tft 400	m Mttil	M	irtdo 26. avgusta 1925.	Posamezna številka 20 cent.	Letnik L
AWlke|m K 20. L	urtdn 1*1063
pUtt« it >t	-rač^o. — OdgoTvr,	Ju
Or. Jm*o Vovfc. LastniSp^P™^^** TUk tukarne Edinost. Naročnin« ■oai« za mMec L 7.—. 3	pol leta L 32.— in celo leto L 60.—.
Z« inozemstvo mmteo 5 iuV^T— Telefon uredništva in uprave »t 11-57.
1IDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 c3nt. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent« osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodo*|| mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se poliljajo izključno upravi Edinoeti, v Tritu, ulie% sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-51.
Zanimivosti iz sovietske Rušile
Moskovska «Izve»tija» so objavila v zadnjem času vrsto zanimivih porocU iz sovjetskega življenja v ruski vasL bovjetsKi ptrblicist A. Zoric je opisal na drastičen način, kam more dovesti pretirano stran-karstvo. V selu Kujažma v tverski guber-niji rn tudi po mnogih drugih vaseh je začel a^ilai član Zveze komunistične omladine, Viktor Nožnav, organizirati sovjetske skavte, ki jih v Rusiji imenujejo <mlade p»tonirje». Hoteč se pohvaliti z uspehi svojega M a, je poslal gori rečenemu novinarju pismo, v katerem je razlagal svoje nazore o kajenju in zakonu. To pismo je zares dokument časa. Čeprav ni ahko reproducirati njegovega besedila v izvirni stilizaciji, vendar hočemo tc poskusiti:
Mnogi govorijo, da je bolje imeti poroko v cerkvi, nego v sovjetu. Toda to je prevara. Če se žena moži po prejšnjih običajih in vidi, da je nje mož ničvreden, se kljub temu ne more raziti ž njim in vsa rodbina je pogubljena. Sedaj pa bo drugače in je drugače, če se ljudje ženijo v sovje-tih. Ce je mož ničvrednež, ga more žena zapustiti, to je: ločiti se od njega. Mož ostane brez žene, slabo je zanj in zato se navidezno poboljša. Vzame drugo ženo, tudi ta ga zapusti. Potem se uvert, da res ni za nič, toda oženi se še s "tretjo ženo m tedaj se poboljša zares. Mi, bodoči mladi pijonirji sela Kujažine, smo enoglasno za sovjetsko poroko in zato zapisujemo to.»
Sovjetski publicist Zoric je pripomnil: t Zelo pohvalno je, da tverski pijonirji podpirajo institucijo civilne sovjetske poroke. Se pohvainejše pa bi bilo, če bi razpravljali o tem predmetu šele tedaj, ko dora-stefo, ko se ne bodo več držali materinega krila in ko bodo mogli samostojno častiti svoj lastni nos*.
kvestija* so objavila tudi zanimiv članek iz peresa N. Krupske, Lenjinove udove. Temu članku je dala avtorka čuden naslov: «Ali smejo kmetje čitati marksistično literaturo?« Krupska poroča: «Naša drsava je zveza sovjetskih socijalističnlh republik, v kateri preživljamo sedaj prehodno doibo med kapitalističnim in socialističnim sistemom. Zato ni nič čudnega, če hoče državljanstvo študirati marksizem. Pri nas pa se dogajajo stvari, ki jih kaj izrazito označuje pismo, došlo komisari-javu prosvete. Odbor za politično prosveto v saratovski guberniji je prosil, naj se mu dopošlje marksistična literatura za kmete v Grivsko Karasko, ker je potrebna za proučevanje sedanjega komunizma. To toliko za kmete, kolikor za politične delavce. Komisarijat prosvete je tej prošnji ustregel. Pošta je, ne da bi imela zakonito pravico za to, izročila knjige odgovornemu tajniku oblastnega odbora Pcžarevskemu, kar je po zakonu strogo zabranjeno, ker pošta ne sme izročati predanih ji pošiljk neadresatu. cProsimo torej — piše rečeni odibor — da se stvar preišče ter da se krivci izročijo sodniji.»
To pismo je poslal kmetski tajnik Dja-kin zato, ker je omenjeni Požarevski na prošnjo, naj knjige vrne, odgovoril: -Ker imajo knjige čisto marksistični značaj, a take knjige nikakor niso potrebne za vasi, se ne povrnejo.
Ta odgovor Požarevskega je N. Krupska posebno naglašala in dostavila besede: cTaka samovolja je preživek*st starih ča-s>ov. Vendar pa se že kažejo znaki, da se takim neumnostim hitro napravi konec.» — Čudno pa je, da vidi Krupska take znake v tem protestnem in podpisanem poročilu tajnika Djakina.
Dalje so objavila moskovska «Izvestija» članek talentiranega publicista Mihajla Kolcova, ki verno ilustrira sovjetsko in komunistično geslo: «Z obrazom napram vasi.»
Kolcov je vzel na zob tipičnega prorvin-orjalnega komunista Želtuhina in je očrtal njegovo siiko na ta način, da je podal čitateljem odlomke iz njegovega dnevnika. Podajamo .nekoliko posnetkov;
«Prvega avgusta. Ne morem razumeti na4e btmjke». To je jama, ki razširja duh, me pa zavetišče strankine javnosti. S to «bunjko» ne pridemo daleč. Iz vsega mesta pošiljajo delavce na vas, ki pa so pri nas kakor gluhi. Sram me je pred stranko in kmeti. Roka se mi trese, ko pišem te vrstice, a Asja, razumna Asja, vidi iz motjega obraza, kako preživljam našo <bunjko» in ves nje greh pred se-Haštvom.
4 avgusta. Jutri bodo «bimjci» reševali vprašanje, kako naj se pomaga sposobnim kmetskim delavcem. Menda vendar ne ostanejo na koncu v blatu? Ne, nočem verovati tega.
5. avgusta Oh, kako se dušim v tej zadani atmosferi malomestnih, malenkostnih, banalnih osebnih interesov! V kaki anedim živim v resnici?
Soja je dane« trajala 6 ur. Za moj govor jo bde potrebne tri ure. Govoril sem o fcmetskem predmetu, o tehničnem nazad- i ■**štvu, o sistemu gospodarjenja o razvoju kapitalističnih zvez na deželi, o na-i stališču napram agrarnemu vpra- i kako se to razlikuje od stališča so-cijakilh demokratov, o seljaškem učitelj-•L P0^®^^®!!! zadružništvu in nje-kaznih, o škodljivih smereh proti-Zidovske propagande, o izdajstvu Stjepana i H.aa*ča itd. (Govornik je navajal namreč i še druga vprašanja). Moje besede so bile f
tudi sprejete v resolucijo. Ali posledica je bila, da se ni niti eden priglasil za pomoč kmetom! Sramujem se za svoje istomišljenike. Toliko zdravih, sposobnih in talentiranih mladičev, a niti eden noče na pomoč bratu-poljedelskemu delavcu!
8. avgusta. Mobilizirali so. Ali — koga? Mene! Od teh idijotov sem mnogo pričakoval, ali tega vendar ne! Zaprli so oči in s prstom prešli po seznamu članov «bunj-ke». Sramujem se za «bunjko», sramujem se zaradi naše stranke.
10. avgusta. Izročil sem obrazloženo izjavo na 8 straneh z nekoliko prilog in prepisov dokumentov. Opozarjal sem na svojo neodklonljivo željo, da bi pomagal selu, obenem pa sem opozarjal tudi na neizvedijivost te želje z ozirom na nepovoljno grupacijo mojih objektivno-osebnih razmer Tu priznava namreč, da sploh ne pozna vasi; da se ne more izneblti mestne psihologije in se boji, da bi žnjo okužil kmete; da je iz socijalnih razlogov podedoval alkoholizem ter da bi proti svoji volji kvaril kampanjo proti kuhanju žganja. Niso hoteli priznati teh razlogov.
