
t**) C*	s.	. lepi travniki, njive in vrt, gozdovi
M V	zaraščeni s hrastovi 12 johov; vse-
New York	ga skupaj 40 johov. Gospodar je
umrl in lastnik 'živi v mestu. Kdor se zanima, naj pise po podrobnost: in ceno na: Lonis Klemenčič, bivši narodni poslanec, Sv. Petra cesta 56, Ljubljana. (3x 8.9.11)
OGLASI
naj se oče IVAN KREVS, doma iz Mirnepeei, sedaj posestnik v Višnji gori. št v. 3. V mareu je bilo že dve leti. odkar se nama je zadnjič oglasil. Prosimo rojake, če kdo ve «a njegov naslov, da ga inama poroča* ali naj se pa saw javi svojima otrokoma: Ivan in ¥>wi| Viiaj>-gtii») itev. 3, >. Jngotlurija.
Kretanje parnikov - Shipping Nem
12. maja:
Pre«. Wilson.
Trst.
13.	maja:
Mauritania, Cherbourg.
14.	maja:
De Grasse Havre: Columbus. Cherbourg. B emeu; Deutflchl&itd, Bou-lgne. Hambug.
11. maja:
Paris, Fi&vre. — 8 tem parnikom bo spremljal potnike uradnik trrdka Frank Hakser State Bank. _
19.	maja:
Relinace, Cherbourg. Hamburg; Bre. men. Bremen.
20.	maja:
Aquitania. Cherbourg; America, Cherbourg in Bremen.
21.	maja:
Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp.
23. ma'a:
Leviathan, Cherbourg: Majestic, CherbouR: New Amsterdam, Rotterdam; Orca, Cherbourg; Colombo Genoa; Andania, Cherbourg la Hamburg.
26.	majar
Muench . Cherbourg, Ereraen
27.	maja:
Berengarla, Cherbourg; SuIfrenT. Havre.
28.	maja:
Belgenland. Cherbourg. Antwerp: Cl-veland, Boulogne, Hamburg. 30. maja:
Olympic, Cherbourg; Prance, Havre; President Roosevelt. Cherbourg
Bremen: Orduna, Cherbourg; ILinne-
kahda, Boulogne.
2.	Junija:
MarLha. Washington. Trst; Resolute. Cherbourg-Hamburg.
3.	junija:
Mauritania. Cherbourg: President Harding, Cherbourg, Bremen.
4.	junija:
La Savoie. Havre: Zee-land, ther-
Olrio, Cherbourg,
Cherbourg;
bourg, Antwerp; Hamburg
6. junija:
Paris. Havre: Homeric-. Rotterdam, Rottrrdam.
B. junija:
Columbus, Cherbourg, T?remen: Lapland. Cherbourg. Antwerp.
10.	junija:
Aquitania. Cherbourg: Arabic, — Cherbourg, Hamburg.
11.	Junija:
l>e Orasse, Havre; Albert Ballin, Boulogne, Hamburg.
13. junija-:
. Leviathan, Cherbourg: Majestic. Cherbourg; Yeeiidam, Rotterdam: Orbita. Cherbourg: Sierra Ventana, -Bremen: Conte Rosso, Genoa.
16.	junija:
Relinace. Cherbourg, Hambrug; — Stuttgart. Cherbourg. Bremen; Republic, Cherbourg. Bremen. _
17.	junija:
Berengaxia. beau, Havre.
18.	junija:
Pittsburgh, Cherbourg, Antwerp.
20. Junija:
Olympic. Cherbourg: France. Havre: Orca, Cherbourg; America, Cherbourg. Bremen; Volendam, Rotterdam; Uuilo, Genoa.
24.	junija:
Mauretania, Cherbourg.
25.	JuniJa: Helgenlarul, Cherbourg,
Deutschlund, Boulogne, Bremen, Bremen.
27. junija:
I'aris. Havre; Homeric. Cherbourg:; New Amsterdam, Rotterdam; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Min-nekahda. Boulogne; Andania. Cherbourg, Hamburg; Conle Verde, Genoa
30. junija:
Pres. Wilson. Trat: a tem parnl-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser Stat« Bank.
