» t«'-lik*
63. tetsik.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
i-
Št
H»,
felKvs* dobivajo
¡no «red ta v Maribora t poifljinjetn na dora a celo leto • K, pot leta 4 K ia u Četrt let* 2 K, — Naročnina ca Nemčijo 6K, a iivenivslrJitit d*4ah » «, na leto sano 7 K. — Naročnina se poiilja na t Upravniitvo „Sloventktgt Oospodarja" v Mariboru. — Ust m dopoUJa do odpovedi — Udi* „Katols&ca* tfefcft*.*«* Posamezni listi stanejo 16 trio. - Uredniitvo: KoroSka ces» itev. i. - RcfeopM n m vračajo. ~ Uprsvntttvo KoroÜu
pírofíibo: tosente Ib rtkluitdjf.
a» iraentte s« pla£wje od enatfopse petitvrtte ta «krat 48 vta^ aü kar je feto, 1 kvadratni centimeter prodan strne » vto. Za vefltratae Oftaw pitona« pgpnul. V «rftl<tlfen
' 10 vin. — laaerati se sprejemajo de torba
tobaja vsak ¿etrtek i» velja t Kdor bedi »sin po niega, Jo Ust brej
cesta I te», i, vfs*^.»*
Rasfofor s našim vodite ljcm dr. Korošeem.


Ni S roditelj S. K. Z in V. L. S. mi je do volil, da sporočim bralcem »Slov. Gospodarja< sle deči razgovor, ki sem ga irrel z mim v Ljubljani, nekoliko prej, ket je odpotoval v Belgrai.
»Gospod ministrski podjredseanik! VaSi roja ki ee zelo zanin ajo za VaSe zdravstveno stanje. Iz »Slovenca« so izvedeli, da ste bolni.«
Dr. KoioSec: »Ni nč nevariega, a ostati mo tram Se v postelji po zdravniškem nkatu. Ker sem hotel čmpeprej izvrševati sam vsakovrstne javne posle, sem prezgodaj vstal io bolezen se je pono vila. Sam tudi Se komaj Čakam, da grem neovi rano na delo za nsSo mlado državo «
»Iz obiskov vidim, da niti v postelji nimate miru.«
Dr. KorcSec: »To nič ne stori, sedaj ne smemo zamuditi niti trenotka. To veljaj za vse, a tudi za mene, zato moram sprejemati tod. v poste Iji. Glejte, vedno je kdo pri n eni«
»Dovolite, gosped ministrski podpredsednik, «tekaj vprašanj ki posebej zan majo VaBe štajerske kmttake rojake?«
Dr KorcSec: »Seveda, sameumevne, saj sem veodar vedno po volji ljudst»a na čelu naSi Staje, ski slovenski kmetski organizaciji in zato pa smatram za svojo dolžnost, da povem odkrito be sedo«
»Kako stojimo nasproti novonastalim in starim d»žavam?«
Dr. KorcSec: »V splcSnem dobro. Mi imamo •mir in red v notranjosti, s tem pa pridobivamo najbolj na spoštovanju in splošnem ogledu ne le pri naših zsščitnikih in zaveznikih, temveč tudi pri naših sosedih, ki nsm ne bi radi priznali na Sih pravic, ki jih tirjamo in tuci htčemo z vseni sredstvi izvojevaii na podlagi Wilsonovih načel Le trdni in vslrajni moramo biti, k j fi gradimo našo novo domovino! Ba:ne večje in manjSs tež koče nas ne smejo plašiti. Vsi Jngoslovani in vse ¡jugoslovanske stranke in bodimo ob tem dela kot prsti ene reke in delsimo tako skopaj. Uspeh, po polen uspeh mora priti?«
»Kaj pravite k zadnjim dogodkom na Koro Skem?«
Dr. KcroSec: »Rekel sem Vam in ponavljsm: Vse bo dobro, ako storimo vsak na svojem mes tu, kar je naša dolžnost do našega naroda. Vernj mo v pravico, a borimo se todi za njol Posebej pa Vas zagotavljam, da naših ljudi in naših kra jev m Si bratje v Belgrada in Zagreba ter Sarajevu nikdar ne postijo pod tojim gospodstvom. Vsa na silja in vse krntosti morajo bili kaznovane.«
»Kaj porečete k Wastianovemu posVusu, da bi vznemirjal naSe severne dele Slovenskega Sta gersl ega ?«
Dr. KorcSec: »Wastian je politično živel od samih narodnih hojskarij in političnih nasilstev nasproti nam, saj je najznačilnejši zastopnik tiste ga vsenemStra, ki ni hotelo zasužnjili samo nas Slovencev, temveč ves svet. Glas takSnih nasilne fev, ki so sokrivi svetovne vejne in naših prega njanj v letifc 1914—1918, pri poštenih ljubiteljih miru in pravice ne sme imeti veljave ter je tudi me bo imel, kajti zaradi nekaj pritepencev in po silinemcev se Štajerskemu slovenskemu kmetskema ljodstvu ne bo delala politična, narodna in gmotna krivica. Glejte naše Štajerske kmetske ro-ake, kako so naredili bitro v splošni zmedi mir in red! Ponosen srni na nje. Mi izpolnjujemo pogoj Wilscnov: Dokazali smo, kako zreli smo za svobodo.«
»Ali Vam je znano, da vaSi kmetje še sedaj dajejo vsakovrstna živila na poziv naSib uradov?«
Dr. Kerošec: »Zalibog ni bilo mogoče oskrbeti naSib mest in ntSih vojakov prve tedDe in mese ce drogafe Zdi se mi, da so to takoj uvideli todi i aši rojaki. Prisrčna hvala jim, da so slediti mo emu pozivu* Pokazali so, kako zavedni so, kako ljubijo svejo domovino in kako polni pravega bra toljubja in krščanske ljubezni so do vseh onih na ših sorejakor, ki nimajo kruha. Scer pa sem re kel že ob svojem prihodu iz Francoskega in S»i ce, da nam koncem januarja pomore Amerika in drogi naši zavezniki. Črtali tte gotovo te dni, ka ko je naS be Igraj ki prt branjevalai minister zaaten d si doSle pomoči ie dole čil za slovanske okraje Trdno sem prepričan, da bo 8 prehrano vedno boljše «
«Kako bo pa s sladkorjem, soljo, petrolejem in obleko?«
Dr. KorcSec: Glavna ovira, da vse to ni takoj v redu tako, kakor si upravičeno želimo, so raz mere v drngih državah in ne v naši Jugoslaviji. S sladkorjem nas oskrbi gotovo država bratsvega naroda čebcslovaškega, o tem sem trdno uverjea. Samo, da bi bito v Nemški Avstrji več reda in manj tatvin po železnicah. Soli bo dovolj, več kri-iev in težav pa je z dobi - petroleja in obiske. Petrolej bi morali dobiti ali iz Galicije ali iz Ra n unije aii iz Rusije V Ros ji so zu.ede, da nas Bog varuj tafcih! Tam ni več red ¡ega gospodarstva, torej cd t»m ni pričakovati orav ničesar. Romunija je v prepiru z Madžari in z nami zaradi mej: hoče naS Bsmt; a v Galiciji so boji med Po!jaki in Bas ni. Torej težko, skeraj nemogoče je dobiti iz teh krajev kaj. Povd»rite to povsod pri naših liudeb, da ne bodo mislili da je morebiti naša država kriva teh razmer! Ostane nam za petrolej in obleko Še Amerika. Tukaj pa so velike težave zaradi prevoza in denarne veljava Nemški, posebej pa če n*S papirnati denar avstro ogrsce banke zunaj v svetu pri trgovcih prav nič ne velja, ker ga je brezvestna avstrijska uprava dala tiskati na ravnost nepregledne množine. To je tudi eden največjih grehov bi*še Avstrije nad vsemi narodi, ki se sedaj bridko maščuje. NaS belgrajski fiasnč ni minister se trudi, da bi spravil valoto v red in zasigural vsaj neki j veljave bankovcem, ki so ▼ naSih krajih pri m Sih ljudeh. To bo dobro tudi za naSo trgovino, ne samo za premoženje splob. Amerika in Angleška imata surovin in blaga do volj, toda opraviti imata todi z aovim urejevanjem sveta toliko, da jima ni mogoče storiti vsega takoj prve nesce. Mi namreč ne smemo pozabiti, da je velik del sveta v popclnem nereda. Sicer pa naj naSi ljudje dobro pomnijo, da so ravno Nemci cela dolga Štiri leta samo razbijali, uničevali in jemali in mi tega ne moremo takoj prve tedne izbrisati in popraviti ter urediti tako, kakor hoče vlada sama in si želi seveda ljudstvo. Kdor ima cedaj težave, se čisto po pravici lahko jezi le nad tistimi krivci, ki so zapeljali nemSki narod na »trašao krvavo pot svetovne vojske in tako pahnili E/ropo v morje krvi, solz in trpljenja ter v nered Prav neumno bi bilo jeziti se zaradi raznih teiav na i naSo mlido državo in če je kakSan takšen brezvesten boj^kaS na naSi zemlji, ga je treba zapreti ali zapoditi. Naj Ie gre sam) za malo časa v kako tujo državo, pa se bo kmala ozdravljen vrnil in hvalil Boga, da živi pri nas.