V zapisku 14. avgusta vzklika: Pravica je zmagala! Imenovan sem za stalnega zastopnika republike Kizil-Adien. Naročil sem vizitnice «Jacques Jeltonkhen» in smoking. S tem končuje dnevnik komunista Želtuhina, sedaj gospoda Jacqu«sa Jeltonkhena...
Starina nevihto v Gorici
Vihar je odnašal strehe in porniil več barak — Dva mrtva in več ranjenih — Škoda znaša en milijon Ur
GORICA, 25. Sinoči okolu 21. ure je izbruhnila nad mestom strašna nevihta. Silen vihar je odnesel streho južnega kolodvora, vojašnice na Tržaški cesti in številnih poslopij, ki se nahajajo v kolodvorski bližini. Vihar je izrul mnogo dreves in telegrafskih drogov. Mesto je bilo zavito delj časa v neprodirno temo, ker je električni tok prenehal delovati. V Štandrežu je vihar porušil nekatere barake, pri čemur je bilo dvoje človeških žrtev. Več oseb je bilo ranjenih. Tla mesto nesreče je prihitel vojaški oddelek in Zeleni križ, ki je nudil ranjencem prvo pomoč.
Iz Trsta je prispel danes predpoldne železniški ravnatelj comm. Tessadori, da ugotovi škodo, ki jo je povzročila nevihta na železnici. Mestni teleion je pričel delovati šele danes ob 11. uri, ker je včerajšnji vihar polomil več drogov. Povzročena škoda znaša okolu en milijon.
40 stopinj v Palermu
PALERMO, 25. V zadnjih dnevih je postalo v mestu neznano vroče. Včeraj je bilo mesto skoro popolnoma zapuščeno. Radi strašne vročine — toplomer je kazal v senci 40 stopinj — se je skoro vse prebivalstvo zateklo k morju. Naval na kopališča je bil izredno velik. Nenavadno vročino povzročajo topli morski vetrovi.
Mednarodna umetniška razstava na Reki
REKA, 25. Včeraj je bila otvorjena \ navzočnosti oblastev in umetniških krogov prva mednarodna umetniška razstava na Reki. Zastopanih je mnogo razstavljal-cev iz Romunije in Jugoslavije. Tudi umetniki iz Julijske Krajine imajo poseben prostor. Ministrski predsednik on. Musso-lini je poslal poizdravno brzojavko.
Berač — bogataš
GENOVA, 25. V kraju Badalucco je te dni umrl berač Dominik Mitind; umrl je radi pomanjkanja in bede. Ko so po nje-jgovi smrti snažiK stanovanje, podobno živalskemu brlogu, v katerem je bival berač, so našli velik lonec, napolnjen z zlatimi novci, katerih vrednost se ceni na .približno 200.000 lir.
NInflč In Radii v oodljencf
Priprave na zasedanj« v Ženevi in na konferenco v Washingtonu
BEOGRAD, 25. (Izv.) V političnih krogih fe skoro vsa pozornost osredotočena na predstojeće zasedanje Društva narodov in na interparlamentarno konferenco v Washingtonu. Delegacija za Ženevo odpotuje 2. sept. Kralj bo prej sprejel na Bledu skupno dr.ja Ninčića, načelnika delegacije, in Stjepana Radića, prvega delegata. V gotovih krogih trdijo, da odide te dni Radić sam na Bled in da ga bo kralj sprejel samega v avdijenci. Interparlamentarne konference v Washingtonu se udeleži tudi Vasa Jovanović, ki pojde tudi v Ženevo.
Novi turški zastopnik Hikmet beg odpotuje jutri v Ženevo, kjer se udeleži zasedanja kot turški delegat.
Popoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Notranji minister Maksimović se je vrnil iz Karlovih Varov. Nekaj časa se je mudil pri svoji ženi na Dunaju.
Minister Vukioević se je vrnil z Bleda. Prinesel je ukaz o imenovanju in premestitvi učiteljskih moči ter o odlikovanju nekaterih profesorjev, ki se sedaj nahajajo v Beogradu na kongresu.
Iz Karlovih Varov Vam poročajo, da odide v petek ministrski predsednik Pašič v kopališče Evian-les-Bains.
Dr. Ninčić v Rogaški Slatini
ROGAŠKA SLATINA, 25. (Izv.) Dane« j »ta sem prispela z Bleda minister pravde i Marko Gj-urićić in zunanji minister dr.li
Ninčić.	c
IMalH n priklop! Jugoslaviji?
BEOGRAD, 25. (Izv.) Atenski in solunski listi so ponatisnili vest lista «Vi-jeli» iz Bostona« da obstoji med jugo slovensko vlado in Ahmedom Zogu tajna pogodba, na podlagi katere se Albanija pridruži Jugoslaviji. V slučaju vojne z Grčijo ima Jugoslavija pravico rekrutirati 23.000 vojakov v Albaniji.
Za sporazum med Grčija in Jugoslavijo^, BEOGRAD, 25. Te dni se pričakuje v Solunu prihod grškega ministrskega predsednika Pangalosa. Kakor izvemo, je namen njegovemu prihodu v- Solun taf da prouči vprašanje o svobodni solunski coni, ki jo je Grška odstopila Jugoslaviji. Značilna je ob tey priliki pisava grškega časopisja, ki na podlagi nje lahko sklepamo, da prevladuje v ievestnih grških političnih krogih mišljenje, da jelrefca čknpreje skleniti sporazum med Grško in kraljevino SHS, češ da Grška nikakor ne more računati na Romunijo ali na Bolgarijo.
Sanacija Hrvatsko - slavonskega gospodarskega društva
ZAGREB, 25. (Izv/j Dopisnik radtkal-skeea glasila «Vreme» je imel razgovor z g. Predavcem, ki se v zadnjem času bavi z izključno gospodarskimi zadevami Hrvatske seljačke stranke. Predavec je izjavil, da si j« nadel nalogo, da na vsak način sanira Hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo, ki je silno pasivno. Glede načina sanacije si še sam ni na jasnem.
Guverner Narodne banke
BEOGRAD, 25. (Izv.) Te dni se je sprožilo vprašanje novega guvernerja Narodne banke, ker bi sedanji guverner Weiffer radi starosti rad odstopil. Kot resni kandidati se imenujejo podguverner Protić in pomočnik zunanjega ministra dr. Mar-ković.
Cerkveno »borovanje v Zagrebu
ZAGREB, 25. (Izv.) Tu se je pričeio cerkveno zborovanje, ki ga vodi škof dr. Bauer. Zborovanja se udeleiuje okoli 150 delegatov, med njimi tudi 3 vseučiliščni profesorji. . _______
SiiflDlon-omnt-Eurtss zadel v poitni vlak
ZAGREB, 25; (Izv.) Simpion-Orient-Express je prispel v Zagreb s 14-urno zamudo. Na mejt med Francijo in Italijo je vlak zadel v pofttni vlak. V Zagreb je prispel vlak samo s 3 vozovi.
Velik požar v Beogradu
BEOGRAD, 24. Sinoči je izbruhnil v Hartwigovi in Princa Gjorgja ulici velik požar. Pogorelo je 50 do 60 trgovin. Požar je nastal opolnoči v neki pekariji in se je zelo hitro razširil. Požar so omejiH šele zjutraj. Človeških žrtev nt bilo, pač pa je zelo velika materijalna škoda. Pri gašenju je poleg ognjegascev sodelovalo tudi orož-ništvo in vojaštvo. Med prebivalstvom je v tamošnjem delu mesta povzročil požar veliko razburjanje.
ČlCerln proti cmsislkl politiki
Varnostna pakt znači britansko kampanjo proti Rusiji
LONDON, 29. «DaUy Herald* objavlja interview s Cičerinom. čičerin pravi, da so diplomatski odnosa ji med Rusijo in Britanijo precej napeti. Rusija tma več vzrokov, da se pritožuje proti britanski diplomaciji. Z ozirom na Kino je izjavil Čičerin nastopno: Rusija stremi za tem, da se čimprej ustvari neodvisna, združena demokratična Kina. Le taka Kina bi nudila podlago za normalne in zdrave odnošaje napram velesilam. Anglija kot trgovska država bi imela v prvi vrsti velike koristi od združene Kine.
