LETNIK VIII. CELOVEC, PETEK, 22. MAJ 1953 So vladanj e in samouprava -najboljša rešitev za Trst Na proslavi 10. obletnice VI. slavonskega korpusa NOV, katere se je minulo nedeljo udeležilo v Slavonskem brodu 300.000 ljudi, je imel maršal Tito velik govor, v katerem se je dotaknil tudi nekaterih zunanje-političnih vprašanj. Zlasti se je dalj časa zadržal ob tržaškem vprašanju in imperialističnih apetitih, ki jih v Italiji razplamtevajo posebno v zadnjih tednih pred volitvami. Med drugim je maršal Tito dejal: Mar ni že postalo smešno, kako barantajo na račun naše domovine? Sedaj je v Italiji več desetin različnih strank: prva ponuja, da bo sleherni državljan dobil zvrhan krožnik klobas, druga pravi, da bodo državljani jedli samo bel kruh in da se jim bosta cedila z ust med in mleko. Ljudstvu obljubljajo neumnosti, ne obljubljajo pa jim in jim ne dajejo tistega, kar bi jim morali dati: razdeliti zemljo veleposestnikov med ljudstvo. Zato pa obljubljajo našo zemljo, da bi dobili glasove teh ljudi. Med zadnjimi volitvami v Italiji so tri velesile ZDA, Francija in Anglija, izdale deklaracijo, 3a mora celotno Svobodno tržaško ozemlje pripasti Italiji. Toda dandanes De Gasperi, Pacciardi in drugi ne govore več samo o Trstu. Trst — je dejal Pacciardi na nekem zborovanju — bomo vzeli, če hočemo, čez noč. Mislim, da je dal zelo slabo izjavo, saj bi to lahko imelo slabe posledice. Trsta ne more dobiti čez noč; a kaj je z našimi ljudmi v Trstu? Mar mislijo, da bomo dovolili, da bi jim požgali domove in da bi jih pobijali kot prej? Ne, mi tega ne bomo dovolili. Sedaj pravijo, da morajo dobiti tudi cono B. O coni B naj ne govorijo. Cona B sploh ne prihaja v poštev. S lega mesta jim danes sporočam: cona B ne prihaja v poštev. Zadnji čas v Italiji mnogo pripovedujejo, zlasti pa govori g. De Gasperi, da bi želel, da bi se spremenilo etnično načelo, se pravi, da bi tisti kraji, kjer prebivajo večidel Slovenci, pripadli Jugoslaviji, tisti pa, kjer je večji del Italijanov, pa Italiji. Le da on dodaja k temu etničnemu načelu tako imenovano nepretrgano etnično črto. Glejte, kako pametna je ta zahteva. V Trstu so na primer večidel Italijani. Toda od Trsta do Kopra, Žavelj, Skednja itd. pa žive sami Slovenci, povezani z zaledjem. De Gasperi pa zahteva, da bi to prav tako dobila Italija, da bi lahko povezali tudi Koper, in Koper z Izolo in Piranom itd. To „nepretrgano etnično načelo" je njegova formulacija, ki je jaz in noben pameten človek ne more priznati. Sedaj pa venomer manevrirajo s tem etničnim načelom, kakor da nismo za to, da se uporabi etnično načelo. Če gremo za tem, smo pripravljeni. Če tako gledamo, bi bilo celotno ozemlje od Trsta do Monfalcona naše, saj tamkaj ni Italijanov, temveč sami Slovenci. Torej naj dobi Italija Trst, toda celotna obala in morje naj bosta naša. Tedaj pa bodo imeli odrezani Trst in bodo lahko pluli vanj samo s čolni. Ali dalje, med Trstom in Koprom, v osem milj širokem pasu — ni Italijanov. Tam prebivajo strnjeno Slovenci. Tu imajo torej Koper, Piran in Izolo, če hočemo tako deliti po etničnem načelu. Ker pa vztrajamo pri tem načelu — še zmeraj trdim, da bi bilo najbolj pametno, da sc uveljavi mirovna pogodba, da bi bil dosežen sporazum, da bi bil v Trstu guverner, s katerim bi se strinjale vse države. Še boljša rešitev pa bi bila tista, kakršno sem že ponudil pred dvema letoma: sovla-danje, da bi imeli v Trstu izmenoma upravo Jugoslavija in Italija s popolno samoupravo tržaškega prebivalstva. To bi bila najboljša rešitev. Če g. De Gasperi govori o etničnem načelu, mislim, da bi morali v takšnih primerih vselej dodati tudi ekonomsko načelo. Kdo ima največ ekonomskih interesov v Trstu? Gotovo ne Italija, ki je vselej, tudi pod Mussolinijem zapostavljala Trst, pač pa Jugoslavija. Če hočemo, da bi veljalo ekonomsko načelo, ima v Trstu Avstrija vsekakor več interesov kakor Italija. No, najdimo torej neko drugo rešitev in upoštevajmo ekonomsko načelo. Toda g. De Gasperi noče upoštevati tudi ekonomska načela. Takšno „etnično“ načelo je zanj zgolj volilno geslo in nič več, pesek v oči ljudem v tu- (Nadaljevanje na 2. strani) OPERA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA bo gostovala v celovškem Mestnem gledališču: v soboto, dne 30. maja 1953, ob 20. uri z Dvorakovo opero RUSALKA v nedeljo, dne 31. maja 1953, ob 10. uri predpoldne za Slovensko prosvetno zvezo s Forsterjevo komično opero GORENJSKI SLAVČEK Pred opero nastop združenih pevskih zborov SPZ v nedeljo, dne 31. maja 1953, ob 20. uri z Lhotkovim baletom VRAG NA VASI Vstopnice za opero »Gorenjski slavček" dobite v predprodaji v knjigarni „Naša knjiga", Celovec, Gasometerg. 10, in pri krajevnih Slovenskih prosvetnih društvih. Osrednji odbor SPZ Titova štafeta nosi tudi naše čestitke maršalu V torek dopoldne je Ljubljana v slavnostnem razpoloženju pričakala mnogoštevilne štafete, ki nosijo maršalu Titu pozdrave in čestitke delovnega ljudstva iz vseh krajev Slovenije. Dan poprej je tudi zastopstvo naše mladine predalo v Dravogradu tamošnji štafeti pozdravno pismo Demokratične fronte s čestitkami koroških Slovencev. Pri slavnostnem sprejemu so se zbrale v Ljubljani nepregledne množice ljudstva, na častni tribuni pred Narodnim domom pa so štafete pozdravili tudi vidni predstavniki slovenskega javnega življenja s podpredsednikom Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije dr. Marijanom Brecljem na čelu. Nosilcem pozdravov in voščil, med katerimi sta bila tudi zastopnika slovenske mladine iz Koroške in Trsta, se je dr. Brecelj zahvalil s kratkim nagovorom, v katerem je poudaril, da ta veličastna prireditev združuje v sebi resnično vero v napredek svo- bodne socialistične Jugoslavije s spoštovanjem in ljubeznijo do tistega človeka, ki ga je zgodovina postavila na najodgovornejše mesto. Zaključil pa je s klicem: Za blagor naših narodov in za stvar naprednega človeštva naj maršal Tito živi še dolga leta zdrav in odločen. Zastopnik koroške slovenske mladine sc je po končani slovesnosti pridružil štafeti Slovenije in bo v Beogradu predal maršalu Titu pozdravno pismo koroških Slovencev, ki se glasi: Dragi maršal Tito! Ko ob rojstnem dnevu sprejemate obilico voščil, se tudi koroški Slovenci pridružujemo vsem delovnim ljudem Slovenije in Jugoslavije ter Vam pošiljamo prisrčne pozdrave in čestitke. Želimo Vam še mnogo let zdravja in moči na čelu jugoslovanskih narodov, ki pod Vašim in Vaših tovarišev vodstvom vlagajo vse sile za utrjevanje svoje neodvisnosti, za zgraditev socialistične demokracije, za mir v svetu in za enakopravno mednarodno sodelovanje. V krepitvi miroljubnega sodelovanja, zlasti med narodi sosedi, vidimo tudi koroški Slovenci najbolj zanesljivo pot in jamstvo, da bomo oprti na pomoč matičnega naroda dosegli resnično enakopravnost in s tem iskreno sožitje z avstrijskim ljudstvom. Fredaja štafetnih palic, med katerimi je tudi koroška, v Ljubljani ijuasica JjJubljana jy> DANES mesečna slikovna priloga »SLOVENSKI VESTNIK V SLIKI" ŠTEV. 27 (578) Prihodnji ponedeljek bo obhajal predsednik jugoslovanske republike maršal Tito svoj 61. rojstni dan. Ob novem šolskem osnutku Zadnji teden nas je presenetila vest deželne tiskovne službe, da je g. deželni glavar predal na seji deželne vlade v študij osnutek zakona o ureditvi dvojezičnega pouka na javnih ljudskih šolali in jezikovnega pouka na javnih glavnih in srednjih šolah Koroške. Iz poročila samega ni razvidno, niti ni nam znano, kdo je tvorec tega osnutka, v kolikor ne drži vest v „Die Neue Zeit", da gre pri osnutku za zamisel socialistične stranke. Po sami vsebini osnutka pa bi prej domnevali, da gre pri njem dejansko že za zmešetarjeno in skuhano stvar vseh treh strank, če seveda tvorec v svoji breznačelnosti in nepoznanju problema v predmetnem predlogu ni poskusil enostavno združiti vsa različna, počesto stoodstotno nasprotna gledanja na to za sožitje obeh narodov v deželi nad vse važno vprašanje. Stara izkušnja pa je, da je prav breznačelnost najslabša metoda za reševanje načelnih vprašanj. In šolsko vprašanje na Koroškem je brez dvoma načelno, bistveno in življenjsko vprašanje; je kakor smo že ponovno zapisali, preizkusni kamen za demokratično in pravično nastrojenje in ne nazadnje tudi za dobro voljo odločilnih činite-ljev v deželi. Tu se nočemo baviti s podrobnostmi osnutka, ki meša vse vprek — dozdevno objektivno stanje na podlagi ljudskega štetja in občevalni jezik na eni in subjektivno »pravico staršev" in materinski jezik na drugi strani — niti nočemo ugotavljati posameznih določb, ki so v osnutku slabše od dosedanje šolske uredbe, niti ne v kolikih šolah bi po novem osnutku