Ako bi ostala b vša Avstrija, kjer smo bili večni sužnji, bi se nam že sadaj godilo desetkrat slabše. Vsa jeza narodov, ki so sedaj naši zavez niki, posebno pa Se jeza Francozov, Angležev in Amerikancev bi se upravičeno izlila nad nas. ()!• Skodnino bi morali plačati, denarja ne bi bilo pra-
vega, davki skozi desetletja naravnost straSai, a uničeno vse. Nam ni mogoče pozabit, kaj sm» mi morali pretrpeti v tej svetovni vojski in po» prej, na5i sedanji zavezaiki ne smejo ia ne morejo pozabiti, koliko truda io krvi so žrtvovali za svojo pravično zmago
»Ali smem ta razgovor sporočiti v »Slov. Gospodarja« našim Štajerskim rojakom?«
Dr. KoroSec: » ¿e sporočite ga ia pozdrav ta mi posebej vsa zavedna kmete v naši »Slovenski kmetski zvezi«! Sporoiite posebej svojim rojakom iz pUjskega okraj lega glavarstva, da se viiimo okrog Velike noči Za lani sem obljabil, da pridem, a neprestano delo ms je zadržalo ves čas, sedaj pa bolezen «
Poslovil sem se po teh besedah od naSega voditelja ter izročam govor spoštovanim bralcem.
V Ljubljani, dne 24. jan. 1919.
I. Vetenjak.
Uradno poročilo o nemških izgredih v Mariboru.
Ljubljanska deželna vlada je natanko proučila in preiskala dogodke v Mir,bara ia je objavila ▼ Ijabjanskih listift uradno poročilo o vzroka in p?, teku teb dogodkov. Uradno poročilo se glasi:
O nemirih v M ribora, ki so se pripetili da» 27. jan. 1919, ko je bila tamkaj ameriška komisija podpolkovnika M less, je deželna vlada za Slo* venijo izdala na podlagi dose lanj h rezultatov preiskave to le uradno poročilo: Izza razpadi Avstrije je Miribor pod upravo ljubljanske vkde. To stan-je, ki odgovarja etičnim in gospodarsko prometnim potrebam Dravske doline, je bilo aradao priznano p^ nemško avstrijski vladi z noto državnega tajnika dr. Bauerja z dne 22 jan. 1919, ki je obljabil imenom te vlale, da ne bo na ozemlja, upravljanem po ljabljaaski vladi, izvrševala nobenih činov državne sile (Hjheitsrechte). Pod jugoslovansko u-pravo nastopivši red v Maribora pa ni po godu turbulentnim elementom, ki zlorabljajo narodne čate, izkašajo po vsaki ceni izzvati socialne nemire tadi v jugoslovanskem območja. Ko je dne 27. jan. 1919 potovaU ameriška kom sija podpolkovnika Mitesa skozi M iribor, se je zdel tem elementom trenetek primeren, da M iribor šiloma iztrgajo jugoslovanski upravi. Jjgosloranste oblasti so bile o pripravah boljševističnih elemeitov poučene, p& vendar se z ozirom na značaj ameriške komisije, ko je naporedana manifestacija zavzela nacionalno pretvez j, sklenile dopustiti jo, dokUr se ae gede nasilja. General Miister kot zapovednik mariborskega vojaškega poveljstva je dns 27. jan. dopoldne izdal ukaz, da se naj občinstva dopoSča neoviran izraz mišljenja ia manifestiranja. Zlasti se naj prepreči v3ako krvopralitje. Ta ukaz kaže razliko med postopanjem jugoslovanskih ob!a<tij in nastopom Nemcev na KoroSkem, kjer se vsaka izjava za Jagoslaviio preprečuje z nasiljem. To prostost so zlorabili elementi, ki žele nem r po vsaki ceni in ki so jim prišli na pomoč deli nemškega meičajstva. Vslei nabada na policijo in vojake je prišlo do krvolitja. Deželna vlada je nemuiotta uvedla najstrožjo preiskavo zaradi tega obžalovanja vrednega dogodka. Ta preiskava je podala oastopni sliko:
Ko je amariSka komisija dne 27. jan. po 12. uri opoldne že zapustila okr. glavarstvo, je množica, ki se je nahajala pred njo, brez povoda napadla po icijskega komisarja Saaekoviča. Pobila ga je na Ua ia ga tam tolkla po glavi. Iztrgala mo je revolver. Policijski straža je Saaekoviča rešila smrti, maožica pa je potiskala njo in na pomoč pri-
- • *,» ■ ♦ -«•«♦»V"»
kite]« vojake bolj in bolj proti zida mestne hiSe. Nato je irnožita vojake dejacsko Da padla, jih su vala, jim pljuvala v obraz in se jih lotila s silo, hoteč j m izviti puSke iz rok. Tedaj je iz demon strirajoCe množice poCil strel iz revolverja na vojake. Strel je zadel bajonet prddesetnika Vincenra Pit ter tako, da je odstreljen kos s silo priletel v glavo desetiiiko policijske strafe Antonu Pučoik Potem se je oddal iz množice na vojake Se en etrel, ki je šel mimo uäes desetoika Lovr. Slobca. Policijski stražniki, ki to bili z vojaki vred bodo ogrcženi, so veCkrat pozvali množico, naj se vendar oroakoe, sicer se bo rabilo croije. Ko pa so ■e oddali etreli in se je množica rnvala z vojaki za orcž;«, eo vojaki v skrajnem silo orana napa sled sami začeli streljati, in sicer najprej v zrak, ko pa je množica Še bolj pritiskala ter je en ci vilist saklical: »Nickt weichen, der Seg ist an-•erl« (Ne se amakniti, zmaga je naša!) so astre lili nekateri v smrtni nevarnosti sami brez povelja med napadalce, ki so se zaobrnili v beg šele, ko so ležali mncgi ranjeni na teb. Ta dejanski stan je potrjen po celi vrsti zacesljivih prič, kojih iz povedbe so vladi na razpolago.