Glede varnostnega pakta je rekel Čičerin: AngleSka vlada si prizadeva, da skleneta Francija in Nemčija varnostni pakt. Za temi prizadevanji se skriva britanska kampanja proti Rusiji. Namen varnostnega pakta je, aa se porušijo prijateljski odno-šaji med Nemčijo in Rustjo.
Nepopustljivi (aillauK
PARIZ, 25. Francoska javnost z velikim zanimanjem zasleduje pogajanja med francoskim finančnim ministrom Caillaux-om in angleškim finančnim ministrom Churchillom. Znano je, da se danes Francija bori z velikima finančnimi težkočami; in ravno Caillaauc si je pri vstopu v vlado nadel težko breme, da reH francoske finance. Ravna radi tega je njegov nepopustljivi nastop v Londonu popolnoma razumljiv.
«Echo de Pariš* poroča iz Londona, da zahteva Caillaar popolnoma enako postopanje napram Franciji kakor napram Italiji. Franoofcko javno mnenje ne dopušča v tem oziru nikakega razlikovanja. Gotovo bi ne bilo v interesu angleške vlade, da bi pustila, da se ukorenini na Francoskem mnenje, da si fe hotela Anglija s popustljivostjo napram ItaHft pridobiti simpatije v Italiji na rmBun Francije. '
Borak pni —sssffko hslgijeli min dogo-
NEW YOMC, 25. Predsednik komisije za zunanje aadtve senator Borah je odposlal predmdbŠhn finalne komisije se- ■ natorju Soo0ta pismo, v katerem nravi, da ne more odcbmvmti aaaerilkoMgfijskega dogovora aa pora van vo dolgov.
Dr. Wirth izstopil iz centruma
BERLIN, 25. Wolffov dopisni urad javlja: Bivši državni kancelar dr. Jožef Wirth je izstopil iz centruma.
Vahabtti obstreljujejo Medino
JERUZALEM, 25. Poročila iz Medine zatrjujejo, da so Vahabiti pričeli pred dvema dnevoma obstreljevati Medino. Bombardiranje je povzročilo veliko škodo na javnih poslopjih. Tudi mošeja, v kateri se nahaja Mohamedov grob, je bila močno poškodovana. _
Otvoritev kongresa za otroško vzgojo
ŽENEVA, 25. Danes se je pričel v Ženevi prvi kongres za otroško* vzgojo. Prisotni so zastopniki 58 narodov. Razun držav, ki so članice Društva narodov, so zastopane na kongresu tudi Zedinjene države, Nemčija in Rusija. Kongres je otvoril podpredsednik švicarskega zveznega sveta Haeberlin. V palači, kjer se vrši kongres, je bila otvorjena mednarodna razstava otroškega vzgojeslovja.
Tragedija vratarja jugosl. poslaništva na Dunaju
DUNAJ, 25. Vratar jugoslovenskega poslaništva Pavel Obriskal je sinoči ustrelil svojo soprogo in nato še samega sebe. Obriskal je bil ločen, toda radi stanovanjske bede je bil prisiljen skupno z ženo stanovati, kar je dalo povod za večne prepire.	_
Izkušen trgovec o uradniški sposobnosti ženske
LONDON, 25. Tu živi star trgovec, ki je nastopil službo kot kosmi pred 72 leti. Sedaj je star 86 let in je odstopil svojo trgovino drugim. Od komija se je namreč povzpel do gospodarja. Te dni je sprejel Časnikarje in jim podal dokaz zanimive izjave o lenob«, ki vlada danes na svetu, in pa o ženski zmožnosti v uradu.
«Danes — je rekel — ljudje ne znajo več delati. Ženska se je pričela baviti s trgovinskimi posli in radi tega gre vse vedno slabše. Nikdar ni bilo v računih toliko napak kakor danes, ko sestavljajo račune ženske. Nikdar še niso slabše delali kakor danes. Niti možje, niti ženske ne bodo postali nikdar stari, ampak bodo ■ umrli kmalu, ker ne znajo delati. Jaz semi delal 16 ur na dan v trgovini. Ob nedeljah : nisem nikdar zaprl trgovine pred 2. uro. V tem tiči skrivnost moje starosti.*
SfrdorJevI morilci oDefenl j
«Ne 25, temveč 35 Angležev sem spravil na oni svet», je izpovedal dijak Abd Eli Hamid
LONDON, 25. Iz Kaira javljajo: Včeraj je j bilo brez vednosti občinstva obešenih se-; dem oseb, ki so bile aretirane radi aten-i tata na egiptovskega sirdarja, generala Lee Stacka.
Ob sedmih zjutraj je bil kot prvi priveden na motrišče dijak Abd E1 Hamid. Prisotni so bili guverner Kaira, policijski ravnatelj, jetniški ravnatelj in več jetniških nadzornikov. Obsojenec je bil zelo bled. Mirno je poslušal smrtno obsodbo. Na vprašanje, če ima kaj pripomniti, je odgovoril par nerazumljivih stavkov. Guverner, ki se je nahajal v neposredni bližini, je edini razumel Abd E1 Hamida in ga vpra- • šal: «Kaj? Vi zatrjujete, da ste v svojem 'i življenju ubil 25 Angležev?* Abd El Hamid je ponosno in glasno odvrnil: «Ne 25, temveč 35 Angležev sem spravil na drugi 1 svet*. Nato je bil obešen. V teku naslednjih , 40 minut so bili obešeni tudi ostali. Pred j obsodbo je padel Šafik Mansur v nezavest, i tako da so ga mogli odnesti k vislicam']
jetniški pazniki. Tam se mu je povrnila zavest in je pričel vzklikati: «Živio Zaglui Paša!» Kot zadnji je bil obešen načelnik' zarotnikov Mahmud Izmael. Krvniku je za-klical: «Obesi me hitro, da bo konec.*
Kitajski roparji napadli viak
5 mrtvih in 20 ranjenih
PARIZ, 25. «Matin» je prejel iz Tieti Tsina: V bližini Lo Yanga so napadli kitajski roparji brzi vlak. ki je prihajal Iz Lung Haja. Pet potnikov je bilo ubitih, dvajset pa težko ranjenih. S tem napadom so se roparji hoteli maščevati nad kitajskimi četami, ki neprestano zasledujejo bandite.
Drofine vesti 1 z Jugoslavije
—	Delegat Kanade pri Društvu naroc»>v v
; Beogradu. V Beograd je prispel v nedel;j> .; Rs'oul Dandurande, 70 let stari senator :n prvi j delegat Kanade pr: Zvezi narodov. G. Dandu-jrandi> je najtesnejši kand'dat za letošnja predsednika Zveze narodov. Z niim je pr šel tudi Jn;an Desi. vseuć. protesor v Montrealu ^ in tehnični delegat pri Žvazi narodov. Oba sta priskeia z informacijskega potovanja pj Nemčiji, Poljski in Romunki. Dopoldne sta bila sprejeta od zunanjega ministra dr. N ti-čiča, popoldne pa sta pieko Dunaja odpotovala v Ženevo.