bili tudi formalno odpravljeni zadnji ostanki slovenščine, temveč hočemo povedati le naše načelno stališče in gledanje: Že ob vladni deklaraciji o priliki izvolitve deželnega glavarja smo povedali, da je nemogoče reševanje šolskega vprašanja mimo koroških Slovencev in preko njih in to-isto ponavljamo tudi danes. Ce imajo delavci po svojih sindikatih in delavskih zbornicah, če imajo kmetje po svojih kmetijskih zastopstvih in trgovci ter obrtniki po svojih zbornicah možnost za soodločanje pri zakonih, ki zadevajo njihove interese, potem te pravice menda nihče ne bo mogel odrekati celemu narodu, če gre za njegove življenjske interese. Zato tukaj čisto jasno in nedvoumno izjavljamo, da se bomo za to svojo pravico soodločanja v naših zadevah borih z vsemi sredstvi in ne bomo nikdar priznali nobene odločitve oz. rešitve brez nas in proti nam. Že pred ljudskim štetjem in po njegovi izvedbi smo povedali, da vnaprej odrekamo vsakršnim iz kakršne koli izjave pri ljudskem štetju izvirajočim zaključkom o narodnostnem stanju na Koroškem veljavnost in priznanje, da nadalje Jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič obišče Dunaj posestvih in malem obmejnem prometu, ki je bil medtem že uresničen. Izražajo tudi upanje, da bodo razgovori jugoslovanskega državnega sekretarja z avstrijskimi državniki pomenili nov korak v razvoju medsebojnih odnosov in bodo rodili nove konkretne rezultate. Čeprav dnevni red razgovorov še ni znan, se z gotovostjo pričakuje, da bodo razpravljali o raznih vprašanjih, ki zadevajo obe državi, zlasti o vprašanju glede gospodarskega in kulturnega sodelovanja. Reuter je izvedel iz poučenih krogov, da se bodo razgovarjali tudi o vprašanju avstrijske državne pogodbe, o vprašanju slovenske manjšine v Avstriji ter o vrnitvi jugoslovanskega imetja, ki se nahaja v Avstrijk V beograjskih političnih krogih so prepriča-; ni, da bodo dunajski razgovori ugodno vplivali S tem v zvezi omenjajo v Beogradu rezulta- ; na razvoj odnošajev med Avstrijo in Jugoslavi-te lanskega obiska avstrijskega zunanjega mini- i jo, kar ne bo koristilo le obema sosednima drža-stra v Jugoslaviji, o priliki katerega je bil po- j vama marveč sploh mednarodnemu sodelo-stavljen temelj za sporazum o dvolastniških vanju. Dne 29. junija bo odpotoval državni sekretar za zunanje zadeve FLRJ Koča Popovič na službeni obisk k avstrijski vladi na Dunaj. Z njim bo potovala petčlanska delegacija. Uradni obisk, s katerim bo Jugoslavija vrnila lanski obisk avstrijskega zunanjega ministra dr. Gruberja v Jugoslaviji, bo trajal od 30. junija do 1. julija. V poučenih krogih pa računajo, da bo ostal Popovič nato še nekaj dni v Avstriji kot privatnik. V beograjskih političnih krogih poudarjajo, da obisk jugoslovanskega državnega sekretarja za zunanje zadeve Popoviča na Dunaju ne bo samo vljudnostnega značaja, marveč ho obisk v skladu z miroljubno politiko jugoslovanske vlade in njenih prizadevanj, da vzpostavi čim tesnejše odnose z vsemi državami, zlasti pa še, da jih poglobi s sosedno Avstrijo. FLR Jugoslavija za suverenost in neodvisnost Avstrije V zvezi s sestankom namestnikov zunanjih ministrov, ki je predviden za prihodnjo sredo v Londonu, je dal državni svetnik v sekretariatu za zunanje zadeve FLRJ dr. Milan B a r t o š dopisniku zagrebškega „Vjesnika‘‘ intervju, v katerem je izrazil svoje mišljenje o možnosti in izgledih za sklenitev avstrijske državne pogodbe in o vprašanjih, ki v tej zvezi zanimajo Jugoslavijo. Dr. Bartoš je med drugim dejal: Če je vlada Sovjetske zveze dejansko pripravljena za iskreno mednarodno sodelovanje, tedaj ima sedaj priložnost, da to dokaže. Vendar pa se pojavljajo vesti, da je sovjetska vlada mnenja, da so razgovori preuranjeni, dokler ne pride do sestanka petih velesil. Načelno bi bilo, če bi se Avstriji vrnila njena suverenost in neodvisnost in če bi tuje sile zapustile avstrijsko ozemlje, četudi bi ostala gotova vprašanja še odprta. Držanje Avstrije pod zasedbo več kakor osem let dokazuje, da manjka načelnosti in če SZ ne bi imela svojih čet v Avstriji, bi imela strateško praznino. Zato je le malo izgledov za sporazum o Avstriji tako dolgo, dokler ne bodo rešena osnovna vprašanja, dokler se ne opusti politika ravnotežja sil in agresivnega pritiska na politiko mini. Nam je žal, je poudaril dr. Bartoš, da mora mali narod plačati ceno za tako politiko, čeprav mora Avstrija nositi del svoje odgovornosti za preteklo vojno. Vendar je dolgotrajna okupacija v nesorazmerju z višino te odgovornosti. Če obstoji želja za sporazum, je nedvomno treba vzeti za osnovo sporazume, ki so že bili doseženi. S prvotnim takozvanim obširnim besedilom avstrijske državne pogodbe je bilo rešenih mnogo vprašanj s soglasnostjo štirih ve- lesil, nekaj pa jih je ostalo še odprtih. Če bi sedaj opustili to obširno besedilo, bi mnogo vprašanj ostalo nerešenih ali pa samo delno rešenih. Menimo, da niti v svetovnem niti v interesu Avstrije ne bi bilo pravilno, če bi opustili reševanje gotovih vprašanj. Vse govori za povrnitev na prvotni sporazum. Zato govore razlogi: olajšanje sporazuma med velesilami, popolna rešitev odprtih vprašanj in njihova dokončna izločitev kot povod za spore. Prav tako mislim, da bi se morale zapadne sile, v kolikor se žele pokazati načelne, odreči enostranskemu menjavanju skupno doseženega soglasja. Niti prvi niti dragi osnutek ne upošteva v celoti zahtev Jugoslavije. Znano je, da nam je Sovjetska zveza obečala podporo, a se nam je izneverila. Avstrija in Jugoslavija sta se iz te situacije naučili in spoznali, da sta navezani na skupne sosedske in prijateljske odnose ter sta našli način, da medsebojno urejujeta svoje odnose in vprašanja nc glede na določbe državne pogodbe. Prijateljski obisk avstrijskega zunanjega ministra dr. Gruberja lani v Beogradu in na Brionih dokazuje, da se je našla pot za reševanje glavnih spornih vprašanj na podlagi obojestranskih koncesij. Če bi služil prvotni osnutek državne pogodbe kot izhodišče, je zaključil dr. Bartoš, bi bili jugoslovanski interesi mednarodno zajamčeni. Čc pa bi bil skrajšani osnutek izhodišče, tedaj bi bilo treba glavna vprašanja, na katerih je Jugoslavija zainteresirana, reševati z dvostranskimi sporazumi na način, kakor se je v nekaterih vprašanjih žc našel med dvema državama, ki vzdržujeta prisrčne in prijateljske odnošaje. Konferenca o vodnem režimu na Dravi po naših zgodovinskih izkušnjah nobeno ljudsko štetje in nobena izjava nikdar ne more biti več podlaga za ugotavljanje narodnostnega stanja ali za reševanje nacionalnega vprašanja na Koroškem. Zato tudi ljudsko štetje, še predvsem pa ne v razmerah, v kakoršnih se je vršilo zadnje ljudsko štetje na Koroškem, nikdar ne more biti podlaga za reševanje tako važnega vprašanja kot je naše šolsko vprašanje. Zakon o ljudskem štetju izrecno ugotavlja, da se podatki pri ljudskem štetju smejo uporabiti izključno le za statistiko in se ne smejo izrabljati v druge svrhe. Po novem osnutku pa bi ljudsko štetje na našem ozemlju pomenilo vedno novo glasovanje za dvojezično šolstvo ali proti njemu, ki bi se po vseh dosedanjih izkušnjah pri ljudskih štetjih vsakih deset let ponovno skrčilo v prid nemških šol. V kolikor ni tako izrabljanje ljudskega štetja sploh protiustavno in protipostavno, je z osnutkom še posebno poudarjeno pričakovanje nadaljnje germanizacije naših krajev v bodočnosti, za kar naj bi bila koncem konca z novim osnutkom dana zakonita možnost tudi v šoli. Prav to je mimo vseh drugih hib osnutka naravnost izzivalno prisojanje, da naj Slovenci ponovno dovolimo brezvestnim hujskačem in šovinističnim učiteljem potujčevanje naše mladine. Koroški Slovenci imamo iz zgodovine preveč primerov in dokazov, kdo so bili „starši“ ali ,,za vzgojo upravičeni", ki so zahtevali, da bi bili njihovi otroci oproščeni pouka v slovenščini. Predobro se spominjamo, kako so znali razni učitelji pristuditi že od drugih ur izmučenim otrokom obisk na zadnjo učno uro potisnjene slovenščine ... Ali naj se ponovno po vaseh in to že med mladino začne nacionalna borba, borba za sleherno mlado dušo, ki jo hočejo brezvestneži odtujiti svoji lastni govorici in biti? Danes, ko se vsepovsod na svetu borijo za mednarodno sporazumevanje in mirno sožitje med sosedi, naj bi na Koroškem prav šola onemogočala to plemenito prizadevanje? Ne, Slovenci odklanjamo tako rešitev šolskega vprašanja in zahtevamo baš nasprotno, da naj šola že mladino zbližuje v prikazovanju in učenju obeh jezikov in obeh kultur in tako končno zagotovi za vso bodočnost mirno sožitje obeh narodov, ki jima je usojeno, da živita na isti zemlji, To je naše načelno gledanje in le v tem