Vie to je dokazano tembolj, ker so jugoslovanskim. red vzdržojocim oblastim sovražne osebe že ves dan napadali posa i ezno in v gručah Jugoslovanske vojake s psovkami in z drjatskimi nasilstvi, pljuvali proti njim in na glas izjavljali, da bo ta dan konec jugoslovanski opravi in da bodo pobili vse Jcgoslovane. Razne ok« loosti pri Cajo, da so se democstrantje hoteli polastiti mestne biSe. Zansfiali so se na prisotnost ameriške kcmisije, misleč, da bo oblasti ovirala pri ener gičnih korak h. Pričakovali so zmago takogdovo. da je trgovec Beiofried ob eni popoldne brzojavil ▼ Celovec, da je »Miribor zopet nemški«. Brzojavka se je zaplenila Glavnega napadalca komi •arja dr. Senekoviča, brezposelnega Viktorja Tajnikarja, je policija že aretirala in pri njem načla Senekoviču odvzeli revolver, v katerem manjka en naboj Na licu mesta so našli tri poloe in en izstreljen revolverski naboj. ZnačilDa je tudi fcj&va nemškega reditelja frrneta napram nadredarju Ce 60vodji Aleksandru FilipCiču, ko so se začela nera-Ika nasilst'a, da ne mote več jamčiti za mir, vi de C, da hočejo Nemci zanetiti nemir. Priča pro fesor Bračon potrjoje: Ko so Nemci 2e bežali, so izkušali posamezni vodje množico še zadržati za nov boj in je eden tožil: »Auf diese feige Bande ist kein Verlaß . . . statt die par Mandeln zu ent Wrffoen . . .« (Na to strahopetno druhal se ni zanesti . . , mesto da bi teh par možiceIjnov raz orožili . .	> «s $8$
Vlada smatra na tej podlagi in še reli vrsti drugih poročil za ugotovljeno, da so hoteli 27. januarja nezacovoljceži v Miriboru nasilno odstraniti tedanjo uredbo. P poinoma odobrava postopanje krajevnih oblasti, zlasti zapovednika gene rala Maistra. Vendar mora oblastim pripomniti, n»j odslej ne dopuščajo nobenega zbiranja, zakaj pr puščanje se zlorablja in rodi sadove, kakcr je bil dogodek 27. pr. m. Mar bor, na važnem kri Sišča stoječ moCno industrijski kraj, smatrajo aeki Sjadje za prehodno točko, da zanetijo požar brezmiselne prekucije tuli v Jugoslaviji. Mi smo •veta in zlasti ententi kot živelj mira dolžai, da tega ne dopustimo. Prebivalstvu fcočemo poskrbeti pravično ravnanje v socialnem pogledu in boljäi položaj, kakor je v Nemški Avstriji, zlasti glede prebrane. Ne moremo dovolj ogorčeno obsojati profesorjev nemšiib zavodov, katere smo, uvažu jofi pravice manjšin, pustili cdprte, dasi ti ljudje nam poprej niso privoščili srednjih šol, sedaj pa so to popustljivost poplačali s tem, da so ubogo mladino nagnali na uiiio v nasilje za brezupna geda in prevrat dočim so se sami poskrili. Vlada izreka zaničevanje tem ljudem in pozivlje šolske oblasti, naj preženejo politiko prevrata iz šolstva. Vse oblasti so pczvane, da posloje^ energično, pa vseskozi pravično.
Nemško - madžarske tolpe napadle Radgono*
T&W* ' *	5
V torek, dne 4. febr. zjutraj so nem&o
madžarske boljSeviške tolpe (kakih 700—800 taci) pod vodstvom nemških častnikov napadle Radgono in za nekaj časa potišaile našo posadko nekoliko nazaj. Nekaj nemškega prebivalstva v Radgoni je streljalo na naše vojake. Ponoči od torka na sredo so na8i vrli vojaki vrgli ropajoče tolpe ■ krvavimi glavami zopet nazaj. Železniika proga med Obrajno in Radgoao bo kmalu popravljena.
IBBfBKl BDBIDBIt
Vse vesti, ki so jih širi i v torek vzra-došč ni Nemci o porazu našiti v Radgoni in o vel ki h žrtvah, sd popolnoma iz trte zvite. Naše postojanke na celi črti od ogrske do ko roike meje stojijo trduo in neomajno. Slava vrlim jugoslovanskim vojakom in posebej še zapovedaiku generalu Maistru!
Politične vesti.
Regent Aleksander v Pariza. Iz Toaloaa se dne 1. februarja poroča: Regeit Aleksander je dospel semkaj in ie popoldne nadaljeval potovanje v Pariz.
Dr. Korošec častni občan trga Šmarje. Občina trg Smarie pri Jeiftah je imenovala ministrskega podpredsednika dr. KoroSca zaradi njegovih veliki zash g za Jogoslovane častnim občan m.
Dr. Korošec zdrav. Iz Belgrada poročajo, da je ministrski p jdpredsedaik dr. Korošec sedaj zopet popolnoma zdrav in sam vodi posle svojega urada.	i |
Balgr&d za slovensko Gorico in slovenski Trst. Dae 2. februarja je bilo v Belgrada ve-luo zborovanje, na katerem je srbsko IjudsUo zahtevalo, da morajo Trat, Gorica, [stra, Raka in Dalmacija pripatati kraljestva SHS. Sprejeto resolucijo so poslali mirovai konf^ren^i v Pariz, predsedniku Wilsonu ia našim detegatom.
Italija je od začetka do konca vojne izdala za vejre stroške 48 in pol milijarde lir.
Sole na jezikovni meji. V CerSaka ob Mari je tamoSnjo šuiferanjsfco Bula obiskovalo dosedaj 15 otrek. Od teh je bilo 11 shveaskih Komisija, po slana od š)lske oblasti je dae 2. !ebr. ugotovila, da obiskuje šilferanjsko šolo na Sladkem Vrhu pri Cmoreka 203 otroka. Od teh je samo nekaj nad 30 čistonen.ških. ogromna večiaa pa je slovenska. In vendar cmureSki mogotci niso dovolili na tej šoli niti veroaanka v slovenskem jezika za slovenske otroke Sliveaska deca, ki je govorila slovenski je bila zasramorana in mnagokrat celo — tepena. S'dai bo tega konec.
Zaslužena kazen. Nemci so tiste kraje Francije, katere so imeli tekom vojske zasedene, tako opustošili, da so ena sama razvalina in pašiava, na kateri ni ne drevja in na kateri še celo trava ne raste Eitentt bo določila, da bo moralo 200 tisoč nemdkih vojoih vjetaikov popravljati škodo in obnavljati opnstošene dele Francije. Taii gradivo za obiavljanje bo morala dati Nemčija. Zaslužena kazen!
Protestni shod. V nedeljo, dne 16. februarja, d poldne, bo v Narodnem doma v Mtribara velik skupen shod Slovencev iz Maribora in okolice proti okupaciji slovenskega ozemlja po Italijanih, Nem cih in Midžarih. Ni sholu govorijo govorniki vseh strank. Slovenci in Slovenke iz mesta in okolice, dne 16 januarja vsi na shod v mariborski Nar. dom.
Odredba deželne vlade v Ljubljani proti Nemcem. NemškoStajerska vlada je odklonila ultimat ljubljanske deželne vlade ia ni hotela izpustiti v Gradcu po nedolžnem zaprtih Slovencev. Graški Nemci so zahtevali, da moramo izpustiti na svo bodo vse nemške in nem^urske hujskače ki so zadnji čas rofovilili proti Jigoslaviji proti vladi in proti nsSmi oblastim. Torej mi bi morali naj prvo izpustiti hudi, ki so si res zaslaž li ječo, a praski Nemci bi Se le potem izpustiti po nedoli-nt m zaprle p a'ke Slovence. Ljubljanska deželna vlala je v torek, dne 4 februarja to drzno nem ško zahtevo odklonila in je isti dan cpoldne dala koDfioirati, t. j. v svobodi cmejiti 9 voditeljev ljubljanskih Nemcev
Jabn, nekdanji urednik »Mirburger Zeitung«, sedaj po graSkih listih nesramao laže in hojska zoper Slo renče. Jahn najbrž nikdar ve! ne pride v Maribor, ker bi ga dragače tukaj morala zadeti pre-Zislufena kazen.	3»-
Omika graškega župana. Gra*ki Nemci so si za župaoa izvolili moža, ki sliši na čeloma ne-nemško ime Fizia. Mož je bil eden glavnih huj-ekačev na nemških Volksta;ih v poletju preteklega leta. Kričal je na vsa usta: Ali nemška Avstrija, ali pa nobene!" — Kako omikan je ta poglavar nemških Gradčanov, je dokazal v seji graškega občinskega zastopa dne 90. januarja, ko je o Slovencih govoril kot o bindišarjih. Ce kak nem9ki ali nemčurski postopač in barabon psoje Slovence, mu ni toliko zameriti. Od graškega župana bi pa vendar bilo zahtevati, da vsaj kot župan v ob črnski seji ne pade na nižine nemših barab.