—	Smrt slovenskega le^ifonarja. V Sarajevu je umrl dne 20. t. m. idealni slovenski legionar v svetovni vojni, g. Vinico Janež, star ko'-maj 31 let. Pokojnik je pr.padal tisti ge-nera1. ci,i jug, najboljših mladili, ki so v predvojni dobi v mračni Ljubljan: is kot di;aki san,aLi o svobodi n lepSi bo'dočnosti slovenskega na-roda, preganjani od pol;ci.je, sod šč in nerazumevanja svoje oo'-ice. V svetovni voini ja bil l 1915. ujet v Galici.i n se je potem v Rm siji i»ed prvimi javil v srbsko1 prostovoljsko legijo v Od'?*1. Na krvavih poijanan Dobrudi* se je boril z vsem žarom 9vo;e mladosti ter bi' eden najbrabrejših oiici^ev-.dobrovolcev. Odlikovan je bil z visokimi ruskim , fran-ot^ki-mi, romunskimi in srbskimi vojafkimi odlikovanji/. Za časa ruske revolucije je prepotovaf s svojim dobro voljki m polkom celo Rus'jo it» Srbiiri.o, ter prišel preko Kitajske v Sing-ajmr na Ceylon, skozi Rdeče morje v Suez, Alek-sandrLjo ter končno v Solun, kjor je s^ptembi j 1928. na Kajmaikčalanu v jugoslovenski dfivi-z;iji z-opet jurišal na Bolgare. Po veliki zmagi ?e pohitel v svojo domovino, Ijubl'eno Ljub-
j Ijano ter jo ugledal baš ob pogrebu Ivana Can* i kar,je Kasneje st je vrnil k svoji materi v Sa« ; rajjevo, ki jo ;e dobil v jugosl. grobnici — Do« i brudet, ga je mučila in izmučTa do smrti. — Naj mu do mirco v t »h t bosan^Jc. zemlji.
—	Ško! dr.	— t o Hat. D«? 19. t. m. j« potova4 ljubljanski škof s provincijalom di>
: Prešernom in v spremslvu graščinskih urad« jnikov vl Luč v gozdarsko kočo nad PLaninškon i.in dalje mimo Lučke- koče pod Velikim vrhom j v Kocbekovo kočo, k-er ao' prenočevali. Dru-* go jutro sta s prov ncirjalom maševala v kape* j lici. pri koči; potem so odšli v kočo na Koro* j šict, kjer jih je dobil dež. Po daljem odtaon/ i so šli v dežju čez Vodoločn.ka v Sib>j v ff V j ščinsko kooo, potem po šta jersi Beli1 v Podo-slovijek in z vozom v Gornji grad. ško-i A navzlic svoji starosti (75 let) dobro hodil in bii kot turist vedno dobre volje. Gorska kra« tfna mu je zelo ugajala.
—	Sestmeoični vizum. Zunanje min-'strstvđ je sklenilo s Ce>hos!ovaško, Avstrijo, Nemčijo, Angino, Francijo in Italijo kionvenčno od'no«. no dogovor, po katerem stopa v veljavo še«9t mesečni vizum Enkravni viizum velja za vsako potovanja za dobo šest h mesecev.
—	Romantični samomor ▼ Crikvenici V morskem kopališču v Cri-kvenici s-»j e v sredd zjutraj ustrelila 35-letna Kristina HOverth, -proga sodnega svetnika v Zagre-bu. Pred samo. mio'rom je okitila Huverthova oostieljo in splolf vsak kotiček sobe s cvetj-em. tfa okno pa je iz* vesila Črno zastavo.... Našli so jo težito ranje. no in, so jo prepe-ljali v reško bolnico.
—	Mariborska kmetlska šola. Po odredbi ministrstva za poljedelstvo in vode bo tetošni'« šolsko let'o sprejetih na srednji kmetrfski šoh v Mariboru 40 novih gojencev. Predavanja s« pričnejo na tem zavodu 1. septembra.
DNEVNE VESTI
SO-Ietalcu romunskega kralja Ferdinanda
Kralj Ferdinand je slavil dne 24 avgusta ivojo 5estde9Stletnico. Na prestol je prišel 4. jktobra 1914, torej na začetku svetovne vojne. Tedaj so v romunski politiki delovale močne sile, da bi se Romunija1 postav la na stran cen-ralnih vla®ti. Toda kralj Ferdinand, da si po 'ojstvu nemški princ, se ni hobel udati lem vplivom, marveč s« je že iz začetka postavil ; svojimi simpatijami na stran zaveznico v. Najprej * je pričakoval dogodfce v strogi nevtralnosti, toda z namenom, dar v odločilnem trenotku poseže vmes kot tolmač narodnih aspiracij Komunipe. Bilo <je v letu 1916, ko se je kralj Ferdinand odkrito postavil na stran zaveznikov. Z napovedjo vo|-ne centralnima vlastima, kar je pomenilo tedaj | za zapadne vlast? veliko vojaško olajšanje. Po-, sled'ca je bila, da &» ;e Nemčija vrgla na ro-j munsko vojsko z vsemi svojimi še razpoložJji- j vimi močmi. Romunska vojska je srečno odbi-' jala nemški naval, šele po zlomu Rusije in zmagi boljševikov, ko je bila Romunija od! vseh otrani obkoljena od sovražnikov, ije morala romunska vojska za ntekaj časa opustili aktivno borbo. Ko pa je vsbodna vojska zaveznikov prodrla bolgarsko fronto, so romunske 6ete zopet stopile v boj na stran: zaveznikov.
Sklenjeni mir je prinesel Romuniji bogato odškodnino. Dobila je Besarabijo, Bukovino, Transilvanijo in Banat. S tem je bilo izvršeno ujed njemje vseh Romunov v narodno državo. Dne 15. oktobra 1922. je bil kra$ Ferdinand v Alba lulva slovesno kronan kot kralj vseh Romanov.
Povojna vnanja politika kralja Ferdinanda je označena s pristopom Romunije k Mali an-Unrti V notranji politiki je pokazal kralj Fer-drnaad tudi smieei za socijalna vprašanja s tem, da je že med vojno opoaarjal na neogibno potrebo temeljite agrarne reforme. To ne samo opozarjal, marveč je tudi on sasni podal do-1
j j ber zgled s tem, da1 je odredil popolno parceli-j ranje kronsk h posesti. Hči njegova M.ar-,ja j* t kraljica Jugoslavije in ga vežejo torej poUg . političnih tudi rodbinske vezi na državo Jugo. , sk>venov.
Društvene vesti
* — Kolaši! V četrtek redna pevska vaja, rad' i bližnjega izleta poživlja gosp. pevovodja vs« i pevoe, da se točno in polnošteviino vdelež« va-je, — Odbor.
—	S Konkonelja, M. D. — «Višava- — Kon«
' konelf priredi dne 30. t. m. veliko vrtno vese. lico na dvorišču gostilne Ferluga. Priredi te« obsega zelo paster spored. Dramatični odseli omenjenega društva nastopi z znano Fir.žgar-j jevo kme>oko dramo ^Razvalina življenja*. So. j delujejo tudi sosedna pevska društva. — Pa j izčrpanem sporedu je prosla zaL a . a; šaljiva i pošta, srečoiov in ples. — Kdor ho^e duševne« i ga vžitka ter neprisiljene nabave, u^j posetf prihodnjo nedeljo Konkonelj, kjer pc preskrbljeno tudi za dobro, pristno d-cu^č^ kapljico; — K obilni udeležbi vljudno vabi — Odbor
—	S. D. «Adri&». D anes zelo vai.ia oclborm va se>a v navadnih pro«s:or;h ob 20.3(J V
t rt ©k skupni sestanek vseh članic ki čiano« pri Sv. Jakobu ob 20.C0 Prosi se točnost.
—	M. D. «Z«ija» — Rojan. Dan^s ob 20. ud društveni sestanok s predavanjem, katerega naj se udeleftijo vsi člani.
Jutri ob 20. uri odbarova seja. PreJ <sej4 »ostanek T. V.
Iz triašfeags Menla
—	Nezgoda z motociklom. 25 >etni pek Edi vard Tavčer, doma iz Dutovcl^, se je predpis teklo noč po polnoči vračal z mo^ocikljem it Tomaja, kjer se y& mudil po kupčijsk:h opii®v-klh, domov. Z njim se je vo»il tud. njegov 28-letni mehanik Andrej Skerl. I~fekako sredi po. ta je Tavčer y temi aa vozil na kup gramoza*
n._
«EDINOST» .