smislu je mogoča pravična rešitev perečega šolskega vprašanja. Tega se naj zavedajo vsi odločilni činitelji, ki kakor vse kaže, vidijo svojo glavno nalogo v tem, da odpravijo sedanjo šolsko odredbo, ki so jo leta 1945, če upoštevamo vso naslednjo borbo proti njej in sedanji osnutek, smatrali za potrebno le v tistem času za varanje svetovne javnosti, ne pa za trajno rešitev šolskega vprašanja. Kot avstrijski državljani imamo tudi koroški Slovenci z vsemi poštenimi Avstrijci vred iskreno željo, da bi zasedbene sile čim prej zapustile Avstrijo in ji dale z državno pogodbo popolno suverenost in neodvisnost. Mnenja smo, da bi ob resnični demokratični nastrojenosti in dobri volji ne bilo treba nobenih posebnih jamstev za demokratične pravice, ki gredo vsakemu narodu, torej tudi nam. Izgledalo je, da so na Koroškem merodajni činitelji po vojni uvideli napako nekdanje šovinistične politike in tako so tudi avstrijski in koroški politiki sami komentirali šolsko uredbo iz leta 1945 v tisku in na mednarodnih konferencah vParizu in Londonu. Na žalost predmetni osnutek ni v skladu s to započeto politiko priznavanja enakopravnosti tudi Slovencem, ki smo jo pozdravili in tudi odobravali. Morda svetovna javnost in velike sile, ki se hočejo v kratkem ponovno sestati za razpravljanje o avstrijski državni pogodbi, prav zaradi tega, ker ni v skladu s tedanjimi izjavami, ne bodo prezrle tega osnutka, ki je prišel prav v času, ko gre za to, ali naj obvelja skrajšani tekst državne pogodbe ali pa že skoro v vseh točkah sprejeti dolgi tekst, vključno s 7. členom, za čigar izpolnitev, to je izpolnitev zaščitnih obveznosti naprarn manjšinam, kakor vse kaže, že danes po štirih letih in še preden jo stopil v veljavo, na žalost ni niti najmanjše dobre volje. Na vsak način pa ne moremo mirno mimo tega osnutka mi koroški Slovenci in ne bo mogla mirno mimo tudi ne Jugoslavija, ki je, kakor je razvidno iz zadnjega intervjuja državnega svetnika Bartoša v sekretariatu za zunanje zadeve FLRJ, še vedno živo zainteresirana na tem vprašanja. Zato smo prepričani, da bo predvsem tudi šolsko vprašanje predmet razgovorov med avstrijskim zunanjim ministrom dr. Gruberjem in jugoslovanskim zunanjim ministrom Popovičem na napovedanem javnem obisku koncem junija na Dunaju. Predmetni osnutek ni niti najmanj pripraven za zadovoljivo reševanje odprtih vprašanj „v duhu prijateljskega sodelovanja", v katerem naj bi se razvijali ti razgovori v smislu komunikeja ob lanskem obisku zunanjega ministra dr. Gruberja v Jugoslaviji. Tanjug poroča, da so bili jugoslovansko-av- j sirijski razgovori o vodnem režimu na Dravi, ki bi se morali začeti 25. maja v Opatiji, iz tehničnih razlogov preloženi na konec junija. Na tej konferenci bi morali biti formulirani sklepi, sprejeti na konferencah v Vrbi in na Bledu. V prvi vrsti gre za ureditev vodnega režima na Dravi in za sprejem statuta avstrijsko-jugoslo-vanske dravske komisije. Med vprašanji, za katera sc pričakuje, da jih bo konferenca rešila, je tudi problem vrnitve škode, ki jo je utrpelo jugoslovansko gospodarstvo v prvih povojnih letih, ker se avstrijske centralo na gornjem toku Drave niso držale mednarodnih predpisov o vodnem režimu. S povrnitvijo škode in s sklenitvijo sporazuma bi bil odpravljen z dnevnega reda eden od problemov v avstrijsko-jugoslovanskih odnosih, ki že nekaj let čaka na rešitev. Duhovščina si želi ureditev odnosov med cerkvijo in državo Tajništvo za zakonodajo pri jugoslovanski zvezni vladi je izdelalo nov načrt zakona, ki naj bi uredil pravni položaj verskih skupnosti v Jugoslaviji. Z novim načrtom zakona, kjer so upoštevane pripombe in razni predlogi, ki so jih podali predstavniki pravoslavne cerkve in islamske verske skupnosti, so jugoslovanske oblasti pokazale, da so pripravljene in si prizadevajo ustvariti čim boljše odnošaje med verskimi skupnostmi in državo. Dočim so predstavniki drugih ver pri teh prizadevanjih radevolje in z najboljšim namenom sodelovali, so predstavniki katoliške cerkve po navodilih iz Vatikana to sodelovanje odklonili in niso pokazali prav nobene dobre volje za sodelovanje pri urejanju bodočega pravnega položaja verskih skupnosti v Jugoslaviji. Kakor smo že poročali, so prišli katoliški škofje na tozadevne razgovore z vnaprej pripravljeno deklaracijo, v kateri so zahtevali takšne predpravice, kakršnih cerkev ne uživa nikjer drugje na svetu, niti ne v tistih deželah, ki veljajo za stoodstotno katoliške. Vse kaže, da so jugoslovanski škofje pod vodstvom beograjskega nadškofa postavili takšne zahteve zato, da bi se oprali pred Vatikanom, ki je hudo zameril, da so škofje letošnjega januarja obiskali predsednika države maršala Tita in mu izjavili svojo lojalnost do države. Takrat je Stepinac ostro grajal jugoslovanske škofe, Vatikan pa je s svoje strani podvzel vse, da ne bi prišlo med državo in katoliško cerkvijo v Jugoslaviji do pametnega in za obe strani koristnega sporazuma. Ne glede na zadržanje Vatikana pa večina katoliških duhovnikov v Jugoslaviji odobrava novi osnutek zakona o pravnem položaju verskih skupnosti.' Profesor bogoslovne fakultete za cerkveno pravo dr. Vilko Močnik je izjavil dopisniku Tanjuga, da osnutek tega zakona jamči svobodo vesti in veroizpovedi in da so v njem upoštevani marsikateri spreminjevalni predlogi tako za katoliško cerkev kakor tudi za ostale veroizpovedi. Župnik Miha Kmet iz Čateža je o prizadevanju ljudske oblasti, da bi se uredili odnosi med državo in cerkvijo, dejal, da je katoliška duhovščina z največjim veseljem pozdravila vest, da se želi maršal Tito razgovarjati s predstavniki katoliške cerkve glede ureditve odnosov med cerkvijo in državo. Svojim predstavnikom je duhovščina pošiljala pozdravna pisma z željo, da bi razgovori potekli čim uspešneje ter dokončno uredili odnose med cerkvijo in državo. Poudaril je, da gre država duhovščini na roko povsod, kjer koli le more. O prekinitvi razgovorov je mnenja, da ni bilo potrebno, da je prišlo do tega, ker skoraj vsa duhovščina si je in si iskreno želi ureditev odnosov države in cerkve in jo je vest o prekinitvi razgovorov nepričakovano in neprijetno presenetila. Po mnenju župnika Kmeta je prišlo do prekinitve razgovorov zato, ker se škofje niso upali samostojno reševati vprašanja, kljub centu, da je država pokazala vso voljo, da pride do harmoničnih odnosov med cerkvijo in državo in da so duhovniki tudi pričakovali, da bodo škofje upoštevali njih želje. Na vprašanje, zakaj škofje odklanjajo sporazum med cerkvijo in državo je župnik Kmet dejal, da ima vtis, da igra pri tem precejšnjo vlogo emigracija, ki je protijugoslovansko usmerjena in se to hote ali nehote odraža v vatikanski politiki proti Jugoslaviji. Zato se škofje niso upali samostojno reševali to vprašanje. Poudaril je, da ga posebno veseli to, da z ozirom na odklonilno stališče škofov do sporazuma ni od strani države čutiti nikakih posledic in da se v tem pogledu stanje ni spremenilo. Gruberjev obisk v Bonnu končan V sredo 20. t. m. so bili zaključeni avstrijsko-nemški razgovori med zunanjim ministrom dr. Karlom Gruberjem in zapadno-nemškinii državnimi funkcionarji. Razpravljali so, kakor pravi tozadevni komunike, o vseh problemih in vprašanjih, ki zadevajo medsebojne interese obeh držav. Zlasti so zavzemala pomembno mesto v razgovorih gospodarska vprašanja vključno z vprašanjem nemške imovine v Avstriji. Dr. Gruber je na koncu svojega obiska v Bonnu izjavil v svoji zdravici nemškemu kanclerju Adenauerju, da je z njegovim obiskom nastopila nova faza v medsebojnih avstrijsko-nemških odnosih. Sovladanje in samouprava - najboljša rešitev (Nadaljevanje s 1. strani) jini. Mi smo za etnično načelo, toda za pravično etnično načelo, in nc za takšno, kakršno si zamišlja De Gasperi. Nato je maršal Tito primerjal Mussolinijevo politiko s sedanjimi spletkami imperialistov v Italiji, ki venomer omenjajo Pulj, Reko, Zadar. Split in Dalmacijo. Kakšna je torej razlika meri njimi in fašisti?, je dejal maršal Tito ter ugoto- za Trst | vil: ,,To so stari imperialistični cilji italijanske | vladajoče buržoazijc, vladajoče klike. To je ! Mussolinijev duh, ki ga sedaj opevajo v cerkvah in mu postavljajo spomenike. Le-ta vlada danes v Italiji. To je isti imperialistični pohlep, kakršnega so imeli poprej. S toga mesta pa jim sporočam: slabo pot ste izbrali, gospodje! Tukaj je ! taka trd oreh, da si boste na njem ne le polomili zobe, marveč (udi izgubili g’avc. Tukaj nimate 1 kaj več iskati!" | Slovenska kmetijska šola naj bo naš ponos V četrtek, dne 14. maja, so se zbrali na šolskem posestvu v Podravljah funkcionarji Slovenske kmečke zveze k seji, na katere