Preganjanje Slovence» v Gradca. NemSkoštajer-ska vlada j« dala v Grade« zaprt ti večje število
* "'^^Tfl i. fohreMja ttlK
mirnih Slovencev. Deželna vlada v Ljubljani je 9 tem obvestila bel^ajsso vlado. Dae 3 februarja je poslala dež. vlada v Gradec ultimatom, v katerem eoerg čno ugovarja proti nasilnostim napram nedolžnim graški u Slovencem, ki ne nasprotaje'0 samo melntrodaim načelom, marveS so samo či-ni izzivajoče samovoljnosti. Če vlaia ne dobi ta« koj (do Stra opoldne) ur&diega obvestila, da so preganjanja graikih Slovencev v vsem obsega preklicana, bo delelna vlada odredila enake ukrepe zoper Ijobljanske Nemce.
Osma žrter mariborskih izgrediv. Do« 2 februarja je umrl v mariborski bolnici uradnik Gflti-ove pivevarne v iiariboru, Franc Hailitzka, kateri se je tuli udeležil znanih ma iborstih izgredov ter bil ranjea vsled strela. Imenovani je osma žrtev mariborskih izgredov.
Tedenske novice.
DnhovniSke vesti. Prestavljeni so naslednji gg. kaplani: Ivaa Luskar iz Mozirja v Griže, Iran Oga-lin iz Majšberka k Sv. Mirku aiže Ptaja, Igaaci) GrifiS od Sr. Janja na Stavnici v Majšoerk. Kot prvi kaplan pri Sr. Jariju na Stavnici je nameščen doselanji vojni karat g. Peter Jarak Kot kap^ lan pri Miriji Snežni pa bivši vojni kurat g. Anton Perštih.
Okrajni zastop celjski. Poverjeni3tvo za notranje zadeve je poverilo vodstvo poslov okrajnega zastopa v Celju vladnemu kemisarju dr. Ladovikn Pinkawi, okraj nema komisarja v Cela.
Poroka. V St. Iija v Sov. gor. se je v sredo, dne 6 t m. poročil posestnik Alojzij Nikl z Mi-ciko Žebot, kmetsko hčerjo iz Selnice ob Mari. Nevesta je se tra našega urednika. NArodoem« paru želimo obilo božjega blagoslova!
Častno občanstvo. 0)fiaski odbor občine Sv. Miklavž pri Hjčati je imeaoval generala Maistra iu okrajnega glavarja dr. LajnSiČa častaim občanom. — Pri včerajšoji odborovi seji 3ta obSinska odbora v Ceniku in Selnici ob Miri imenovala generala R. Maistra radi njegovih velikih zaslag za obrambo naiih obmejnih kraev pred nemSkimi tolpami svojim častnim občanom. Eaako sta oba obč odbora odlikovala *udi okr. glavarja dr. Laja* šiča. — Todi občine Sv. Mirjeta ob Pesnici, Dra-gačova in Vosek so imeaovale omenjena gospoda za čaatnpga občana Iskreno čestitamo!
Pazite, kaj se govori! Ker se po Maribor« in drugje še vedao govori, da se je v ponleljek da» 27. januarja 1919 iz bogoslovja streljalo na mno> žice zbrane na Glavnem trgu, opozarja ravnateljstvo kn. šk. bogoslovn. semenUSa občinstvo, da naj pazi, kaj se govori, ker bo odslej sodaijsko zasledovalo širitelje te hudobne laži.
Javni dobrodelni zavodi na Spod. Štajerskem. Dež'lna vlada za Slovenijo je vse javne dobrodelne zavode kot bolnišnice in hiralnice, ki so v območja deželne vlade za Slovenijo v bivši štajerski kronovini, prevz-la v svojo upravo.
Cinkarna v Celja. Po naročila poverjeništva za javna dela in obrt v Ljubljani bo oddajalo in razpečevalo oskrbništvo diž&vne cinkarne SH3 v Celju neposredno svoje izdslke. Prodajale se bodo: C nko^e pločevine različnih debelosti, čisti cink in cinkov prah. Vsi dopisi in naročila, kate a se bodo reševala z obratno pošto, naj se pošiljajo plavžarskema oskrbništvu SHS v Celju. Naročila se bedo izvišivala točno in solidno po stalnih cenah proti predplačilu. Zaboji se bodo zaračaa-jevali po dobavni ceni. Plavžarsko oskrbništvo SHS v Celju.
V/gledna občina. Iz občine Sv. Trojica pri Rogaški Slatini je odSlo vseh 23 mladeničev vpoklicanih letnikov 1895—1899 k jugoslovanski armadi. Sloveriskoštajerske občine vzgledujte se! Občino Sv. Trojico vodi vil žapan našinec gosp. Ivan 2urman.
Podčastniki SHS drag. polka v Mariboru so da rovali 56 K za revno jugoslovansko deco, in sicer kot prebitek pri zbiranj t nagrobnega venca za umrlega častniškega namestnika Erneata Karba. Slava požrtvovalo m drag uncem!
Na sramotni oder! Pri mariborskem polka so se od 1. grodaa do danes samovoljno odstranili naslednji vojaki: četovodje Pogačer Anton, Mošnje pri Radovljici, Koser Ivan, Spodnji Gisteraj pri Mariboru, Fabjančič (vtn iz Ptuja; desetniki: Me-lanšek Martin, Sv. Anirat pri Slovenjgradca, Vaj-da Alojz, Stojnci pri Ptaja, Stojnič S.efaa iz Hrvatske, Ucmar Albin, Gabsrje pri Celja, Oberseel Iran, Naklo pri Sežani, Antoličtč Jolef, Sr. Miklavž pri Maribora. Serk Henrik, Vosek pri Ptaja, Vogrinec Franc, Varberk pri Ptaja, Seifriad James

* § latraarf* 1W»_
it Miribcra; poddesetnik šašel Andrej, Ren?« pri Celovcu; dragonri: ŽagerAoton. 2* ga pri Tolmina, Venpot FraDC, Oplotnica pri Konjicah, Sirokelj F, Lukovi« a pri Kamnika, Kravčar Anton, OpCinapri Rudrlfoven, Rubin Jožtf, Sv. Marjeta pri Miribo m, Holc Fračc, LakoSak pri Ptuju. Pavlic Rudolf, železi a Kaplja pri Velikovca, šktrbinek Janez, O plolnica pri Konjicah, Kaučif Andrej, Ivajckovci pri Ormoža, Krivec Martin, M«iSperg pri Ptoja, Pompe Franc. Loka pri Celju, Breznik Konr., Sv. Miklavž pri Miriboru, FoSt Franc, Oplotnica pri Konjic »h. Flis Anten, Sv. Bolfenk pri Ptaja, Kotnik Jcžef, Hrastnik pri Celja, Krajnc C ril, Sv. Bclfank pri Roja. Kovačič Jožef. Rajkenbarg, A Matevž, Kamnik, MeSko Franc, Vičanec pri Ptaja, Pfajfsr Jožef. Velika Nedelja, Repina Alojz, Svefii-na pri M«ribjru. Streihar Miroslav, Sv. II. pri Maribora, Zopanc Valentin, Radovljica, Žmavc Ivan, CermljetSak pri Maribora, Lsb Henrik, Fram pri Maribora in Porgaj Ivan iz Ranče pri Miribora. — Odslej bomo otalno priobčevali imena ubežni-kov, ki so samovoljno zapustili jugoslovansko sa stavo in so prelomili dano obljubo zvestobe svoji dom« ni.