V Trstu, dne 26. avgusta 1925.
jsled česar se je motodkelj prevrnil in mlajema jta »rve<Ža zleiela na cesto, Dofcim je (Sk^rl ostal nepoškodovan, si je Tavčer pri kadcu hudo r a zrn e šaril desno roko in zadobil psč drugih neznatnih prask. Včeraj popoldne
P te mladenič podal v mestno bolnišnico, kjer dbbfl potrebno pomoč. Po mnenju zdravnika se bo maral zdraviti	25 dni.
—	Nezgode pri dela. Na parniku « Praga*, »as i d ran em v prosti luki V. E. III., se je včeraj! popoldne ponesrečil 23-letni pomorščak Egddij Mazzarolli, doma iz Izole, Pri delu na krovu mu je nenadoma postalo slabo tin v hipni omotici ie telebnil z višine kakih 5 metrov v pod-palubje. Toda mladenič je imel v nesreči pač t srečo, kajti pri padcu je zadobil le nenevarne poškodbe po prsih. Po zdravniški pomoči, ki ft :e dobil v mestni bolnišnici, kamor so ga prepeljali, se je mladenič mogel zopet vrniti na: |>arnik.
—	28-letni težak Just Bradas, stanujoč v, Ca/boli zgornji št. 342, .j« včeraj predpoldne j razkladal z drugimi težak trame z železniške- ! ga voza v lesnih skladiščih pod Skednjem. Nesreča >e hotela, da so pri tem delu nekateri <rami nepričakovano zdrknili z vagona in za-! deli Bradasa tako hudo, da so mu zlomili levo nogo v stegnu. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika reš lne postaje, nato je bil prepeljan v mestno, bolnišnico, kjer se bo moral zdravit^ kakih 6 tednov,
—	V mehaničnici m zarski delavnici Moretti v ulici Limitanea je 37-letni mizar Alojzij Bra-luš, stanujoč na VendeHi-Scoglieito št. 15, prišel z desno roko pod električni oblič, ki mu je tako hudo razmesar 1 kazalec, da bo moral mož nositi dva tedna obvezano roko. Tudi on se je zatekel v mestno holn šnico.
—	Velika žareča iskra je priletela v levo oko 16-letnemu mehanskemu vapencu Viktorju Zanier, stanujočemu v ulici S. Zennone št. 17, ko je včeraj predpoldne udrihal s kladivom po razbeljenem železu v neki kovačnici v ulici SolHario, kjer je bil zaposlen. Iskra mu je tako hudo ožgana rožcnico, da bo nesrečni dečko najbrž izgubil oko. Podal se je v mestno bol-, nižnico, kjer so ga sprejeli v okulistični oddelek.
—	Zapuščen otrok. Včeraj popoldne okoli' 14. ure je neka starka našla na hodniku v I. j nadstropju hiše št. 22 v ulici Riborgo v po-; voje in plenice zavitega otroka, ki se je krčevito cmeril. Starka se je seveda močno začu-j Hila, kako je prišel otrok na hodnik, pravzaprav, kdb ga je položil tja; ker tudi nobena izmed drugih žensk, stanujočih v isti hiši, ni Vedela o tem nič povedati, je stara kmalu u-videla, da ga je zapustila tam kaka tuja oseba. "Vzela je otročica v naročje in ga izročila nekemu mestnemu stražniku, ki ga je prenesel v mestno bolnišnico. Ko so tam preiskali nai-denčka, so našli med povoji listič, na katerem Te biio zapisano, da je malčku ime Bruno Cos-sianri ter da j.e zagledal luč sveta pred 18 dnevi. Matf otroka, neka kmetica iz Kaštelirja v Istri, pojasnjuje v listku dalje, da jo je mož, fei je oče otroku, zapustil pred par meseci v beefi in pomanjkanju s petimi nedoraslimi o-» troci, potem ko ji >? zapravil vse premoženje; i 4el je stanoval s svojo ljubimko v naše mesto. Ker ni mogla prehranjevati otroka, ga je pri-1 nesla možu, da bi on skrbel zanj.
O zadevi je biia obveščena policiia, ki je ukrenila potrebne poizvedbe ,o materi in očetu, ^ede katerega se je kmalu ugotovilo, da res stanuje v omenjeni hiši v ulici Riborgo in da ži-v: z nflm tud? lfubimka. Ko se je mož zvečer vrnil z dela, je bil poklican na policijski komi-sariiat v ulici Sanita kn tam zaslišan.
Zapuščenega otroka so zaenkrat sprejeli v oddelek za materinstvo, dokler ga zopet ne izreče materi.
—	Zlikovci na delu. Tržaški zlikovci postaja o od dne do dn.e podjetnejši. Kadar nimajo prilike, da bi se izkazali z večjimi vlomi in tatvinami, pokažejo svojo spretnost in predrznost pri man;ših tatinskih podjetjih. Predvčerajšnjim popoidne okoli 13, ure so s ponarejenimi kliuči odprli vrata trgovine z manufakturnim; blagom Elizabete De Nasi v ulic:- Ross-ini št. 16 ter s vso udobnostjo in nemoteno po-kMučiv Blago, ki so ga ugrabili tatovi je vredno kakih 12000 lir.
D-e Nasijeva, ki j.e kmaiu potem odkrila tat- ( vino, jo je prijavila na policijskem komisarijatu I v ulici Imbriani.
—	Istotako v opoldanskih urah so neznani j t-likovci obiskali manufakturno trgovino firme j icardi & C. v ulici S Nicolo št. 32, kjer so po-; cradli kakih 100 metrov volnenega blaga za obleke in znesek 85 lir v gotovini, ki so ga našli v blagajniški miznici. Zlikovci so bili celo iako skrbni, da so pred odhodom zopet zaklenili vrata, ki so jih prej odprli s ponarejenimi ključi.
—	Tudi dve zasebni stanovanji so obiskali neumorni uzmoviči. V stanovanju lastnice to-j fcačne trafike Ane Bello, stanujoče v ulici Ma-dcnnina št. 10. so predsinočnjim ukradli 1 kg* cigaret «Sport» in znatno količino tobaka v skupni vrednost* kakih 500 lir.
Pri obisku, k: so ga izvršili v odsotnosti za-sebnice Justine Zolia v njenem stanovanju v ulici Settefcniane — Rocol št, 249, so se pa neznan uzmoviči polastili raznovrstne posode in drugih predmetov ter s tem oškodovali Zo-licvo za okroglo 400 lir.
O zlikovdh n.; ne duha ne sluha,
—	Turisti ponesrečili v jami? V nedeljo se je skupna 10 turistov, članov društva «Societa Aipina delle Giulie» odpotovala v Buzet in j ob&kala neko tamošnjo jamo. V nedeljo zvečer j i bi se izletniki bili morali vrniti- iz jame, kar j j Ee pa ni zgodilo niti včera:. Ker se je bati, da : <
so bd>e>tniki zašli In da ne morejo z lastnimi .sredstvi iz jame, jim je bila odposlana iz Trsta i na pomoč rešilna ekspedicija, obstoječa iz dveh avtomobvlo, opremljenih z raznovrstnimi pomožnimi sredstvi.
Vesti z GoriSkega
—	POLITIČNO DRUŠTVO -EDINOST* — MESTNA ORGANIZACIJA V IDRIJI poziva Tate one, Id so bfli oškodovani po zadnjih povodnjih dne 18, jovje In Id niso še napravili potrebnih prijav, da se zglase t tajništvu mest. ne organizacije v Idriji št. 101, da se jim aa-pravi prijava za odpis davkov. Po pretečenem roka bo prepozno tožiti u krog in krog mole. dorati
PoL dr. »Edinost. — Tajništvo org. v Idriji
—	Ledine. Tudi pri nas je prejšnji teden divjala huda nevihta med neprestanim treskanjem,
| kakršnega ne pomnijo ljudje. V vaški cerkveni stolp je treščilo enkrat, dvakrai zaporedoma pa v dvoje sadnih dreves posestnika Jureča. O polnoči je bilo alarmirano gasilno društvo vsled ognja na bližnjih gorah. Žal, da je pot skozi gozd na Gore v tako slabem stan u, da ni mogoče tja z gasilno brizgalko, zato gasilci niso mogli bližnjiku na pomoč, kakor bi to sicer srčno radi storili. Čez Idrijo pa je zelo daleč. Dopoldne ob 10. uri je treščilo v brezo, • stoječo blizu hiše posestnika Mihe Furlana.! ,: Po korenini drevesa, je šla strela v Firrlanov ! hlev in mu ubila telico ter prašiča, ki< je bil v ; hlevu popolnoma ločenem od ostale živine, i! K srečf mu ni už^aia s slamo krite strehe, in l tudi:, da mu ni ubila družine, ki je bila zbrana za hip v sobi pri malici in ki je imela malo prej opravek v hlevu.