dnevnem redu so bila vprašanja okoli ureditve slovenske kmetijske šole. Na seji sta bila navzoča tudi zastopnika Izvršnega odbora Zveze slovenskih zadrug. Posvetovanje je vodil poverjenik za šole in tečaje pri SKZ tov. Lovro Kramer. Iz poročila, ki je bilo podano za uvod posvetovanja, je razvidno, da so se priprave za ureditev šolske kmetije, šole in priključenega internata že pričele in da napredujejo. Vigredna setev je navzlic temu, da je SKZ prevzela kmetijo šele 11. aprila L 1. in navzlic pomanjkljivemu orodju — uporaben je bil en sam voz in brana — v glavnem opravljena. Zoranih je 6 ha njiv, od teh so 3 ha posejani s krompirjem. Za gnojenje se je doslej porabilo okoli 600 q hlevskega gnoja, 500 Sil gnojnice in 18.000 kg umetnih gnojil. Posaditi bo še treba silokoruzo in posejati proso. Za ureditev šole in internata je sekretariat SKZ proučil ureditev različnih podobnih šol j ter se posvetoval s strokovnjaki na področju kmetijskega šolstva, tako da je že predložil seji v razpravo osnutek za ureditev šole in osnutek učnega načrta. Osnutek, ki ga je seja v glavnem tudi odobrila, pravi, da bo slovenska kmetijska šola fantovska šola. Pouk na šoli bo trajal 2 zimska tečaja po 5 mesecev. Prvi in drugi tečaj bosta pri pouku tvorila zaokroženo celoto. Čez poletje bodo gojenci lahko izbirali med delom na domači kmetiji in med praktičnim poukom na šoli. Gojenci bodo imeli v internatu šole polno oskrbo. Šolo bo vodil učiteljski zbor na čelu z ravnateljem šole, nadziral pa ga bo odsek za šole in tečaje pri Pokrajinskem odboru SKZ. Kar tiče učnega načrta in razporeditve učnih predmetov bodo imeli v prvem tečaju močnejši poudarek splošni izobraževalni predmeti (predvsem slovenščina, nemščina in računstvo ter osnovni pojmi rastlinske proizvodnje in živinoreje), v drugem tečaju pa bo pouk zajel vse panoge praktičnega kmetijstva. Poleg pouka bodo fantje na šoli vršili tudi praktično delo predvsem v gozdarstvu in sadjarstvu ter v oskrbi in popravilu kmetijskih strojev, orodja in tehničnih naprav. Pripravljajo se tudi že potrebne adaptacije poslopij, da bosta šola in internat dobila kultur-nejše lice, kakor ga ima posestvo sedaj. Po mne- Južnokoroška semenarska zadruga je te dni razposlala okrožnico, v kateri daje navodila glede prijav nasadov in posevkov k priznavanju in priprav in oskrbe teh. Ta navodila so važna za vse, ki hočejo letos pridelati in prodati uradno priznano seme krompirja, vseh vrst in sort žit ter trav in detelj. Zadruga sprejema prijave k priznanju do četrtka, 28. maja 1953, in morajo do tega dne vsi v poštev prihajajoči kmetje oddati zadrugi v Celovcu, Wulfengasse 15, izpolnjene in podpisane formularje s potrdilom o sorti in razmnožitveni stropnji semena, ki so ga posadili ali posejali. nju strokovnjakov bodo popravila lahko zaključena še v teku tega leta tako, da bo mogoče pričeti v jeseni s poukom. V nadaljevanju seje je bil v okviru PO SKZ formiran sedemčlanski odsek za šole in 4ečaje, v katerem sta zastopani tudi Zveza slovenskih zadrug in Slovenska prosvetna zveza. Napravljeni so bili tudi drugi ustrezni sklepi, izmed katerih omenjamo predvsem razpis pričetka šole in določitev pogojev za ureditev šole. Avstrijski parlament je nedavno proučeval .akon o kovancih (kovanem denarju, drobižu). . Pri tej priložnosti se je zvedelo, da je trenutno v prometu v Avstriji blizu 440 milijonov kovancev, ki imajo skupno vrednost okoli 220 milijonov šilingov, torej odpade na posameznega prebivalca za približno 81.66 šilinga kovancev. Od posameznih vrst kovancev je v prometu: j Zadruga v okrožnici naglaša, da je v interesu ! zadruge in vseh naših kmetovalcev, da bo po naših krajih pridelanega letos tudi semenja žit, j trav in detelj (tudi lucerne)^ da se na ta način kolikor le mogoče krijejo potrebe slovenskih kmetov po odgovarjajočem semenju. Eden izmed pogojev za to je pravočasna prijava k priznavanju. Zato naj vsi kmetovalci, ki imajo za seme odgovarjajoče posevke, prijavo pravočasno napravijo ali pa se v času od 26. do 28. maj-nika od 8. do 12. ure dopoldne zglasijo z verodostojnim potrdilom o pristnosti semena (račun ali potrdilo dobavitelja) v pisarni zadruge v Celovcu, Wulfengasse 15. Seja je potekala izredno živahno in našla svoj višek v poudarku vseh navzočih, da je častna dolžnost vseh koroških Slovencev skrbeti in pomagati, da bo zgodovinska stvaritev — slovenska kmetijska šola — tudi naš ponos. Postati mora gospodarsko in kulturno središče vsega našega podeželskega ljudstva, živ spomenik naše življenjske volje. To pa bo postala, če jo bomo ustvarjali skupno po načelu: „Ka-men na kamen palača, zrno k zrnu pogača." 176,8 milijona komadov po 10 grošev v skupni vrednosti 17,68 milijona šilingov, 63,6 milijona komadov po 1 šiling (63,6 milijona šilingov), 48,9 milijona komadov po 2 groša (978 tisoč šilingov), 48,6 milijona komadov po 5 grošev (2,43 milijona šilingov), 41,7 milijona komadov po 50 grošev (20,85 milijona šilingov), 23,4 milijona komadov po 1 groš (234 tisoč šilingov), 20,4 milijona komadov po 2 šilinga (40,4 milijona šilingov) 14,4 milijona komadov po 5 šilingov (72 milijona šilingov) in končno 5,1 milijona komadov po 20 grošev (1,02 milijona šilingov). Nekako čudno doni, ampak je dejstvo, da znaša cena za izdelavo malih kovancev več kot pa njihova dejanska denarna vrednost. Tako je koncem leta 1951 na primer stala izdelava enega kovanca po 2 groša več kot dvakratno njegovo vrednost, namreč 5,5 groša, za kovance po 5 grošev je stala izdelava 9 grošev in za kovance po 10 grošev še vedno 15 grošev. Šele izdelava kovancev po 20 grošev se vsled enostavnosti izplača ter znaša cena njihove izdelave le 12 grošev za komad. Pri kovancih višje denarne vrednosti postaja razmerje med vrednostjo in ceno izdelave seveda vedno bolj izplačljivo. Vsem koroškim Slovencem V sedmem letu brezplodne borbe za javno kmetijsko šolo pri avstrijskih oblasteh smo ustanovili svojo kmetijsko šolo. Slovenska kmečka zveza je v ta namen vzela v zakup zadružno posestvo v Podravljah, ki je po petletnem sodnijskem procesu končno postalo spet slovenska zadružna lastnina. Prve gojenec bo šola v Podravljah sprejela letos jeseni. Desetletna želja našega podeželskega ljudstva se s tem uresničuje. S slovensko kmetijsko šolo postavljamo svoje gospodarsko in kulturno središče, id bo po učiteljih in gojencih zaneslo v slednjo našo vas seme gospodarske prosvete, gospodarskega napredka in podvojene narodno-kultume dejavnosti. Z lastno kmetijsko šolo bomo koroški Slovenci obnavljali stare in postavili nove temelje za novo rast in lepšo skupno bodočnost Veliko truda, dela in sredstev bo treba v prihodnjih mesecih, da bomo ta namen dosegli. Potrebna je obnova poslopij, potrebna je ureditev internata šole, potrebni bodo strokovnjaki in učni pripomočki za pouk na šoli. Naša šola mora postati prijetno in kulturno bivališče naše kmečke mladine. Lajšati ji mora učenje ter širiti njeno obzorje in znanje. Zaradi tega naslavljamo na vse koroške Slovence povabilo, da vsak po svojih močeh pomaga pri ureditvi in opremi šole. Koroški Slovenci! Vabimo Vas vse, da kakor takrat, ko ste s podpisi podprli našo zahtevo, pomagate sedaj — vsak po svojih močeh v častni tekmi — z lesom, denarjem ali delom uresničiti in opremiti to našo skupno stvaritev. Izkažite svojo pripravljenost za pomoč s plačilom ali prijavo svojega prispevka pod označko »Slovenska kmetijska šola" na naslov Slovenska kmečka zveza, Celovec, Wulfen- gasse 15. Slovenska kmečka zveza Pokrajinski odbor. Koliko stane naš denar? Pridelujmo priznano seme Blaž Singer: Problemi pri mehanizadp našega kmetijstva (Konec) S tem, da smo se v zadnjih nadaljevanjih pomudili pri vprašanju rentabilnosti traktorja na naših kmetijah in da smo razčlenili vsaj najbistvenejša vprašanja, o katerih si mora priti naš kmetovalec na jasno, predno se odloči za tako visoko investicijo, kakor jo predstavlja traktor, smo se približali tudi h koncu te razprave. S tem pa seveda vprašanja mehanizacije naših kmetij še nismo docela obdelali. Nanizali smo samo probleme mehanizacije, za obravnavo pa preostaja še pot v mehanizaciji našega kmetijstva. Skrbni bralec in premišljevalec vrstic te sicer precej obširne, toda še vedno ne izčrpne razprave je z vsega povedanega in nakazanega lahko napravil vsaj najbistvenejše zaključke. Vendar sodim, da ne bo odveč, če jih ob koncu še enkrat na kratko ponovimo. Načelno moramo ugotoviti, da je mehaniza-cija našega kmetijstva neizprosna zahteva časa, hkrati pa najtežavnejše vprašanje pri sodobnem urejevanju naših kmetij. To pa zaradi test«, ker donosnosti kmetije neposredno ne dvig- ne in ker ima