Bataljon Srbov je v sredo zjutraj dospel v Maribor. Pozdravljeni, brat e Srbi v našem slovenskem Marib rut Krog junaških braniteljev severne državne meje kraljevina 6HS Vas sprejema z bratskim jugoslovanskim pozdravom.
Razpis složb. Pri irestnem magistratu so raz pisane siužbe pisarniškega nradnika (XI. činovni razred), izterjevalca (eksekotorja), nadalje dveh pisarniških pomočnikov, sloge, perice v mest nem kopališča (plača 100 K mesečno s prostim stanovanjem in kurjavo) PrcSnje, in sicer koleko-vane in opremljeoe z domovinskim lisiom, zdrav niSkim spričevalom, odnosno uradnim potrdilom o invaliditsti in spričevalom o dosedanjem službovanja je treba najkasnejSe do 12 februarja poslati n» naslov: Mestni magistrat v Maribiru.
Vsi jogoslovanski radlotelegrafisti se poživljajo, da se zlog organizacije nemudoma javijo z navedbo: starosti, dimov, občine, kje je dovršil tečaj in praktično službovanje, kje se nahaja s?daj in v kaki službi — na začasni odbor kluba jugosl. radiotelrgr. Maribor 1.
Leitersberški hujskači. LeitersberSki Slovenci nam pi&ejo: Med nemčorskimi hujskači je todi Čevljarski mojster Leopoli Felser in njegova dva sinova iz Leiter-berga Ti so pobirali podpise za Nenfiko Avstrijo. Štejejo se za navdušene Nemce, te pr»v ne znajo nemSki. 2 vijo pa se vendar smirsj od Slovencev. Te ptičke si je treba zapomniti!
Tgev. in obrt. shod, kojega so vsa južncSta-jerska t gov. in obrt. društva nameravala prirediti S. sveCana v Mariboru, se zar»di nastalih telkeč preloži na nedeljo, dne 16. svečana ob istem čisu in krrju v Mariboru.
t Zborovanje Kmetijske podrninice t Št. Jnrju ob J. žel. v nedeljo, dne 9. svečana t. 1. ob 9. uri dopoldne v ljudski Boli v trgu. Tajnik Slov. kmet. drožbe v Ljubljani, gosp. inž. Lab, bode pojasnje val nove razmera. To bo menda zaoimalo todi sosednje podružnice, toraj se vabijo tudi njih zastopniki.
Promet s plemensko govejo živino. Naredbapo-tsriemStva za kmetijstvo dne 30 dec. 1918, »Ur. jlst« 6t. XXIX, s katero se je proglasil promet s plemensko govejo živino v gospodarske namene prostim, se razveljavlja. Glede prometa s plemensko govejo živino veljajo odslej vsa ona določila in predpisi, ki veljajo za klavno živino. Nakup in prodaja plemenske živine se sme vrSiti le s posre dovarjem vaovče<alaice za živino in mast v Ljubljani, oziroma njenih zaupnikov, vendar pa slednji niso upravičeni zahtevati in pobirati nikake pristojbine za svoje posredovanje.
Posestnikom, ki so naročili svoječasno trte in sadno drevje pri bivSem deželnem odbora v Gradcu, se naznanja, da dobe narečniki za trte v naj k raj Sem času obvestilo, koliko trt in katere vrste se )im je dodelilo. Ker je naročnikov za cepljene trte Eelo veliko, ni mogoče posameznikom dodeliti z ozirom na majbne zaloge več kakor 800 komadov cepljenk. Amerikanst ih korenjakov je Se pa precej na razpolago. Kdor želi take v nadomestilo za Cepljenke, naj javi potrebo čim prej podpisanemu nadzora Btvu. Drevesa je razdelit že DivSi deželni odbor v Gradco in nima podpsano nadzornistvo aobetega vpliva na to razdelitev. Le glede naka-sanja dreves iz bivSe celjske deželne drevesnice s« jamči dotičnikom, da dob« nakazano Itevilo dreves. Razven že dodeljenih ni nobenih drevesc več ns razpolago. Zato ae tozadevnim prolsjaaa pkakor ns more «goditi,. i	mbmfi^tttt
gPDVBBgl HOmOBlli
Kmetijska zadruga v R^Cah je od Kmetijske družbe v Ljobljani pooblaščena. da razprodaja spneai dotik, kateri se izdeluje v tovarni v Rašah Vsenu e 17—20 odstotkov daSika. 100 kg staae K 180'—. To je najboljše nadomestilo za Toma ževo Žlindro ter se izdeluje v naši Jugoslaviji. Na ha (i/3/4 orala) se rabi samo 100 — 150 kg. Na roča se pri Kmetijski zadrugi v R iCah, katera poskrbi, da se gaojilo v z&željenem časa dopoSlje. Preden se apneni dulik trosi, se zmeSa z drobao prhko zemljo ali pa vzams eden del kalijeve so li, katero ima Kmetijska zadruga v zalogi ia 2/3 apoenega dušika. Večjim naročnikom in Kmetijs kim podrataicam se poSljfc navodilo o uporabi apnenega dušika.
Kmetijski tečaj za invalide na kmetijski Soli v St Jurju ob jni. lil. V sedanji kmetijski tečaj se sprejme aa žr ho poverjenifttva za socialno skrb Narodne vlade SH3 Se 8 invalidov iz Štajerske. Ta tečaj ima pomen zlasti za tiste, ki hočejo prevzeti kake kmetije, pa imajo od kmetijstva že z doma gotove pojme. Stroške za to nosi komisija za preskrbo vračajočih se vojakov. Prijaviti se je treba najpozneje do 20 t. m. pri podpisanem ravnateljstvu. Pismenim prijavam naj se prilož io sledeči izkazi: o invaiiditeti kot bivSi vojak ter sedanjem zdravstvenem staniu, o premoženjskih in družinskih razmerah, o domovinski pristojnosti, o predvojnem poklicu in splošni izobrazbi. 2ipni in občinski uradi kakor tudi podružaice slovenske knetijske družbe se naprosijo, da opozore primerne invalide na ta tfčaj. Ravnateljstvo kmetijske Bole v St Jur,u ob juž. žel.
Kon}erejci Majerske. Dne 12 febr. se bodo prevzemali y Gradcu plemenski žrebci. Opozarjamo vse posestnike žrebčarskih postaj, da hleva do 13 febr. pripravijo i a za krmo in oves vse potrebno ukrenejo. Dnevne porcije ostanejo do nov h odre Jb ¡z Ljubljace dosedanje, to je: 6720 kg ovsa in 5400 kg sena za 4 mesece za 1 žrebca Svetuje mo, tozadevna naročila pri celjski zadrožni zvezi izvrčevati. V*e one, ki se v Gradec po žrebce vo zijo, opozarjamo, da «i pravočasno oskrbijo potne liste, drugače ne morejo v Gradec.
Kvas (drože, germ) za peko. NV je izlala na redbo, da mora Slovenski Stsjer s kvasom oskrbovati tovarna v Rač*h A saj mi severno od Ma ribora že cele mesece ne dobimo niSesar; nedavno so nam trgovci rekli, da tovarna odda kvas le tedaj, če ji pošljemo ječmena. Naj bi se ta stvar uredila Ako po dolgem času imamo malo moke, pa zopet ni mogoče speči poštenega kruha, ker ni kvasa!