Prejšnji večer se je vračal iz Idrije mlekar Naoe Mohorič, ki je dvignil večjo svoto denarja v idrijski banki kot plačilo za mleko članom ledinske mlekarne. V mraku ga je v gozdiču med Krnicami in Koriti* napadel neznan j lopov, ga udaril s kolom po glavi tako, da mu je slooro zdrobil čeljusti in ga oropal večjega zneska — menda 2600 lir. V naglici ropar ni zasledil ostalega denarja v znesku 6000 Lir, ki je bil last mlekarne. Ko je Mohorič jel kli-: cati na pomoč, je lopov zbežal po temnem i gozdu, ki mu mora vsekako biti znan. Osumljen .je nek nepridiprav, ki se je že več dni kla-! til po naših krajih, pa dosedaj gotovosti še ni!
Vsekako mu .je moralo biti znano, da ima mlekar denar in je spretno izrabil priliko za napad, kier so ie komaj četrt ure prej sekali delavci gozd.
Nevarno ranjenega mlekarja pa so prepeljali v goriško bolnišnico.
Pred par meseci je bil pri belem dnevu okraden posestnik Likar v Javorjevem dolu. ^Med tem, ko se je marljivi Likar z rovnico j v roki potil na n.jivi v potu svojega obraza za stotinke, je lovrl tat po predalih njegove omare lire in jih odnesel precejšnje število z zlato uro j vređ Tat pa to pot ni imel sreče, kaijti preme-; teni Likar mu je bil kaj na sledu in ni mirovali prej, dokler ga ni spravil na varno v luknjo, kj.er so iztisnili rz dodjetnega osvojevalca L -karjeve imovine zlato uro in denar, kolikor j ga isi: že ni bi' zapil.
— Iz Kale. V na-deljo dne 30 t. m ob 3 in j pol popoldne priredi Prcsv. društvo «Zlato-1 rog v Koritnicf clramatsko uprizoritev «Župa-' nova Micka«. Komedija ima- dve dejani:. Na \ sporedu je tudi «Kakoršen gospod, tak sluga*, j burka iz vojaškega življenja v enem dejanju
V slučaju slabega vremena se uprizoritev prenese.
0 pretoorN žteesa srebra o zlate in svinca «žlss srebro
S kakšnim čarom *e obdana doba alkimistov. Le v trdem prepričanju in v slepi veri v možnost stavljene si naloge so našli potrebno silo, da so lahko prenesli vse neuspehe in pre- j vare. Sodobna znanost je neprimerno bolj trezna in oprezna. Radi tega ji manjka tudi j oni tajinstveni čar. za katerim se je skrivala alkimija. Ravno radi tega pa so tudi uspehi i sodobne znanost, nepiimerno večji.
Glavni cilj alkimistov je biio ustvariti iz manj vrednih snovi najbolj cenjeno in najžlaht-nejšo snov — zlato. Ker se je vse tedanje znanje o materiji in o prvinah opiralo na Platonove in Aristotelove nauke, se jim je morala zdeti taka pretvorba docela mogoča. Zadostovalo bi na primer dati živemu srebru (ia kovina jih je radi svojih posebnih svojstev gotovo najboli mikala) zlatorumeno barvo in trdnost in zlato je bilo gotovo. Ogromno je bilo število takih poizkusov, veliko število poizkuševalcev, zanimali so se za te poizkuse celo cesarji in papeži. Zaželjenega uspeha pa le ni bilo. Pač pa zaznamujejo alkimisti večje število manjiih in manj pričakovanih uspehov, omenim naj samo izum izdelovanja porcelana. Iz ogromnega nabranega materijala pa so se porodili osnovni nauki moderne kemije Ne-posrečeni poizkusi alkimistov so neposredno vodili do pravilnega pojmovanja prvin. Odveč bi bilo, ako bi hotel tukaj podati še enkrat definicijo prvine. Storil sem to v «Edinosti» že ponovno in večini titateljev bo še v spominu izza šolskih let. Različnih prvin je, kakor smo tudi že pisali, lahko samo 92. Pred kratkim smo poročali o odkritju prvin Masu-rija in Rheni.ja, tako da so od vseh teh prvin danes samo še tri nepoznane.
Kemija je nastala sicer na podlagi alkimije, toda že njeni osnovni nauki so bili v najhujšem nasprotju z nazori alkimistov. Radi tega je tem bolj čudno, da je ravno moderno znanje o materiji in njenih prvinah polagoma, toda
naravno, dovedlo do uresničenja najvišje Satje alkimistov, do pretvarjanja manj	kovin
v zlato.
Ako bi kdo ie pred petindvajsetimi leti zagovarjal možnost, da a« živo srebro da pretvarjati ▼ zlato, bi ga smatrala za blaznega. Danes je to skoro bi rekli supa posledica modernih teorij o prvinah ia njihovih najmanji Sih delih, atomih.
To je posledica odkritja radioaktivnih po« javov, ki je važen mejnik v prirodoslovnih vedah. Proučevanje teh pojavov je temeljito razbistril pojme o prvinah in atomih. Končno razlago je naila' radioaktivnost v revolucionarni Rutherford-Soddy7evi teoriji, po kateri se gotove snovi same po sebi s časom razkra-j.v;o in oddajajo pri tem energije v raznih oblikah, ter se pretvarjajo v druge od prvotne docela različne in lažje prvine, V glavnem poznamo tri rodove takih razkrajajočih se prvin. Vse izvirajo od najtežje prvine sploh, od urana, in končajo po ve&jem številu pretvorb v prvine, ki so docela sorodne z navadnim sv.ncem.
Vsi i pojavi pa se odigravajo brez vsakega nam znanega zunanjega vzroka m docela nezmožni stojimo mi lahko ob strani, kajti ni. | mamo moči, da bi te pojave ali ustvarili ali; pospešili ali morda celo sami izvabili. L. 1913. se je Rutherfordu prvič posrečilo umetno raz-, drobiti, ali da rabim poizkusu bolj primeren1 i izraz, razstreliti dušikove atome. Enake uspehe ie imel pozneje fudi z dragimi lažjimi pr-; vinami.
Da bodo čitatelji vsaj pribiiino znali, zakaj i gre, hočem omenili, da vt^jo sodofmi fiziki v j vsakem atomu nekak soln&ni seaiaa v malem. | Okoli pozitivno električnega jedra kroži ve&je 1 število negativno električnih delcev, elektro- j nov. Najbolj enostaven je ustroj atoma najlažje prvine, vodika. Pri tem tvori jedro najmanjša poznana pozitivna električna količina, takozvani proton. Okoli njega kroži v neutral-' nem stanju samo en elektron. Iz takih protonov in elektronov so zgrajena jedra ostalih prvin. Pri drugi prvini na pr., pri heliju, ima jedro štiri protone in dva elektrona, tako da | se uveljavljata na zmMij samo dve pozitivno i električni enoti. V neutralnera atomu krožita; okoli tega iedra dva elektron^. Tudi ta že itak sestavljena heliieva jedra tvorbo kot taka poleg protonov in elektronov sestavni del težjih prvin.
Ker je teža elektronov v razmerju s težo protonov zelo majhna je atomova teža zavisna .predvsem o>d števila proioaov, ki se nahajajo v jedru. Tako tehta blttiev atom štirikrat to-j Kko kakor vodikov atom. Pravimo: atomska teža heliia je šrtiri.