vsaka kmetija svoje posebne zakonitosti, katerih meje ne smemo prekoračiti. Ob vseh vabah, ob vsej propagandi, ki jo širijo v tem izredno iznajdljivi agenti in agenture industrije kmetijskih strojev in trgovine s temi, mora vsak kmetovalec podrobno preudariti, kje ga pri delu in produkciji čevelj najbolj žuli. Človek je postal najdražja delovna sila. Ob sedanji stopnji naše kmetijske proizvodnje večina kmetij ne donaša toliko, da bi potrebno človeško delovno silo lahko primerno plačala in ji nudila povprečno kulturno življenje. Na vseh naših kmetijah odpade glavnina vseh gospodarskih opravil na ročno delo. Okroglo 60 % vsega dela na kmetiji je takega, ki ga zaenkrat ne moremo še prepustiti stroju. To je delo v hlevu, v gospodarstvu, na skednju, dvorišču, kašči in kleti. Tam so naše največje produkcijske vrednote — ljudje, živina in zaloge poljskih pridelkov — pri katerih oskrbi in negi brez ročnega dela ne gre. Ta opravila je mogoče samo olajšati s primernimi preureditvami, v prvi vrsti za dosego najkrajših poti. Skrb vsakega kmetovalca mora biti, da takoj olajša delo svoje gospodinje. Vprežna živina na naših kmetijah premalo dela, ker ji je preostalo le še delo na kmetiji. Dosti je primerov, kjer stojita v hlevu dva konja, ki delata na leto k večjemu 100 dni, medtem ko morata dve za delo sposobni osebi opraviti letno skupno 600 do 700 delovnih dni. Taki konji so breme za kmetijo. Treba jih je več zaposliti, treba je s pripravnim orodjem prenesti — v kolikor je to mogoče — na vprežne živali vsa zunanja ročna dela (na polju in travnikih) ali pa njihovo število skrčiti in postaviti v hlev krave, ki so bolj produktivne in ki bodo dale sredstva za plačilo ročnih delavcev. Prenos opravil na kmetiji od ročne na vprežno delovno silo zahteva nove investicije, ki jih je treba kriti z dosego višje produktivnosti. Če že ne prej, mora zato vsak kmetovalec vsaj vzporedno z nakupom za tako preureditev potrebnega orodja in strojev poskrbeti za višjo produktivnost. Ze v zvezi z najprimitivnejšo mehanizacijo moramo skrbeti, da ob boljšem obdelovanju zemlje hkrati z izdatnejšim gnojenjem in boljšim semenjem povečamo hektarske donose oz. se oprimemo donosnejših panog kmetovanja. Stopnjevanje produktivnosti in prehod k donosnejšim panogam kmetovanja se mora večati z večanjem investicij za mehanizacijo dela. Čim več smo izdali za orodje in stroje, tem večji mora postati tudi dohodek kmetije. Samo ob takem gospodarjenju je mehanizacija dela EtUZPIS sprejema gojencev na kmetijsko šolo v Podravljah. V smislu sklepov razširjene seje Slovenske kmečke zveze z dne 14. majnika razpisujemo sprejem gojencev v prvi letnik kmetijske šole v Podravljah kakor sledi: 1. Kmetijska šola v Podravljah prične s poukom začetkom novembra 1953. Pouk bo obsegal dva tečaja in sicer bo prvi tečaj trajal od novembra 1953 do konec marca 1954, dragi tečaj se bo pričel 15. oktobra 1954 in bo končal 15. marca 1955. Oba tečaja tvorita zaokroženo celoto. Čez poletje delajo fantje na domačem posestvu, lahko pa tudi ostanejo v praksi na šolski kmetiji. 2. Pouk na kmetijski šoli v Podravljah bo v slovenskem jezikn z nemščino kot učnim predmetom (izrazoslovje, spisje in poslovanje z oblastmi). Tedensko bo 30 ur strokovnega pouka in 18 nr praktičnih vaj. 3. Na kmetijsko šolo v Podravljah se sprejemajo samo fantje, ki so v letu 1953 izpolnili 17. leto starosti. Dekleta se na šolo ne sprejemajo. 4. Starši, ki nameravajo poslati svojega sina v prvi letnik kmetijske šole, naj takoj vložijo pri sekretariatu Slovenske kmečke zveze v Celovcu, Wulfengasse 15, pismeno prošnjo za sprejem v šolo. Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in od sina lastnoročno napisani življenjepis. 5. Šolnino bo dokončno določil šele odsek za šole in tečaje PO SKZ, vendar ta v nobenem primeru ne bo višja od šolnine na drugih kmetijskih šolali. 6. Gojenci bodo stanovali v internatu šole, kjer bodo imeli tudi hrano in popolno oskrbo. 7. Gojenci dobijo po prvem tečaju spričevalo o svojih učnih uspehih, ob koncu dragega tečaja pa bodo polagali izpite pred posebno komisijo ter dobili spričevalo o svoji strokovni in praktični sposobnosti. Slovenska kmečka^zveza Pokrajinski odbor. Slovenska kmečka zveza sporoča Za ureditev poslopij slovenske kmetijske šole v Podravljah je g. Joško Urank, p. d. Kavh v Encelni vesi prispeval 2000 kg žganega apna Odsek za šole in tečaje Slovenske kmečke zveze se tem potom g. Uranku prisrčno zahvaljuje. Popravek V članku »Tržni položaj in vprašanje reje goveje živine" v zadnji številki našega lista se je vrinila v zadnjem stavku predzadnjega odstavka neljuba pomota, ki moti smisel celega članka. Omenjeni stavek bi se moral pravilno glasiti: »Med štetjem leta 1951 in štetjem 1952 je (brez telet pod 3 mesece) število goveje živine moškega spola naraslo za 6716 glav; število goveje živine ženskega spola pa padlo za 3009 glav." Cenjene bralce prosimo, da nam pomoto oprostijo. blagor kmetije. V nasprotnem primera — pri visokih investicijah in vzdrževalnih stroških za strojni park kmetije na račun zmanjšanja izdatkov za seme, gnojila in krmila ter visoko-produktivno živino — pa pomeni mehanizacija pogubo kmetije. Čedalje več naših kmetov se bavi z vprašanjem nakupa traktorjev. Videli pa smo, da že 90 °/o vseh traktorjev po naših krajih samo zaradi pomanjkljive preudarnosti ni tako izkoriščenih, da bi z njimi povzročena donosnost kmetije krila stroške amortizacije in vzdrževanja ter da bi se v njih naloženi denar odgovarjajoče obrestoval. Še vedno vzdržujemo ob traktorju isto število konj, še vedno so hektarski donosi tako, kot pred leti in še vedno se nista produkcija mesa in mleka na kmetiji povečali, da bi si lahko privoščili k traktorju tiste priključke, ki bi šele omogočili njegovo vsestransko uporabo. Pojav traktorja na kmetiji sproži revolucijo najširšega formata. Na naših povprečnih kmetijah tc revolucije ni mogoče z uspehom zaključiti, ker je investicija višja, kakor so možnosti za dvig donosnosti kmetije. Traktor pa bo prej ali slej tudi na teh kmetijah potreben. Kako priti do njega, da investicija ne bo prerasla koristi, ki jih bo prinesel? To pa je vprašanje, ki se ga bomo lotili prihodnjič v posebni razpravi. GOSPODARJEV Škropljenje z vodo uspešno odvrača škodo vsled poznih mrazov Povsem nenormalne vremenske prilike nastopajo zadnja leta. Letos nas je že enkrat pred ledenimi možmi iznenadil nenavaden mraz. Lani pa je nenavadno pozni mraz uničil ali poškodoval znaten del nasadov zgodnjega krompirja, koruze, cvetoče rži, sadja itd. Spričo splošne spremembe vremenskih prilik, ki je ali samo periodična ali mogoče tudi trajna, ni izključeno, da nas bo letos iznenadila še kaka neprijetna toplotna sprememba. Za ta morebitni primer in tudi za poznejši čas torej nekaj izkušenj z obrambnimi ukrepi proti škodi vsled poznih mrazov. Proti škodi vsled mraza se v Zapadni Evropi borijo že par let uspešno z umetnim dežjem oziroma s škropljenjem z vodo. Kakor veste, je uporabljanje škropilnih naprav (kunstliche Beregnung) dandanes na večjih posestvih in v suhih legah že povsem samoumevna stvar. In na našem Krappfeldu so si mnogi kmetje v vojnem času uredili gnojačne jame z odtokom za gnojako po ceveh in za razpraševanje te ne toliko zaradi gnojake, ampak zaradi škropljenja njiv z vodo, zaradi „umetnega dežja". V odtočne cevi so vdelali posebne avtomatično delujoče razpršilnike, ki so zamogli v času ene urp zadostno poškropiti in namočiti V« do ‘/s ha površine. Take škropilne naprave uporabljajo danes že v vsej zapadni Evropi in tudi v Jugoslaviji jih izdeluje v posebnih tovarnah. S takim „umetnim dežjem", prirejenem neposredno pred nastopom mraza, je uspelo odvrniti škodo še ob znatno močnejšem mrazu kot je bil lani. Žal tehnično vsled potrebe večjih količin vode ni vedno mogočo prirediti na vseh površinah, katere hočemo zavarovati, navedeni „umetni dež". Izkušnja je vendar pokazala, da za odvračanje škode vsled mraza, ki ni ostrejši od —2,5° C, zadostuje, če sadeže oz. posevke, katere hočemo zaščititi, po možnosti par dni pred nastopom mraza poškropimo in zemljo temeljito zmočimo in navlažimo. Za tako škropljenje ni potrebno, da so na razpolago večje količine vode in tako škropljenje izvršimo lahko z vsako škropilno napravo. Važno je vendar, da izvršimo Škropljenje v času, ko sonce zaide in ko sonce zopet vzide. Namočena zemlja zamorc namreč tekom dneva vpiti oz. vsrkati veliko več sončne toplote kot suha. To toploto vendar zemlja v nočeh z hudimi mrazi (vsled boljše prevodnosti vlažnih zemljin) izžareva zopet v ozračje in varuje s tem rastline pred mrazom. Prevodnost namočenih