Cherbourg; Rocham-
Antwerp:
Hamburg;
POZOR JUGOSLOVANI
Velik Izlet v Jugoslavijo
na parniku	Odpluje iz NEW Y0RKA
"RFRFltff A R I A sredo 27. MAJA
U U JL« JL^ VJ I\ C\ A	Pod vodstvom gos. S. M. Vu-
52 700 ton	kovifea, jugoslovanskega zastop-
^ '	_	nika Cunard proge v New
(preko Cherbourga—Francija)	Vorku.
Ali nameravate to spomladi ali poletje potovati na obisk k svoji dragi rodbini v domovino? Če nameravate, se pridružite skupini lzletnkov, ki odpotuje s slavnim parnikom "BEREXGAR1A". Potujte po vodstvom gos. VUKOV1ČA, ki vam bo brez dvoma na potovanju v veliko uslugo. Skrbel bo, da boste brez skrbi in čim najbolj ugodno dosptsli v- domovino. Pomnite, da je ta. usluga brezplačna. Za nadaljna navodila se I' obrnite na našega agenta v vaSem mestu, ali I-a piSite v I svojem, slovenskem jeziku na —
CUNARD
25 Broadway
LINE
Mew York
Prav vsakdo—
kdor k»J life; kdor kaj ponuja; kdor kaj knpujo; kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo priznava, da ima ju čudovit napek m
MALI OGUUU t "Gllai Vato da"
—1 m ■ " . '	. «
^BYKRTm.Uv QtiAS. NAS0JPMV

ttrrnXM
,x»y
Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah.
$198 —
Iz NEW Y0RKA do LJUBLJANE in NAZAJ
(Vojni davek posebej)
Nudi se vam izborna prilika, da obiščete staro domovino, in se vrnete po znižani izletniški ceni v tretjem razredu. Naši potniki se odpeljejo iz Hamburga s posebnimi vlaki na svoj cilj v spremstvu zanesljivih spremljevalcev.
Tukaj nastanjeni tujci, ki se vrnejo tekom leta. niso podvrženi kvotnim postavam. Oni, ki imajo dovoljenje za. povra-tek ne gre'do na Ellrs Island, ampak se izkrcajo na. pomolu zaeno s kabinskirnj potniki.
Parnik DEUTSCHLAND 14. maja ob 10. dopoldne.
Za povratna dovoljenja in druge informaoije se obrnite na. lokalnega agenta ali na
United American Lines
(Harriman Line) Joint Service with
| Hamburg American line
35-39 Broadway, New York.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je na tanCno poučen o potnih llatlh, prt ljagi ln dragih Btrareh.
Pojasnila, ki ram Jih samoreo* dati vsled naSe dolgoletne litknSnje Tam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nika, ki imajo kabine tudi ▼ HL razreda.
Glasom nove naaelnUke postave.
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, camarejo tudi nedr$svljanl dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja gene rmlnl naselnlSki komisar v Washington, D. G. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi * New Torku pred od potovanjem, ter se pofije prosilca t stari kraj gla som nanoveJSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca ls starega kraja, naj Mig prej pl5e za pojasnila. Is Jngoela vije bo prlpuSfenih ▼ prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
AmerlSkl državljani pa samarč} dobiti sem iene ln otroke do 18. IS ta brez, da bi bili Šteti ▼ kvoto. 3* rojene osebe se tudi ne Štejejo L kvoto. 8 ta riši ln otroci od ML 0* 21/ leta ameriških državljanov p' Imajo prednost v kvoti. Plltt* m pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vsi prt
ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., M«w York
Pozor čitatelji.
I Opozorita trgorce Im d* Ibrtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste « njih postrežbo ladovoljiii, da oglainjejo ▼ Usta "Gl&s Varoda". 8 tem boete ▼stregli Tsem.
j Oprava "Glas Naroda'
" . . ■ -
GLAS NAHODA", THBIBfSi TOOOSLAVABVHanSNO
hWjiU^-	.