Pri radioaktivnih snoveh izgubi prvotna prvina ali po eno helijevo t®**1*0 ali po en i elektron. V zadnjem slučaju se njena atomska i teža bistveno ne izpremeni, v prvem slučaju ! pa se zniža za štiri enote. I Pri omejenem umetnem raa&roju prvin pa je Rutherford izstrelil iz atomovih jeder vodik.
Radioaktivnost je, kakor smo omenili, (v glavnem vsaj) omejena na najtežje prvine, zadnia v vrsti bi bil svinec, z atomsko težo 207 2. Pred njim stoji v vrsti prvin talij z aiomsko težo 204.4, pred tem tivo srebro s težo 200 6 m zlato s težo W.2, 2e iz teh podatkov je razvidno, da je razlilta v teži med navedenimi prvinami okroglo Ifciri, da nastane potemtakem lahko ena prvina in neposredno teža po izločitvi enega helijevega jedra. (Čitatelje naj ne moti dejstvo, da nd razl.ka celo število, tudi za to ima današnja fizika primerno razlago). Vej$etnost je potemtakem velika, toda manjkale je dejanska ugotovitev.
Ta se je prvič posrečila lani aprila meseca prof A. Mietheju v Berlinu. Ugotovil je pretvorbo živega srebra v zlato v tistih živosre-brnih-kremenjakovih svetilkah, ki smo jih svoječasao omenili v članku o «Umetneir višinskem solncu*. Seda; so razni drugi poizkusi, pri katerih sta mu pomagala Duhme in Lotz in p-ri katerih mu je iel predvsem na roko Siemenesov zavod v Berlinu, ki mu je dal na razpolago svoje laboratorije.
Enake uspehe je ;mel skoro istočasno dasi z metodično precej razMGnimi poizkusi v To- • kiju prof. H. Nagaoka.
Sfcdaj pa sta A. Smite in A Karssen iz Amsterdama s primernim pridržkom seveda naznanila znanstvenemu svetu, da se jima je po- 1 srečilo v slični svetiifki kakor MSethe, kjer pa je bil mesto živega srebra svinec, pretvoriti J svinec v talij in živo srebro. Nadaljoe poizkuse ■ sia morala začasno ustaviti, ker bo preteklo nekaj mesecev, predno jim bo lahko tovarna dala zopet Čistega svinca.
S temi uspehi bi bila vrata prvin, ki se dajo razkrojiti, podaljiana od svinca preko talija in živega srebra do zlata. Morda nam bo že najbližji čas prinesel nova odkritja. Miethe
Borzna poročila,
DEVIZE:
Trs t. 25. avgusta. Amsterdam od 1050.— do ! 180— Belgija od 1S2,— đo U4.—; Pari« 124.— do 124.50 London od 128.50 do 129 — ; Ne*r York od 26.30 do 26.50; Španija od 380.— do 390.—; Sviea od 510. - do MS.— ; A tone od 39.60 do 41.50; BerHn od 62 V.— do 640.— ; Bakare&t od 13.50 do 14,—: Praga od 78.50 do 79.50: OgnkA od 0.0365 do 0.0375; Drmaj ed #j0670 do 0.0380; Zagreb od 47.- do 47.50.
VALUTE:
Trst; 26. avgusta. Avstofjska kroi« od 0.0365 do 0.0375; dinaiji od 46.80 do 47.30; dolarji o d 26.20 do 26.40; novci po 20 frankov od 102— do 106.—; funt Sterling od 128.25 do 128.75,
Benečgske obvemnlee 72.80.
f sam že naznanja, da je poleg zlata ugotovil i še drugo prvino, ki Je zelo »orodna s srebrom. Seveda me manjka Se ugovorov proti tem odkritfMn in tudi pridobljene mnofine {gre za dele miligramov) so Se premajhne, da bi se uresničil slučaj, ki ga je predvidevala Anglija pri ureditvi svojega valutnega vpralanja. Toda o tem imajo soditi drugi.
Mi hočemo samo to ugotoviti O čemur so zaman sanjali pred tristo leti alkimisti, kar se je zdelo pred tridesetimi leti nenaravno in absurdno, to je danes živa realnost. Zlato se da napraviti iz drugih kovin.	' L. C.
| j MALI OGLASI ] 1
PRAKTIKANTENJO veščo strojepisja sprejme takoj glavno zastopstvo «La Fondiaria v Bark ovijah.	1199
ČEVLJARSKEGA >omočnika sprejme Ober-snel v Divači.	1196
NEMŠKA gospa išče mest« blagajni čarke, vzgojiteljice, druiabnice ali gospodinje. Naslov pri upravništvu.	1197
KMEČKA hila se proda po nizki* ceni. Izredna
prilika za kmetovaice. Cologna in Monle
260.	1198 i ..i—— i ——
j HIŠNO sprejme takoj mala družina,	Via Mi-
; chelangelo Buonaroti 10 pritličje.	1194
KRASNO gosposko posestvo, 12 oralov, z me-bltrano vilo blizu žeta«niške postaje, na Štajerske« se proda. Pojasnila d'aje Zar, Trst, Via ValdiTivo 15/11.	1195
GtiSTILMčARJL [mam veliko množino istrskega vina, belega L 2.60, črnega L 2.70.— Vodopiv.ec, Podgrad.	1193
NASLOVI dijafkih stanovanj v Ljubljani se dobijo pri g.e Likar, Poljanska- cesta 87. Vila Bergman.	1192
PRIBLIŽNO 16 hi prvovrstnega belega vina, ima na prodaj F. Bratovš v Vina-v i. Cena po dogovoru.	1191
D&U2A3NICA za trgovino z mešanim blagom, samostojna m podjetna, s kapitalom 10 do 1-5.000 lir, z osebnim sodelovanjem se sprejme. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na poStooležeče It. 100, Trnovo, pri D. Bistrici.
1174
14 DO 16 LETtiO
dekle sprejme kot učenko v trgovino, Siega Sv. Peter na Krasu. 1181
BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.	64
PRODAJALKA
dobro Lzvežbana v manufakturni stroki, sprejme se kot
prva moi
v veliko trgovino z modnim ter manufakturnim blagom v večjem trgu Julijske Krajine. Daljša praksa in znanje italijanščine pogoj
Ponudbe z navedbo plače pri popolni oskrbi v hiši na upravništvo lista pod značko: .lzvežbana prodajalka".	(619)
i. UM Hi Mmm
od 29. avgusta do 8. septembra 1929.
Za nakup vstopnice, ki stane Din. 59.— in ki daje kupcu pravico do znižanega jugoslovenskegn konzularnega vizuma za Lir 12.— kakor tudi 30°, popust na italijanskih in 30"/o popi s na jugo-slovenskih železnicah obrnite te di komisarja sejma za Italijo
Jds. Če&ovina v Trstu Bicte XX settenAre SS I ,
NB. Za one obiskovalce, ki atanajejo Izven Trsta, bo poskrbe omenitai komisar uradnim potom jugotiovenski houzulerni vizum, v ta namen naj »e mu dostavi potni list skupno z zneskom Din. 50— za vstopnico, Lir 12.— za konzularni vi^um in L 5.— za poStne In režijske stroška.	(537) ]
40 DO 50 LIR dnevno lahko zasluži kdor pri de kosit travo nt Bile in Poffko. Oglasi Daf se pri Francetu Zitfman, Koče pri PTm
franku._L"*
KMETIJSKO DRUŠTVO V VIPAVI ima v 7Z logi izvrstno domače vipavsko vino. Censi Namizno vino: Lir 230—250 desertno otf 28® Lir naprej.	1144
Godbeni instrumenti ir pnevmatični aparati
„EOLOS"
Edino lastopniStve za prodajo v Jo lijski Krajini, Jugoslaviji in Avstriji.