Pozor! Posestnik grtSJine JelSs pri Šmarju Nemec dr Oskar pL Artem se seli v Nemško Avstrijo. Za svojo grajSčino ima več kopcev, pa zopet same — Nemce. Tako hočs grad nek Raichs ritter pl Hobenblam—Simitscb iz Dunaja. Umevno je, da bi se »pametni« Nemci radi naselili tukaj v Jogoslaviji in delali propagando za »Lačenberg«, Slovenci, pozorl
ZadoŠila sta se v Dramljah na pokvarjeni peči dva otreka pri Mihaelu in Ani Soline.
Kdo kaj ve? Jarc Franc, rojen 1 1886, pri 1. marSkompaniji 26 domobranskega peSpolka, vojna pošta štev. 48, je pisal zadnjikrat koncem meseca septembra leta 1914 iz Galicije. Ako kdo kaj ve o njem. naj sporeči proti nagradi njegovim star Sem: Franc Jarc, Sv. Jakob v Slov gor. — Franc Sidar, 1 marSstotnija 26. dom. pp , se pogreSa od septembra 1914. Bil je pred vojno kaznilniški paznik v Mariboru. Kdo kaj ve, naj sporoči njegovemu sv» a K Stržina, Cirilova tiskarna, Maribor.
Kdor da drva za koruzo, naj jih ponudi Mir-jnu Golobu, hišnemu posestniku Mlinsfca ul 10.
Kaj je z zavarovalnicami? Na mnoga vprašanja odgovar amo, da je najboljše, da vsakdo, ki ima svoja poslopja zavarovana še pri kaki tuji zavarovalnici, pristopi čimpreje k domači Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, Vsa tozadevna pojasnila daje „Glavao pover-jeništ^o Vzajemae zavarovalnice v Celju, Breg fit. 33."
Pisarna občine Krčevine pri Mariboru se nahaja v krčeviaski Boli. Uradne ure so vsak četrtek in nedeljo predpoldne. Občinstvo se opozarja in prosi, naj se natančno drži na določene uradne dneve, ker le na ta način je mogoče redno in v z«dovolj no st strank poslovati. — Anton Inkret, gerent.
Dopisi.*!
'< Kamnica. 2ani Pečar ml. je pobiral podpisa za Nemško Avstrijo in bnjika zoper Jugoslavijo. Na ,Slemenu js semlkoavstrijski poročni t agitiral
in hujskal Ijadi proti naSi državi. Zakaj se takSas ljudi ne izSene v detelo lačeabsrgarjev?
Pobrežje pri Maribora. Tadi tukaj imamo Bs dosti bujikaSev, ki se jin pa ne posrači obrniti zavedne Slovence iu dobre Jagisovane. Tiko js naprimer vel^posestnikova hči, Marija Rojka, i ako zabavala čez Jugoslovane celo pretila najemnikom hiSe, kdor ne polpiSs pole iu se ns izreSe zs nemSki Maribor, ta se zna odstraniti iz njsne hile. Nadalje je znana učiteljica Marija Saidler na ta-kajSnji Sol' govorila napram učencem iu učenkam: »Kinder seid stolz, d e Schale so w e aacb Mar-burg bleiben deutsch.« Tadi posestnica Rasa Pakt je svoji delavkinji, katera je celo leto, zato da do* bi na zimo mleko, pridno delala, ni obljab* drža* la, čel: f&r die Wiudischen habe ich keine Milch.«
Jareaina. Po na^i župniji so nabirali pot-plse za Nemiko Avstrijo; dunajski privaudraueo Stanger (je od Slo?encev obogatel), .romar* in odstavljeni župan vnkovski Jam era* gg, trgovec Johaa Ferk, Lojzek Garaik, Johan Fer-linc v Gačniku in ie nekatoriberlinovci. Opozarjamo oblastuijo, da si jih malo bližje ogleda Stangerja kot iaozemca pa naj izt ra. Tadi njegovi poma<ači Lojzaki in Johani lahks grejo za njim v Lčenbergerijo, če jih res tako miče in kliče tja gor. Svarimo naše ljudi, na} ne grejo tem nem^urskim solzarjem na lima-nica, da ne pridejo v nesrečo. Sram je Jude-žev Dkarjotov, da niso z dunajskim romanjem ničesar opravili, zdaj pa bi áe radi našim Hudem pritisnili na čelo pečat izdajstva. Rok» proč od naáe zemlie!
Sv. Marjeti ob Pesnici. Pri nas se vrSi v nedeljo, doe 9. februarja po sv. miSi (ob 10. uri) v Soli gospodarsko zborovanje, na katerem g)vori Ivan Mermolja iz Jarenine o pomenu kmetijskih podružnic. — Po gosjodarskem shoda zborovanje SKZ. Pride govornik iz Maribora, Mirjetčani pridite!
Sv. Jakob v Slov. gor. Umrl je na Počenika pri Sv. Jakobu v Slov. gor. posestniški sin Fraoe Stingl po kratki in močni bolezni. v si jo je nakopal pri dolgem potovanju iz ' dn je. Bil js zvest čitatelj »Slov. Gospodarja.« Uaj mu bo domača zeml ica lahka!
Sv. Jakob v Slov. gor. Ustanovili smo si ta kmetijsko podružnico, ki Šteje že 120 udov. Število udov svedoči, kako je naSe ljulstvo vneto sa gospodarski napiedek in ka2e, da je politično zrelo in narodno zavedno. Vidi se v tem tudi, da bolj zaupa domačim voditeljem, kakor pa tujcem, kateri so skrbeli za nič drugo, kakor za prejem udnine. Odbor sestoji iz g:; : F. Plateis, načelnik; Al. Jager, namestnik; M Peklar, blagajnik; Knap-leS K. tajnik; M Zinauer in J. KetiS, pregledoval-ca računov; A. RoSker in J. Cernčee, odbornika.
Sv. Aaton v Slov. gor. Na sedmini Mariji Mir kovič v Cerkevnjaku se je nabralo za dijaško kuhinjo 107 K.
Sv. Ana na Kremberga. NsSe živahno delajoč» bralno dro¡t?o je imelo v nedeljo, dne 2. t. m. svoj občni zbor. Iz poročila tajnika smo posneli, da je drastvo kljub težavnim razmeram v vojnem času delovalo in izkazuje lepe uspehe. Da se zanimanje za draStvo Se razSiri, je isto nakupilo za blizu &00 kron novih knjig in tako izpolnilo svojo knjižnico. Na občnem zboru je nastopil pevski zber. igrali sta se dve igri. Pred predstavami je govoril nadrevizor Viad. PuSenjak iz Maribora, ki je orisal nsSe narodno delo od leta 1848 do ustanovitve Jugoslavije, opisal naS položaj in razvil načrt za delo v bodočnosti. Obisk je bil jako dober, poleg mladine je bilo navzočih mnogo gospodarjev in gospodinj iz cele župnije.
Sv. Ana na Krembergu Po vseh krajih Slovenije se odstavljajo nemčurski učitelji in uradniki, le na naS kraj so popolnoma pozabili. Na poŠti se Šopiri posilinemska poStarica, ki v zvezi s tukajšnjo učiteljico Viljemino Lesnika in njeno hčerko bega ljudi, zabavlja čez Jogaslavijo posebno pa čez Srbe. Nobenega človeka ni, ki bi se pobrigal za Solo. Prej je bila, oziroma Se je v emu-reSkem okrtja; nadzornik je bil trd Nemec, ki je seveda protežiral le nemčurje. Prosimo torej mero-dajne kroge, da se pobrigajo enkrat tudi za naše obmeje kraje, da tudi nam poSijejo zavsdae, narodne ljudi, v prvi vrsti učitelje! Saj vendar učiteljic ne primanjkuje. Ravno takaj na meji rabimo najbolj naSe ljudi, tukaj nam lahko nemčnr;i največ Škodijo. Proč torej s temi, ki Se vedno obetajo ljudem, da pridejo pod Nemško Avstrijo!