zemljin je torej za zaščito pred mrazom odločilnega pomena in zaradi tega poškropljena zemljišča tudi ne smemo kmalu branati. Naj vam torej navedem nekaj lanskih znanstveno izvedenih poizkusov s škropljenjem z vodo na nasadih zgodnjega krompirja. Da so grmi nezavarovanega, neškroplje-nega zgodnjega krompirja docela zmrznili, smo občutili letos tudi pri nas. S približno 8 dni pred nastopom mraza izvršenim škropljenjem, ki je odgovarjalo dežju od 20 mm, so škodo vsled mraza sicer vidno omilili, vendar nezadostno odvrnili. Krompirjevi grmušlji so bili v zgornji polovici močno poškodovani, vendar razmeroma znatno manj kot na nepoškropljeni parceli. Na tretji parceli so vendar škropili trikrat in so dali skupno 54 mm vode. Zadnje, tretje škropljenje so izvršili s 11 mm vode 7 dni pred nastopom mraza. Krompir je bil tu, kar je prav zanimivo, skoraj docela zavarovan. Le posamezni listi so kazali znake poškodb. Na 4. njivi so ob trikratnem škropljenju dali 85 nun vode in so pri zadnjem, 4 dni pred nastopom mraza, dali 10 mm te. Tudi tu je bil nasad docela zavarovan. Na 5. krompirjevi parceli so dali skupno ob 2 kratnem škropljenju le 20 mm vode in so z drugim, zvečer par ur pred nastopom mraza izvršenim škropljenjem z 10 mm vode dosegli, da je bil tudi ta nasad docela zaščiten pred mrazom. Paradižnike in visoki fižol, so z enakim uspehom obvarovali s škropljenjem z vodo pred posledicami mrazov. Brezdvomno je s tem potrjeno, da nas tako vnaprej izvršeno škropljenje z vodo zamore docela zavarovati pred posledicami mrazov, ki niso hujši od —2,5° C, če škropimo z zadostnimi količinami in če zadnje škropljenje ni izvršeno več kot 8 dni pred nastopom mraza. France Vernik. Kako naj sedal „zeleno“ krmimo v hleva? Znatno število naše živine prehranjujemo v poletnem času docela v hlevu. Žal nam marsikje manjka tako potrebnih pašnikov, na katerih bi se živali najceneje in za zdravje ter plemensko sposobnost najugodneje preživljale. Primorani smo torej pridelovati in dnevno pridobivati zeleno krmo z njiv in travnikov. Pri tem pa nam tekom leta zrastejo in stojijo na razpolago po sestavi, re-diinosti in blagodejnosti zelo različna krmila Repico in ogrščico smo večinoma že po-krmili. Tudi krmska zelena rž že pohaja. Sedaj prihaja že skoraj grašljinka (Lands-bergergemenge) na vrsto. Ker vendar vsebuje ona razmeroma preveč beljakovin, da bi jih mogle živali z haskom izkoristiti, je tudi grašljinko treba dopolniti z bolj praznimi krmili", s krmili, ki vsebujejo več ogljikovih vodanov. Prav dobro se je obnesla mešanica, ki jo napravimo iz 35 kg grašljinke in 20 kg silozne zelene koruze. Ob tej mešanici zamore dati krava okrog 12 1 mleka, ne da bi pri tem zhujšala ali pa hi zapravljala beljakovine. Kmalu bo prišla na vrsto za zeleno krmo tudi črna detelja. Le-ta vsebuje toliko beljakovin, da jih živali v danem razmerju nikakor ne morejo dobro izkoristiti. Kazalo bi v tem primeru primešati še slamo, katere pa v tem času navadno ni več. Dobro so se (obnesle naslednje mešanice: a) 45 kg črne detelje v cvetju in 3 kg sladkornih zrezkov, b) 45 kg črne detelje v cvetju in 4 kg ovsene slame, e) 60 kg črne detelje v cvetju in 2 kg ovsene slame, Dillex-Gelb učinkovitejši od Okopana Tov. Janko Pečnik, pd. Bicelj na Rutah pri Pliberku, me je opozoril na nadležni plevel zebrat, ki mu preti ugonobiti ves posevek pšenice. Več ali manj je zebrat razširjen v vsem Podpecju, toda najbohotneje raste na globoko ilovnatih zemljinah, kakor-šne so v Rutah pri Pliberku. Dicopur je sicer precej univerzalno sredstvo za zatiranje dvokaličnega plevela. Toda zebratu (Ackerhohlzahn) in mrtvi koprivi (Taubnessel) ne more priti do živega. Ta plevel zamore zatreti le škropljenje z Dillex-Gelb. Tudi ves ostali plevel, n. pr. divjo repico in gorjušico lahko zatiramo ž njim. Dokler je naredil plevel šele 3 do 4 liste rabimo Dillex-Gelb v 3 ®/oni raztopini. Ob poznejšem škropljenju je treba napraviti brozgo močnejšo, 4 do 5 %no. 3 °/ono brozgo naredimo na ta način, da vlijemo 3 litre Dilleza v 97 litrov vode. Za 1 ha površine rabimo 25 kg pripravka pomešanega s 800 1 vode. Opozarjam vendar, da poleg pripravka Dillex-Celb obstoja še pripravek, ki se ime- nuje enostavno Dillex (brez pridevka Gelb). Opozarjam, da ta pripravek ne deluje drugače kot Dicopur in da ne zamore uničiti zebrata. Zahtevajte torej pri nakupu, če vam gre za zatiranje zebrata in mrtve koprive, izrecno Dillex-Gelb. Z D. G. škropimo najuspešneje ob rosi ali zmerni vlažnosti Ne pa v dežju ali po njem. V suhem letnem času škropimo najbolje zvečer. Kulturnim rastlinam D. G. no škoduje, plevol pa po škropljenju ž njim ovene in čez par dni usahne. Če ne uporabljamo močnejše kot 3 °/one raztopine D. G. tudi podsejani detelji ali lucerni ne škoduje. Poudarjam, da je D. G. strupen in da je potrebna pri ravnanju ž njim primerna previdnost. Rumene lise, katere bi mogočo brozga naredila na koži in obleki, odpravimo s takojšnjim pranjem z mlačno vodo in milom. Dillex-Gelb naročite lahko za ceno okrog 10____šil. za 1 kg pri vseh naših kmečko-go- spodarskih zadrugah. Vernik. č) 35 kg črne detelje v cvetju in 4 kg ovsene slame ter 10 kg zelene koruze V mlečni zrelosti, d) 50 kg črne dotelje v cvetju iu 2 kg ovsene slame ter 10 kg koruze v mlečni zrelosti, e) 65 kg črne detelje v cvetju in 10 kg zelene koruze v mlečni zrelosti, 0 20 kg čme detelje v brstenju, 33 kg zelene koruze v mlečni zrelosti in 3 kg ovsene slame, g) 30 kg črne detelje v brstenju, 43 kg zelene koruzo v mlečni zrelosti in 1 kg ovsene slame, h) 40 kg čme detelje v brstenju in 45 kg zelene koruze v brstenju. Mešanica a) zadostuje po beljakovini za 16, po škrob, vrednosti za 12 1 mleka; ob mešanici h), č) in f) zamorejo dati krave po 10 1 mleka dnevno; ob mešanici c), d) in g) lahko da žival 15 1 mleka in ob mešanici e) in h) 20 litrov' mleka na dan. Kjer kosimo za zeleno krmo travne dete-ljine, nasičenje s temi zadostuje za 15 do 18 litrov mleka. Slabšim molznicam pa damo travne deteljine le zmerno. Razven te damo še nekaj slame ali zrezkov; sladkorne pese. V Celovcu prodajajo slad. zrezke za 1.50 in 2.0 šil. za kg. Tudi poleg neprezrele trave s sladkih travnikov lcažo pokladati še bolj „prazna“ krmila, ki vsebujejo manj beljakovine, n. pr. slamo, zeleno koruzo, sladkorne zrezke itd. 50 kg navedene trave vsebuje namreč beljakovin za 18 1, škrobnih vrednosti pa le za 11 1 mleka. Največje zapravljanje redilnih snovi (dragih beljakovin) pa pomeni, če pokladamo samo zeleno lucerno. Ob 60 kg čiste lucerne zamore dati krava po beljakovini 38 1, po škrobni vrednosti pa le 12 1 mleka. Tu je torej na vsak način potrebno, da izvršimo izravnanje redilnih snovi v zeleni krmi. Kravi s povprečno 10 1 mleka dajmo torej mešanico: a) 35 kg lucerne v cvetju, 4 kg sladkornih zrezkov in 1 kg ovsene slame ali b) 30 kg lucerne v cvetju in 25 kg zelene koruze v mlečni zrelosti. Za kravo s 15 1 mleka sodi mešanica: a) 40 kg lucerne v cvetju in 4 kg sladkornih zrezkov ali b) 35 kg lucerne v cvetju in 30 kg zelene koruze v mlečni zrelosti ali c) 25 kg lucerne v cvetju in 50 kg zelene koruze. Za kravo s 20 1 mleka pa bi zadovoljila mešanica: a) 40 kg lucerne pred cvetjem, 4 k? sladkornih zrezkov in 4 kg krompirja ali b) .‘15 kg luocme pred cvetjem, 30 kg zelene koruze in 10 kg krompirja. Seveda so vse to samo „idealni“ primeri, kajti star krompir za krmljenje bo stal k večjemu še kakemu pliberškemu gospodarju na razpolago. Tudi pokladanje zrezkov sladk. pese je prt nas še malokje v navadi. France Vernik. Kaj bomo delali... ... na polju Posevke ozimnih in jarih žit, v prvi vrsti proti poleganju odporno sorte kot Dr. Las-ser-jevo pšenico-debeloglavsko, ječmen Hei-nes-Haisa in oves Avstrija \veiss sedaj v dobi razvoja klasja in deloma tudi še v času cvetenja gnojimo z nitramonkalom in lahko damo tega (pri ozimnih v enem do dveh, pri jarinah v enem odmerku) v količini 200 do 400 kg na ha površine. Predpostavljam seveda, da je zemlja zadosti založena s fosforjem in kalijem. Mogoče bodo napravili nekateri naši naprednejši gospodarji, ki so sejali odbrane žlahtne sorte žit vsaj „v malem" poizkuse s tem načinom pri nas še neobičajnega gnojenja in nam bodo potem o uspehih poročali. Proti zebratu in mrtvi koprivi v žitu škropimo z Dillex-Gelb. Nadaljujemo z brananjem ,,na slepo" pri koruznih in pesnili nasadih. Te tudi okopavamo. Posamezno bomo pred okopavanjem dah pesi ob vrstah tudi nitramonkal. Proti raznim živalskim škodljivcem na mladih nasadih se borimo z Gesarolom in Hexa-preparati. Tu in tam kosimo tudi že lucerno. Pazimo pri tem, da ne bomo kosili preveč v živo. Strnišče pokošene