AGENCIJA:	67»
IGNAZIO SLAVICH
Trst, Corso Garibaldi št. 6, I. nad.
flfro Mio mi o&rsz
mozolčki
BfiadsiSi
pege
trdnlce
efelis
bule
Iveri
eczeml
in vsi v to vrsto spadajoči kožni i2bruh§, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z antifelidično vodo <-Periinax», ki je gotovo sredstvo, rabliivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah.	*>6
AUTOMOBILNA PROOA
Trst-Lokev-Dlvaia-Seito£e€G
Lastnik R. Brunelli & C., Trst, Via U. Foscofo Ga rage Vedle, Telefon St. 606
VOZNI RED: [tna Ur [Težnja |	POSTaTe	¥iž»ja | Cew l!»
~ 17.30 f Trst, (P. Oberdan) t 8.45 980 3.80 18,—	Bazovica	8.15 6.—
6— 18.15	Lokev	8.— 3JB0
7.60 18 30	Divača	7.45 2.30
9.80 19.— J, Senožeče	^ 7.15 —
Cena minimalna za vožnjo L 2. Listki za tja in nazaj : Trt -tooietB in obratno L 17.— 1 nt-Di sU ia tfeutnt . U.— 539	LASTNIK.
plačuje
RLOJZiJ P9&H, Pism GMdi 2
prvo nadstropje
Pazite na naslov! (63) Pazite na naslov'
BriS|anfQ9 bisera dragulje
platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo pc
najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke S pondeljkom 24. t m. preselitev iz ul. Portlci dl Chlozza 1 v Via Torr e bi a ne a 2fi
Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. 573
COSTANTE LORENZI
Via S. Pran ste 50, Trst, telef. 29-20
Zaloga materijala „RuiltRT BOSIH"	Akumulatorji Dr. SCDJK!
----
Specijalizirana delavnica za naprave „BOSCH" na avtomobilih, motornih koiesih in motornih ladjah. — Poprave magnetov.
Poprave dinamov in električnih motorjev.	mj
Baterije, akumulatoiji vseh tipov in za vsako rabo.
Poprave in polnjenje akumulatorjev.
PODLISTEK ______
V. J. KRIŽANOVSKA:	0»)
Moč preteklosti
Roman v treh delih.
Iz ruščine prevedel Ivan Vouh.
Pri mestnem vhodu je čakal brata kralj in oba sta šla v tempelj, da žrtvujeta veliki kači, a med obredi je Bhavani plesala in pela ter s svojo umetnostjo popolnoma premagala kraljeviča. Po končanem žrtvovanju je Adžmitra prosil brata, naj gre z njim takoj k najvišjemu žrecu, ker mu ima povedati nekaj važnega. Tam je izjavil, da mu je Bhavani ugrabila srce in kot edino nagrado za usluge, ki jih je izkazal domovini, prosi, naj mu dajo svečenico za ženo. Narjvišji žrec je sklical svoje tovariše, ker je menil, da ne more sam odstopiti prve žrice, katere petje je bog najrajši poslušal. Spočetka niso hoteli žreci niti čuti o tem in so odločno zavrnili kraljeviča; ko so pa videl* Adžmi-trovo jezo in kraljevo nevoljo, so postali mehkejši, a bogati darovi so napravili ostalo. Črez uro se je kraljevič vrnil iz hrama kot Bhavanmn ženin, a poroka
je bila določena črez teden dni. Na kraljevskem dvoru je Devaki sprejela svojega svaka, ki ga je prvič videla. Ves čas pirovanja ni odvrnila pogleda od Adžmitre; zdelo se ji je, da ni še videla tako lepega in očam-jočega človeka. Burna strast je tedaj zaplala v njeni duši. Tudi Adžmitro je v prvem trenotku presenetila redka, nadzemska lepota kraljice; ker pa ga je tedaj Bhavani privlačevala, ni obračal pozornosti nanjo.
Ko se je kraljevič vrnil v svoj dvorec, je videl Rohino, ki jo je pripeljal s seboj, skupaj s hčerko, ki se je rodila pred dvema mesecema. V tem trenotku pa mu je bila njena navzočnost neprijetna in zoprna. Lahkomiseln in čuten, kakor je bil, se je je nasitil in že vnaprej ga je dražila misel na ljuboaumnje in sovraštvo, ki je bilo neizbežno med njegovo ženo, na* vadno svečenico, in to priležnico, ki pa je bila kraljeva hči. Nagel v odločitvah je takoj povedal Rohisi, da se bo oženil in zato je ona v hiši odveč, poleg tegat je ne ljubi več; a po teh izjavah ji je rekel, da jo naslednjega dne odpravi v njeno rojstno mesto. Dostavil je še, da jo bogaio oškoduje in zagotovi brezskrbno življenje njej in hčerki.
Mlada ženska, ki jo je ta vest zadela kakor strela z neba, je mislila, da zblazni, in poskušala je ugovarjati; no kraljevič je ukazal svojemu vernemu služabr riika, naj jo odvede in naj ukrene, da bo Rofcifia z
otrokom naslednjega dne daleč od prestolice. Ko so pa naslednjega jutra stopili v njeno sobo, kamor so jo zaprli, so jo dobili mrtvo; prebodla je otroka, potem sebe m s svojo krvjo je zapisala na steno: «Adžmitra, bodi preklet!?
Baron se je zdrznil, ko je videl pred seboj sobo z nepoznano mu opravo, a na tleh v luži krvi truplo prav mlade ženske in deteta. Na beli steni se je v fosforni luči svetil napis, ki ga on ni znal prebrati, toda razumel je njegov zmisel.
«Ko je Adžmitra zvedel, kaj se je zgodilo, je bil neprijetno presenečen, istočasno pa ga je jezilo, da se ni izvriila njegova volja. Sicer pa se ni bogve kako dolgo ubijal s tem dogodkom. Ukazal je, naj skrivaj pogrebe j o mrliča in kmalu je pozabil nanje.
Poroka s Bhavani se je vršila z velikimi svečanostmi in nekaj tednov je preilo prav mirno. Na zunaj se je zdelo vse dobro, toda v skritem Je dozo-revala nevihta, zakaj Drnkina strast je prilripela do nhunca m ljubosumnje jo ja še podžigalo.
Predolgo fat bilo, Če bi hotel nailevati vsa zvijafce, s katerimi je skušala obrniti pozornost Adžmitra nase te ga omamiti s svoj o crtarujo&o lepoto. Sicer pa m bflo težko vzbuditi kraljevi če vo strast, zaka) zvestoba in stanovitnost nista bili baš njegovi Čednosti. Ko je
zapazila, da se je začel Adžmitra navdušeno ustavljati z očmi na njenih zlatih laseh, je v nje, dozorel sklep, da se otrese moža in odstrani žensko, katerega moža si je hotela pokoriti. Ko je vse dobro pretuhtala, se je podala k očetu, se dolgo z n,im svetovaia, pa tudi z Majavarno, ki ga je potolažila in utešila m vrnila se je oborožena z vsem, kar je potrebovala. Majavarna ji je rekel, naj sprejme njegove svete kot izraz nesebičnega prijateljstva in ji zatrjeval, da s« more zanesti na njeno pomoč, kadarkoli bo v potrebi.
Toda niti Bhavani ni bila slepa. Zapazila je kra^ Ijičino prekanjeno prizadevanje, zaljubljenost moža, ki je postal hladen napram njej že nekaj mesecev pa poroki. Brezumno zaljubljena v Adžmitro, ljubosumna, strastna in maščevalna, je Bhavani tudi od svoje strani mislila na maščevanje. Toda vkljub svoji ljubosumni pozornosti ni vedela, da sta si kraljica in Adžmitra priznala ljubezen in da je vihravi Adžmitra i gorel od strasti za zlatolaso Devaki.
Kraljev rojstni dan so na dvoru praznovali a veliko pojedino v navzočnosti višjih dostojanstvenikov.: Nihče ni zapazil, da je kraljica vrgla na trinožnflcej ki so jih zažagaH o velikih praznikih, zelenkast prašek; fn ko so potem zažgali kaaila, se je razširil po dvorani prijeten, nepoznan in nenavadno močan duh, ki ja j predrl celo ven.