Kapela. Bralno društvo pri Kapeli priredi dos 9. februarja tombolo s petjem moSkega in me3a~ nega zbora. Cisti dobiček se porabi sa poprave
■—T- .«'.-.J.
C febraarja 1919:
gledališkega odra in ustanovitev tamburafikega zbora.
Kapela pri Radgoni. V nedeljo, dne 16. febr Je pri nas v Soli shod SHS. Govorita dva govornika is Maribora.
Sv. Jurij cb Pesnici. Kake se Ca si spreminjajo Ko *mo lani Slovenci podpisovali za Ji geslavijo, bo B<mSlutarji in tojci trdili, da so nas dragi podpisovali. A ko je pre.Soji teden par privan dranrev podpise za »Tajčesterajb« ta pobiralo, so morali veČino tistih backov, ki so jib dobili — ponajveft v krčmah —, sami podpisovati. Ta pa Je bilo 8eve čiso v redu! — Sicer pa se hvala Bega tadi pri nas 2e močno IcSîi trda ia debela skorja nemskattrije, ki nas je dozdaj obdajala.
PJoderinica pri Mariji Snežni. Za stran nove eeste bočen,o nekaj povedati. To cesto je bi* S: o krajni zastop 1. 1914 sklenil, djal v proračun in celo le začel pripravljati. Prš a je vojsk» ia delo }e zaostalo. Sedanji okrajni zastop je namenjen, te ceste se te letos lotiti in fe dal povpraševati pri posestnikih, ki bi naj vozili kamen, kadar ae ho dalo. Toda nekateri so stavili tako viaoke cene (neka pcsestnica celo 40 K za kob. met ), da o-krajni zastop pač ne more misliti na gradbo 'e krvavo potrebne ceste, dokler cene ne bodo po stale zmerne. Ofcr. zastop ima celo prav, da ne sazsipava denarja, ne ravnajo pa lepo in tali ne jpametao cnf posestniki, ki cene pretiravajo; kajti pretiravajo jib v ntjvečjo Škodo samim sebi Naj pomislijo, da bi vozili vendar v prvi za se in da Je Skoda za n e tem večja, čim dalje bodo čakali ca novo cesto. Zato naj okrajnemu zastopa pona dijo primeroo ceno ozir. naj sprejmejo itak lepo plačo, ki jim jo hoče okr. sastep za kab. meter dovoliti.
Limbuš pri Maribora. Agitatorji proti naši državi ia za Nemško Avstrijo so: Krčmar Hallecker, Klôckl, Karel Braunig, oskrbnik Roman Jauk ia še nekateri drugi. Ti ljudje npijejo; Hocb Deuts rh-Oesterreich, Abi.ug Maister itd. Eje je žandarmerijt?
Selnica ob Dravi. Kmetijska podružnica Lim-bufl ReSe ima v nedeljo, dne 9 svečana ob 8 ari zjutraj v šoli v Selnici ob Dravi svoj občni zbor. Na dnevnem reda je volitev novega odbora in pre davaeje okrajnega živinozdravnika g. Pirnate. Pričakujemo obilne udeležbe,
Hoče. Podpise za Nemško A v» tri j o so po bîrali: V Hočah: Maks Pfeifer, tovarnarjev sin in Janez Stanitz, ml. V Rogosh Vojaški invalid Matevž Eckart. V Rasvanju: Podnačelnik gasilnega društva Cojhter. Na Pohorju: Anton Wretz1, mlinarjev sin in njegov atric ter bivši župan Ane p d. LekS. Kdo je vse podpiral Jndelevo izjavo za Svabsko Avs rijo, bomo tudi izsledili in pridemo prihodnjič z imeni, da bomo poznali dot!čne za vso prihodajost.
Hoče. igra »Kriveprisfžnik«, katero so uprizorili na Svefnito tuks.šaji dijaki v prid dijtSkim kuhinjam, je izvrstno uspela. Vsa ča3t in bvala igralcem, posebno č. g. kiplasu Ptvliča za njegov trad.
Slivnica pri Mariboru. VsenemSko lujskajofio agitacijo razvija takaj trgovski pcmočnik Viljem Wregg. Opczarjamo oblasti na tega hujskača.
St Jan pri Dravograda. Brzijav srbskega r» genta Aleksandra, katerega je isti poslal v zahvalo zborovalcem na tukajšnjem i? bor o dne 5 jan. t 1. za izjavo zvestobe se glasi: Žopnemu uradu v Št. Janin pri Sp Dg, Beograd, dne 17. jan. 1919. Izvolite izročiti zborovalcem na velkcm jugoslovanskem tabou v St. Janža moje najisireaejSe pozdrave in zahvalo za izraze zmtabe in IjabeZ' ni. Zagotavljam vas svoje pomoči, poznam trpljenje Scoro&kih Slovencev, a vem, da ni več daleč dao, ko zašije tadi tem tlačenim bratom žarko solace jugoslovanske svobode. Aleksander.
Mnretinci niže Ptuja. V sobeto, dne 25. jan. je izdhnil svojo blago daSo mladenič Iv. Strelec, 8e komaj 22 let star. Uoiri je vsled velikih bole čin, katere so mn povzročili hudobneži iz blžnje vasi. Ko je dne 13 t. m. cb polu 4 uri zjutraj po dvadnevnem dopusta odrinil k vojakom, so ga hudobni fantalioi napadli ia težko po&kodovali. Celih 12 dni je trpel v mariborski bolnišnici. Prejel je svete zakramente in umrl kot junak. StarSi so ga dali prepeljati na domače pokopališče. Dne 27. jan. popoldne je bil pogreb. Bodi mu žemljica lahka!
ZavrC. V nedeljo, dne 9. febr. priredi SKZ na Za vrč a shod, na katerem govorita prof. Vesenjak in poslanec Brenči č.
Sv. Krti pri Statini. V nedeljo, dne 9. t m, ima naSe Bralno drastvo svoj občni zbor z ztui mivim eporedom. Začetek ob 8 ari pcp. Pridite vsi, posebno molje in fantje!
Stcprce. VpraSamo, k>kSno izebriibo irrajo tista dekleta v vasi Čermožiše, kateia tistim lan- ~ tom, ki pridejo od vojakov na dopust, iz žepov ali nahrbtnikov poberejo listine in pisma.
Poljčane. Dne 9 svečaoa. t. j. prihodnjo ne deljo se bo vrSil v c kol S ti fioli ob t. uri popoldne javni pditčni shod s slrdečim sporedom: Sociiioa demokracija in naše razmere. Govorita dr. Lesko*ar ia dr. Ravnik iz Maribora. Slovenci, Sloveoke iz Dravske doline, v nedeljo v Pojčane!
čreinjice. Tukaj je bil v petek po sv 3 Kra ljih pokoptn kmet Dolan, Jožef Prstovnik, cerk veni ključar, S laki c gleda io občinski odbornik. Z železno pridnostjo mravlje in čebele, brez za pravljanja je postal cajpremožnrS posestnik Bogu hvaležen za blagoslov, je celo življenje ia v oio roki del premoženja daroval" k božji časti za po pravila cerkve, drug lep del pa zvestim delavcem. II. v m. p.
čadram. Pri nas bo dne 9 svečana popoldne po litanijah Kat. pol. drcltvo »Sloga« v župaiSCu imelo svoj občni zbor, da se izvoli novi edbor in se t aročijo potrebni listi. Pričakuje se velika ude ležba. Odbor.
ŠoStan). V nedeljo. 9. februarja, predpoldne je pri nas cerkvena prireditev za mladino, zlasti za mladeniče. Po sv. nnaSi ob 9 uri je mladinski govor, ki ga ima prof. dr. Hohniec. Popoldne ob 3 ari je pri Vasleta političen shod, na katerem tudi govori dr. Hohnjec.