lucerne naj bo najmanj še ped visoko, če hočemo, da nam bo drugi posevek skoraj in bujno odgnal. Po drugi košnji lahko tudi previdno z mrežno brano vlačimo. Sedaj, ko je minula doba ledenih mož in nevarnost poznih mrazov, sejemo tudi bar in proso. Bar na boljše zemljine in v proti suši in proti pticam manj dovzetne lege, proso pa v lažje, proti suši občutljivejše lege. Kot posebno donosna in enakomerno zoreča sorta prosa šteje plemenita sorta — Komberger. Kdor zamore, naj si nabavi to seme. Ker ni več nevarnosti poznih mrazov, sadimo sedaj tudi buče: ali že med koruzo ali v posebne zavetne toplo-vlažne lege. Buče dajo izmed vseh okopavin najobilnejši pridelek. ... na travnikih Umetna travišča in naravne travnike v globljih, vlažnejših legah.bomo deloma že kosili ter se bomo pri tako zgodnji košnji poslužili po možnosti tudi umetnih sušilnih priprav: kozolcev, švedskih jezdecev, novodobnih švedskih vrvnih naprav (Schnurreu-ter) itd. Po košnji pa bomo po možnosti gnojili še z gnojnico ali nitramonkalom ter po potrebi še (če ne gnojimo z gnojnico) s kalijevo soljo. ... pri živini Skrbimo, da pri pokladanju krme molznim kravam prehodi od ene vrste zelene krme na drugo ne bodo prenagli, da se bo prehajanje vršilo postopno in polagoma, ker vsako prenaglo menjavanje takoj zmanjša množino in poslabša kakovost mleka. Tudi v času zelenega krmljenja in paše je čestokrat še posebno pokladanje krmilne krede ali fos-fomokislega apna na mestu. Ob bolj prazni glavni zeleni krmi kot je repica in ogrščica, zelena rž, gorščica in podobno je za dobre molznice z več kot 10 1 mleka na dan, poseben dodatek krepkejše zelene krme (detelje ali lucerne aii suhih beljakovinastih krmil) potreben. Bodimo vedno pripravljeni za primere hitrega napenjanja. Kot zelo učinkovita proti hitremu napenjanju se je pokazala koncentrirana solna kislina (Salz-saure), katere damo napetemu govedu kavi-no žličko v steklenici mleka. ... v sadovnjaku Takoj po cvetju izvršimo za namizno sadje, v kolikor nam ga je še pustil mraz in slana, škropljenje z žveplenoapneno brozgo ali kakim organskim fungicidom z dodatkom hexa-preparata. Paziti je na listne uši na sadnem drevju. ... na zelenjavnem vrtu Sejemo v sejalnico (za vzgajanje sadik) pozne sorte belega zelja, poznega ohrovta in cvetače, nadalje brstičnati ohrovt (pop-čar), kodravi ohrovt, navadne in podzemeljske kolerabe, glavnato solato in solato vezu-ljo. Presajamo kolerabe, kapus, ohrovt, cvetačo, jajčevec, papriko, solato, paradižnike in peso. Sadike, raztoče v topli in pokriti gredi, pridno zračimo, da jih usposobimo za rast na prostem. Pregosto setev rane čebule redčimo. Poruvano nasadimo lahko na drugem kraju. Prav tako redčimo pregosto setev korenja, črnega in belega korena. Vernik. saEmaaai Petek, 22. maj: Julij Sobota, 23. maj: Janez Krstnik Nedelja, 24. maj: Binkošti, Johana Ponedeljek, 25. maj: Binkoštni poned., Urban Torek, 26. maj: Filip Neri Sreda, 27. maj: Beda, Čast.; Kvatema Četrtek, 28. maj: Avguštin. Brnčani so gostovali na Jesenicah SPOMINSKI DNEVI 22.5.1S13 Rojen nemški operni skladatelj Richard VVagner. 23. o. 1937 Umrl v Ljubljani slavist dr. Ivan Prijatelj — 1941 Umrl skladatelj Slavko Ostre — 1944 600 Nemcev napravi ofenzivo na Zahodnakoroški odred. 25.5. 1892 Rojen v Kumrovcu v občini Klan jec v Hrvatskem Zagorju maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito — 1944 Minerski vod I. bataljona Zapadnokoroškega odreda uničil vodovodne' cevi električne centrale v Borovljah. 26.5.1899 Umrl v Ljubljani pesnik Dragatin Kette. 27. 5.1766 Rojen znameniti ruski mehanik 1.1. Pol-žunov, ki je prvi na svetu sestavil parni stroj — 1926 Umrl v Tomaju pesnik Srečko Kosovel — 1944 II. bataljon Vzhodnokoroškega odreda napade nemško kolono na Obirskem. 2S. 5.1651 Rojen v Ljubljani zgodovinar Ivan Vaj-kard Valvazor — 1919 Huda bitka v Črni na Koroškem, kjer je padlo več borcev. Ljudje iz Brnce in njene okolice se še danes vedno radi spominjajo operete »Študentje smo“, ki jo je SPD »Dobrač" na Bmci uprizorilo >y prvih letih po minuli svetovni vojni sna domačem odru. Mnogo predstav te operete doma in v sosednjih krajih je navdušilo občinstvo, ki je vedno spet napolnilo dvorane do zadnjega prostora (na Bmci samo so bile štiri polno obiskane predstave, kar je brez dvoma redkost na naših podeželskih odrih) in brnško prosvetno društvo si je iz dohodkov teh prireditev lahko kupilo dober klavir, ki ga je nujno potrebovalo za svoje nadaljnje uspešno delovanje. »Študentje" so ostali v lepem spominu tako gledalcem kot igralcem in večkrat so v zadnjem času že govorili o tem, da bi to veselo igro spet ponovili. In res — želja je postala resničnost.. Že v zimskem času je zasnovalo SPD „Do-brač" na Bmci načrt, da ponovi to opereto ter jo pokaže še širnemu krogu občinstva. Kdor dela na kulturnem področju, ve, koliko naporov zahteva sleherna kulturna prireditev, da postane zrela za občinstvo. Prav posebno pa še spevoigra, ki dela v mnogih primerih hude preglavice celo poklicnim gledališčem. Kaj šele diletantskim skupinam, ki se bore še z vse hujšimi težavami. Tako je bila tudi zadana režiserju in pevovodji Slavici in Ferdu Kropivniku težka naloga, ki je zahtevala mnogo sposobnosti in velike požrtvovalnosti. S skupnimi napori v večmesečnem vztrajnem delu pa je bil dosežen cilj, ki je bil zastavljen: Prišel je dan premiere. . _ . . , ». , , i Z uprizoritvijo te operete pa si je zastavilo zen tega pa je njena druzma utrpela mnogo pre- , .. 1 » , ' , *_ .. . . .. . .. . j- • j _ društvo še drugo nalogo. V stremljenju za te gamama m zatiranja zaradi njene narodne , . u J rn• Thackerv: Semenj ničevosti, I. — II. ppl. 732 strani . . . . . 30;— šil. ” Herbertstein: Moskovski zapiski pl. 277 strani . . . . . 43.50 šil. *• Gribojedov; Gorje pametnemu br. 159 strani . . . . . 6.50 šil. ,, Luther: Demon ppl. 432 strani . . . . . 14,— šil. >> Avtomobilsko turistični priročnik Slovenije br. 390 strani . . . . . 20.— šil. (Knjigo, ki jo želite, podčrtajte!) (podpis) Knjige so vezane v platno (pl.), polplatno (ppl.) ali pa so broširane (br.) RADIO CELOVEC Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 6.20 Jutanja glasba — 8.15 Kaj kuham danes? — 8.30 Pozdrav zate — 9.05 Zelje poslušalcev — 10.15 in 15.00 Šolska oddaja —- 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — j 14.10 Kar si želite — 17.10 Popoldanski koncert. Poročila dnevno ob: 7 00, S.00, 12.30, 17.00. | 20.00 in 22.00. Ponedeljek, 25. maj 12.45 Pester spored slovenskih narodnih pesmi — 13.40 Od melodije do melodije — 14.00 Okno v svet — 15.30 šolska ura za nižjo stopnjo — 17.10 Igrajo veliki zabavni orkestri — 18.30 Jezikovni pogovori —• 18.40 Poje Mariborski komorni zbor vod vodstvom Ferda Pirca — 20.00 Simfonični koncert Radia Ljubljana. Torek, 26. maj Sobota, 23. maj 5.45 Za našega malega poslušalca. Kaj vemo o .. — 10.15 Veder dopoldne — 11.00 Igra Pepi Naar i — 15.15 Kulturno zrcalo tedna — 15.30 Narodne j pesmi — 16.15 Film-magacin — 18.00 Pogled v j svet — 18.30 Za vesel konec tedna — 20.15 šport-| na poročila — 20.20 Igra. Nedelja, 24. maj 7.15 Sonce čez hribček gre, pesmi v nebo done .. — 8.10 Kmečka oddaja — 14.45 Pozdrav za mesto in deželo — 18.45 Šport in glasba — 20.15 Športna poročila — 20.20 Vesela oddaja. Ponedeljek, 25. maj j 7.15 Slovenske pesmi — S.10 Slušna igra — j 10.00 Maša — 14.00 Binkoštni običaji na Koro-j škem — 14.45 Pozdrav za mesto in deželo — 16.15 j Iz mladinskega petja na Koroškem — 18.50 Šport i in glasba — 20.15 Opereta. [ Torek, 26. maj 11.00 Glasba — 14.30 Slovenska poročila in ob-| jave. Zdravniški vedež. Mojstri besede: Jack Lon-! don — 15.30 Za ženo in družino — 16.50 Pripoved-j ka — 18.30 Kulturno zrcalo meseca — 20.15 Spe-I cielno za Vas! Sreda, 27. maj | 10.45 Iz ženskega sveta — 11.30 Pozdrav za me- sto in deželo — 14.30 Slovenska poročila in objave. Za ženo in dom — 20.15 Mi se peljemo s potovalnim uradom — 21.00 Avstrijski nositelji Nobe- i love nagrade. Četrtek, 28. maj 11.00 Šolska oddaja — 14.30 Slovenska poročila in objave. Spomini na Ivana Cankarja — 16.00 Stara in nova glasba za gitaro — 18.30 Solistična glasba — 20.15 Plesna glasba. Petek, 29. maj 10.45 Za dom — 11.00 Šolska oddaja — 14.30 Slovenska poročila in objave. Okno v svet: Španija — 16.30 Vsi orioci poslušajo — 18.45 Kmečka oddaja — 20.15 Vedra oddaja — 21.00 Slušna igra. I I RADIO LJUBLJANA Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 1 5.30 Dobro jutro dragi poslušalci! — 7.00 Radij- ; ski koledar in pregled.tiska. Poročila dnevno ob: 5.45,, 6.30, 12,30, 15.00,1 22.00 — 19.00 Radijski dnevnik. Sobota, 23. maj 13.00 Jezikovni pogovori — 13.50 Kulturni pregled — 14.00 Hrvatska narodna glasba — 15.15 Slavni pevci, ki so bili nekoč Vaši ljubljenci — 16.40 Nekaj valčkov in mazurk — 17.10 10 minut slovenskih polk —■ 17.20 Za pionirje — 20.00 Pester sobotni večer. Nedelja, 24. maj 6.30 Nasveti in zanimivosti iz kmetijstva — 8.00 | O športu in športnikih — 9.00 Literarno glasbena oddaja — 11.00 Od pravljice do pravljice — 13.00 j Za nase kmetovalce — 13.10 Želeli ste — poslu- ' šajte! — 15.45 Radijska igra — 20.00 Anton Foer- | ster: Gorenjski slavček, opera. 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo — 12.45 Med glasbenim sporedom kulturni drobiž — 14.40 Koroške narodne pesmi — 15.30 Kulturni pregled — 17.10 Lepe melodije — 18.00 Poje mešani zbor iz Radovljice — 18.20 Literarna oddaja — 20.45 Radijska univerza. Sreda, 27. maj 13.00 Z obiskov pri pionirjih — 14.40 Slovenske zborovske skladbe — 15.15 Veliki in mali zabavni orkestri Vam igrajo — 15.50 Zdravstveni nasveti — 17.30 Šolska ura — 20.00 Koncertni valčki — 20.30 Radijska igra. Četrtek, 28. maj 13.00 Odgovarjamo na vprašanja pionirjev -13.15 Filmska glasba — 14.00 Slovenske narodne pesmi — 15.15 Od melodije do melodije — 16.00 Oddaja za žene — 18.00 Koračnice in borilne pesmi — 18.20 Novosti iz literature — 20.00 30 dni na Koroškem (iz dnevnika študentske etnografske skupine) — 20.50 Domače aktualnosti. Petek, 29. maj 14.00 Zabavna glasba — 15.45 Radijska univerza — 17.30 Urednikova beležnica in pionirska pošta — 18.00 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 18.20 „Svct v satiri in humorju" — 20.00 Večerni orkestralni spored del P. I. Čajkovskega — 20.45 Tedenski zunanje-polittčni pregled. Veliko dediščino bo podaril ljudstvu Kapetan Jugoslovanske ljudske armade Vaša Antonič iz Sarajeva, ki obiskuje sedaj šolo pehotnih komandirjev, je prejel od jugoslovanskega poslaništva v ZDA obvestilo, da je podedoval od svoje pred kratkim umrle tete v New Yorku posestvo v vrednosti 5 milijonov dolarjev ali poldruge milijarde dinarjev. Na to sporočilo je kapetan Antonič izjavil, da bo štiri petine tega zneska takoj podaril državi, ostalih 300 milijonov dinarjev pa bo uporabil za izgradnjo šole, ambulante in še nekaterih zgradb v domači vasi. Kapetan Antonič je star 31 let, ima ženo in tri otroke. Vest o tem, da je nenadoma postal najbogatejši človek v Jugoslaviji, ni prav nič vplivalo na njegovo učenje. Ko so mu sporočili, da mora zaradi dednega postopka odpotovati v New York, je izjavil, da tega ne misli storiti in je v ta namen dal vsa pooblastila jugoslovanskemu poslaništvu v ZDA. Na Binkoštno nedeljo bo pri Žnidarju v Brdeh domači ples Za jed in pijačo bo preskrbljeno. Pridite vsi od blizu in daleč. Vabi gostitelj. In ko je bilo zapisano črno na belem, kaj so počenjali velikaši in je tista roka, ki beleži tok človeške zgodovine in vsa človeška dela, vtisnila večni žig v gosposko čelo, so Ilijo in njegovega tovariša, ki so jim bile polomljene kosti, odpravili s cesarskega Dunaja in ju v verigah poslali nazaj v Zagreb. Minulo je leto dni od Tahijeve smrti. Gušetič je od ran na dunajskem mučilišču v zagrebški ječi izdihnil, a Ilija je te muke prestal, zato pa je padla njegova glava od rabeljskega meča na trgu svetega Marka. Še je stokala peščica kmetov v ječi na ljubljanskem gradu: Bistrič, Svrač, Drvodelič, Bar-tolič, Turkovič in Nožiria, ki ga je bil ujel Joško Thurn. V noči preden se je morala izvršiti nad njimi smrtna obsodba, reče tovarišem No-žina: „Bratje, jutri nas bodo pobesili. Sramotne smrti bomo umrli. Bolje je, da nas je konec danes in pademo kot junaki. Meni ni veliko do življenja, a sem pošten človek in sem prisegel Uiji, da bom varoval njegovo ženo in otroke. To me peče, da ne bi mogel mirno umreti. Straža je slaba in eden od stražarjev je naš človek; domenila sva se, da bo tovariše pod pretvezo svojega godu napajal vso noč. Uberimo jo, kar bo, pa bo!" „Uberimo jo, Marko! Kar da Bog in sreča junaška!" Rano zjutraj so pazniki našli razvaljena vratu, razbite okove in na zemlji zvezanega stražarja. Hrvati so srečno popihnili na strah kranjske gospode, ki jo je nadvojvoda Karel pošteno prijel zaradi pijane straže. Naposled se je tudi susjedska pravda rešila, Uršula se je pobotala z otroki krvnika, izplačala Gabrielu Tahiju, ki je bil zdaj sodnik banskega j sodnega stola, 40.000 forintov in zavladala j vsemu posestvu. J XLIII V Klancu so praznovali proščenje. Pisani j svet je vrvel sem in tja, kmetje Štajerci so trgo-| vali, barantali, vpili, pili in se veselili. Punta I nihče več ne spominja. Največ ljudstva se je nagnetlo okrog slepca j iz Hrvaške krajine, ki je bil odet v ponošeno, na vseh krajih in koncih zakrpano haljo. Mirno je sedel bradati počrneli mož na zemlji, vlekel lok po starih goslih ter s hripavim glasom pel junaške pesmi, kako je padel Nikolaj Zrinjski in kako se je proslavil Sibinjanin Janko. Čudno | se je razlegala pesem, čudno je kimala slepče-! va glava, čudno so brundale gosli, a v slepčevo j kapo so padali denarji. „Tega človeka sem že nekje videl", je rekel majhen, čedno kmečko napravljen rusoglavec svojemu sosedu. „Ne spominjam se kje, niti ne morem prav razbrati njegovih potez, zakaj siva brada ga skoraj do ušes pokriva. Ah — spomni-| njam se, toda takrat ni bil slep. Ne, (zbogom, { kum! Večernice so pri kraju, jaz pa moram iti, I mudi se mi. Imam do svoje vasi še dober kos poti, steza se vzpenja navkreber in čaka me žena." „Ej, ne šali se, sosed, žena te čaka! Pojdi no! ! Hvala bogu, tri leta je že, kar si jo odvedel iz j službe pri gospej Heningovi, pa je bila že takrat vdovica. V letih sta oba, pa menda ne norita več. Ti si tudi že stara bajta, ki jo je pre-j pihala že marsikatera burja." „Molči“, de mali, „kar je bilo, tega ni več. j Hišo imam trdno. S pet sto škudi sein si uredil gospodarstvo pa sem, hvala bogu, sam svoj gospodar. Zbogom!" Že ob prvih besedah pritlikavega možica se je slepec malce zdrznil, začel gosti počasneje in je nekoliko nastavil uho na stran, kjer je stal majhen kmet. Kar zatakne lok za strune, pobere kapo in reče ljudem: „Hvala, bratje, za dar, za usmiljenje in naj vas Bog obvaruje slepote! Lahko noč!" Nato se rine skozi množico na sejmu in opiraje se na palico, s katero tipa pred seboj, krene v hrib. Že se je dobro zmračilo, ko je mali rusoglavi kmetič, ki je ubiral pot z naglimi koraki, dospel na vrh ozke gorske steze, ob kateri se je na desni strani vzpenjala kvišku gosta hosta, na levo pa zeval globok prepad. Kar zapazi človeček moža, ki je sedel tik poti pod hrastom ter jedel. Pogleda bliže — bil je slepec s sejma; očividno ga je prehitel. Kmet se zdrzne, ko vidi davno znano lice Krajinčana, se hitro spet opogumi, ko se spomni, da je mož slep,' in pospeši korak, da bi šel mimo njega in se spustil po drugi strani brega. „Stoj!“ zagrmi na mah nanj slepec. Kmeta presune znani glas, da se ustavi, a hoče potem odbrzeti naprej; toda Hrvat skoči predenj in upre v rusoglavca svoje divje, začu-da jasne oči. Zdravo, šimen Drmačič! Veseli me, da sva se po tolikem času spet srečala. Dolgo sem te iskal in te, hvala bogu, naposled našel. Me poznaš, kuni, kajne?" reče Krajinčan in lopne kmeta po ramenu. Rusoglavec ne črhne besedice, ampak saino, ves bled, gleda v zemljo. „Ne poznaš me torej?" nadaljuje Hrvat, „ah, slab spomin imaš, bogme. Pa ti bom povedal jaz. Ali se spominjaš Uskoka Marka Nožine, kaj?" ..Spominjam se", dahne Šimen drhte. „Veseli me, da te spomin ni docela zapustil", nadaljuje Marko kakor v šali. „Daj, sedi zraven mene, moram ti reči dve, tri besede." Pri tem prime kmeta za rokav, ga vede do hrasta in posadi zraven sebe na zemljo ter mirno začne: „Menda nisi pozabil, kako so se kmetje ob Savi spuntali zoper gospodo. Tam si bil ti, tam sem bil jaz. Zadnjič sva se videla na Vidmu, kajne? Nesel sem pismo Uskokom, naj se dvignejo tudi oni. Vse je bilo dobro in na pošteno besedo dogovorjeno, da se bodo tudi naši ljudje dvignili, kar me nekega jutra pred zoro, ko sem stopil iz svojih vrat, čaka četa vojnikov, ki me zgrabijo, vkujejo in vedo v Ljubljano v grajske temnice. To je bila izdaja. Moj znanec iz vojaške čete, ki me je spremljal, mi je dokazal, da je bil v tistem času, ko sem bil med Uskoki in jih nagovarjal k puntu, v Kostanjevici pri oberstlajtnantu nek potepen človeček. Iz opisa sem razbral, da si bil ti. Ali jc res?" Drinačič ne ugovarja — molči. (Dalje) Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 16—24. Za vsebino odgovarja: Rado (anežič. Tiska: Kurntner Druck-nnd Verlagsgesellschaft m. b. H., Klageniurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klager.furt, 2 PostschlieOfach 17.