Sv Andraž pri Velenju. Pevski zbor v
Št Andražu pri Velenju priredi v nedeljo, doe 9. febr. t. 1. v spomin 7. Vodnikove stoletnice ob 3. uri popoldEe v šolskih prostorih igri; „Bratranec" in „kmet in fotograf" ter srečo-iov. K obilni udtležbi vabi pe/ski zbor.
Dol pri Hrastnika. V nedeijo, dne 9. t m. po
rsni slaibi bifji je shod SKS Govorita o politi5-nem in gospodarske» položaja gg dr Benkovič in Vlad. PuSenjak
Na Dolu pri Hrastnika se vrši v nedeljo dne 9. febr. po rani n aSi stod S K. Z. v Soli Go*o rita gg. dr. Ivan Benkovič in Vlsdimir PaSenjak. Pridite!
Planina. Taksj je amrla dne 25. januarja Marija Stšco. stara mati č g. Konrada štšio, žapnika pri S«. Anionu na Pohorju. Če ravno že sUra nad 80 let, je bila do zadnje ure jako pridna in dekvaa. Nsj počiva v miru?
Brežice. Zadružni zbor zadruge obrtnikov v Brežicah bo v nedeljo, 9. marca ob 3, uri popoldne v gostilni pri »Črnem orlu«.
Iz Št. Ruperta pri Velikovcu. Dne 14. p. m. smo imeli tukaj si ajen vojsžki pogreb. Pokopali smo ca tukajšnjem pokopališču jugoslsvansk ga vojaka 27 let starega Pavla JeSovnik iz Pameč pri Slovenjem gradcu. Ta junak je bil član jugoslov. patrulje, ki je imela lalogo ono tolpo zasledovati in reSiti g. žapnika iz Vovber. Pa iz nekega gozda je bila raSa patrulja napadena — menda je strel oddal neki civilist (oborožen nemškutar) — in kot prvi je padel zgoraj imenovani Pivel Ješovnik, bil je ravno v čelo zadet, tako da so možgani vun viseli. Dragi vciak pa je bil ranjen, žapnika pa niso mogli rešiti. Imel sem pri pogreba govor primeren takemu junaštvu, čč. sestre pa so zapele žtlostinko »nad zvezd;mi«. Konečno so od dali vojaki salvo in g. podpelkevnik je njim pokojnika v navdušenem govoru sla ril kot vzor ju naka. Prigodiie so se tukaj v teh hud h dneh Se dve drugi neereči, eno Žensko je zelo hudo rabila granata, tsko da je umrla in bila danes dopoldne tukaj pekopsna. Včeraj pa je na Črnem grada (nafia podružnica) kes sovražnega strela zdrknil skoz okno v eno sobo, v kteri je b la ena prilttoa ie niča ia več majhnih otrok. Zenica je bila v glavo zadeta in je take j izdihnile s klicom na Mati Božjo. Otročiče pa je angelj varuh tako obvaroval, da se njim nič ni žalega zgodilo Bog nas varuj!
listnici uridnUt^B«
Celjski okraj: Ker ni blo megoče dobiti dovolj slovenskih pečatov, so žigosali bankovce tudi z neslovenskimi pečati. Seveda je denar veljaven. — Mohorjeve knjige bodo kmalu prišle.
Prebivalstvu Maribora.
Svoje odredbe, ki sem jih izdal dae 28. prosinca 1919 za Maribor, spreminjam kakor
sleii:
1.	Gostilne in kavarne morajo b ti zaprte ob 9. uri z -ečer.
2.	Točenje alkoholnih pijač je, rasuu žganih vsake vrete, v gostilnah in kavarnah dovoljeno.
3.	Gleiališčne ia kinematografične predstave so proste, ne smejo pa trajati čez deveto uro.
4.	Hšna vrata se morajo zapirati ob 7. uri zvečer.
5.	Za civilne oseba je bivanje na ulici po 9 h 30 zvečer pod dos danjimi pogoji prepovedano.
Ostale odredbe ostanejo v veljavi.
Maribor, dne 5. svečana 1919.
General Maister.
Marija, žalostma Mati. Premišljevanja t» ssa* Htve. Spisal dr. josip Hohnjec, profesor bogosiovj» t Mariboru. Mirno lahko trdimo, da tako popotnega Izvirnega molitvenika še Slovenci do sedaj nimaiaj;, kakor je ta. Pisatelj, neumorni organizator slovas** kega ljudstva, se je v resnici potrudil podati «vojfe-■ju i/udstvu nekaj dobrega. Knjiga vsebuje v prve® delu osem obširnih premišljevanj o Žalostni Mater? božji, kakrgnih dosedaj Se ni bilo v slovenski naboi* nl književnosti» Premišljevanjem sledi veliko gtevfe zlatih pobožnosti v čast Žalostni Materi in v Saši trpljenju Jezusovemu, Štiri sv. maše in zbirka s>pk>§-*ih molitev ln pobožnosti. "Ob koncu je g. pisatelj fe dodal razne molitve v bolezni, za bolnika, za umirajoč in za rajrifc. Novo knjigo prav toplo priporočamo. Gena s poštnino vred K 6.50. Naroča se v Čiri-lovi tiskarni v Mariboru.
Cenjgnim naročnikom 1 Novoleto je minilo, treba bo zopet plačati liât. Ker je zveza z Dunajem silno slaba, zato letos ne bomo priložili položnic za p o à i 1 j atevnaročnine Položnice potrebujejo v sedanjih razmerah cele 3 tedne, pre dao pridejo v naše roke; medtem pa se naročniki hudujejo na nas, da-siravao nismo nič krivi. Letos torej kupite de-aarno nakaznico in nam po nji pošljite naročnino, Nakaznico morate dobro izpolniti. Natančno napišite ob roba svoj naslov; t. }: ime, kraj prebivanja in pošto, da ne bo zmot. Denar pošljite na naslov: Slovenski Gospodar v Mariboru, Obenem napišite tudi poleg svojega imena, ali ste StBf ali ROV naročnik, ker nam stem silao olajšate delo in preprečite zmote pri pošiljanju lista. Začnite naročnino takoj zdaj pošiljati da ne pride ob novem leta vse naenkrat, ker bi ne bilo mogoče gladko opraviti. Slov. Gospodar stane za celo leto K 8'—, za pol leta K 4'—, sa četrt leta K 2'—.
Nabiranje perila med prebivalstvo« Dobili smo ta le dopis: Pros m Vas, da blagovolite v Vaêem cenjenem lista objaviti sledeči poziv dr. Korodca: Slovencil Slovenke! Komaj smo zadihali zrak svobode, je naBa domovina ogrofena po dednem so-vralniku. Naši mladeniči, niš možje hitijo koroškim bratom na pomoč To vrlo četo naSih bram-bovcev, ki se po petletni vojski ne strašijo bojnega trnda in vojaSkih naporov, moramo oskrbeli z vsem potrebnim. Slovenci! Slovenke! Na3i požrtvovalni prostovoljci in vojaki potrebajejo zlasti perila. Vi ga jim morate dati. V teh bridkih letih, ki so za nami, so ljudje, ki so nss sovražili, mnogokrat trkali na vaSa vrata in ste jim dajali. Seda| dajte svojim. In če ste prej zaklepali predale pred tojci, jih sedaj odprite na stežaj za brate. — Dr. KoroSec. — Ker je nab ranje perila za nas eaii-nsntae važnesti, vas prosim, da natisaete omenjeni pozir dr. KoroSca. Zbirališče perila je po mestih pri postajnem poveljstvu, po deželi pa v žapuiačih ia pri orožaiSkih postajah. V Maribora se sestavlja odbor, kateri si stavi nalogo nabirati in propagirati nabiranje perila. — General Maister.


ffiusisayfc žpo^

«v. «MMt i mmrni-^f.-