IANJ, torek, 28.12.1982 CENA 9 din ii urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Št. 99 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 'ekači prijavite se! Pripravljeni smo na največji sorenjski množični prireditvi v 'iriučarskih tekih, na 4. smučarski ik Gorenjskega odreda 3. janu-aria v Cerkljah, in na 8. množični smučarski tek po Poteh Kokr-;*ega odreda, katerega začetek bo o januarja -ob pol desetih Opoldne v Dupljah, sporočajo 'ganizatorji. Rok za prijave za *rkljanski tek je sicer že potekel, •endar se je vseeno še možno Rjaviti, najkasneje na dan prireditve. V Cerklje bodo na dan iz Ljubljane in okolice ter z e vozili Integralovi avto-►jasnila glede prevozov _o Pelčevič na Trdinovi 3 jani ali po telefonu (061) anci načrtujejo tek Po Kokrškega odreda v nede-januarja. Tako kot za ski tek je bila prijavnica janskega objavljena in sicer v petek, a Zadnji rok za prijavo anski tek je 10. januar leto. Ob prijavi je treba tudi startnino, ki je za 200 dinarjev, če niso člani carske zveze, za člane zveze .,.-150 dinarjev, vojaki in pionirji K so oproščeni plačila startnme. S prijave po 10. januarju je nina za odrasle 250, za pio-50 dinarjev, o za cerkljanski kot za Ijanski tek velja, naj vsak eženec nastopa v tisti divini, za katero se je prijavil • "bo tako lažja računalniška ^-»delava podatkov in rezultatov. Pojasnila glede dupljanskega •eka daje organizator pismeno, po 5. januarju pa po telefonu ^•461 in 47-039. ' • Dvoje novosti velja omeniti pr danskem teku: na sporedu K dva trun teka: prvi na in drugi na 7 kilometrov dan m množičnim .tekom to je 15. Wiuaria ob 9. uri dopoldne, pa bo 5vokviru dupljanskih pnre- Ev organizirano tekmovanje - Ionu za pionirje, mladince i v 24. Dedek Mraz ima v teh prednovoletnih dneh polne roke dela. S svojimi spremljevalci obiskuje malčke v vrtcih, šolah, krajevnih skupnostih. Za vsakega ima prijazno besedo, nasmeh, to pa je tudi več od dragocenih daril. Takole prisrčno je bih snidenje dedka Mraza z mladimi prijatelji na Gorenjskem sejmu v Kranju. - Foto: F. Perdan V petek novoletni GLAS V petek bo izšla zadnja, 100. številka Glasa v letu 1982. Obilo zanimivega branja pripravljamo, prav tako pa bodo tako kot v današnji številki praznične čestitke gorenjskih organizacij združenega dela in skupnosti. Če niste naročnik Glasa, ga najdete pri vseh prodajalcih časopisov na Gorenjskem. Prazniki bodo torej z Glasom še prijetnejši! Mesto diha industrijski zrak Meritve so pokazale, da največ prašnih delcev pade v center mesta Kranja, celo trikrat več, kot je dovoljeno za industrijsko cono Kranj - To, kar občani ožjega mestnega okoliša krepko občutijo že nekaj let, še posebno pa zadnji dve leti, so pokazale tudi meritve prašnih usedlin v zraku, ki jih opravlja od konca maja letos Zavod za zdravstveno varstvo . _ Maja letos so v kranjski Savi začeli graditi Za dom in za izvoz klinasta jermena. Predvidevajo, da bo novo proizvodno na o vzačetkuleta 1984."Za gradnjo te hale so Poskusna proizvoanju . mzl()gov: dolga leta v to proizvodnjo niso *e v Savi odloČili iz up0uwljajo, da so prav za klinasta jermena Uagali doVx°^'^b ^konvertibilni trg. Z novimi zmogljivostmi bodo Klike možnosti «una domačem trgujiolovico proizvodnje t zadostili vsetnpovprasevuj ^ pridobili tudi potrebne devize za ves Pa bodo lahko i zvozui m^ -rmena Z novo proizvodnjo klinastih jer-Uvoz surovin inza* » ^ obsega proizvodnje, temveč se le prilaga-men ne bodoprevecpu ^^ Celotna novogradnja in opre- laU potrebam domačega francosko gumarsko firmo Cleber - Sava pn 354 milijonov dinarjev. - Foto. D. Dolenc Maribor. Na šestih merilnih mestih že pol leta vsak mesec posebej ugotavljajo količino prašnih usedlin v posebnih posodah. Že po pol leta se je izkazalo, da je čez vsa dovoljena merila zapraše-vanje v centru mesta, kjer pade na kvadratni meter mesečno 46,2 grama prahu, kar je skoraj osemkrat več, kot je dovoljeni normativ za stanovanjska naselja, in trikrat več, kot je normativ za industrijske cone. Dvakrat več prašnih delcev, kot je dovoljeno za stanovanjska naselja z republiškim odlokom o normativih za skupno dovoljeno in za kritično koncentracijo škodljivih primesi v zraku, pade tudi na naselje Planina, kjer je povprečna mesečna količina 13,5 g na kv. meter. Bolj kot je dovoljeno za stanovanjska naselja, je bilo v tem obdobju onesnaženo tudi Zlato polje — 8,1 g prahu na kv. meter, ostala merilna mesta v Cirčah, Stražišču in na Klancu pa so bila v tem obdobju pod dovoljeno mejo onesnaženja s prahom. Verjetno pa bodo številke drugačne, ko bo mimo tudi kurilna sezona, zaradi katere se običajno zrak v mestih močno poslabša. Ker pa letos več hiš ogrevamo s premogom in to ne z najboljšimi vrstami, je pričakovati še slabše številke o onesnaženem zraku. Meritve koncentracije žveplovega dioksida oktobra in novembra na treh merilnih mestih še niso pokazale na onesnaženost zraka, vse dobljene količine Škodljivih snovi v zraku so bile pod dovoljenimi. Na podlagi teh meritev bo skupščina občine Kranj, ki je naročnik meritev, dobila izdelan kataster onesnaževanja in osna-ževalcev, na podlagi katerega bo možno izdelati sanacijske programe posameznih onesnaževalcev ter občinski sanacijski pro- gram' L. M. PHHHlHHHiHB^ Nedograjeno nagrajevanje Zadnja leta veliko govorimo o delitvi po delu in rezultatih dela. To smo uvrstili med temeljna načela gospodarske stabilizacije Večina organizacij združenega dela ima tudi že izdelana merila nagrajevanja po delu, vendar jih praksa še ni povsod dohitela. Osebni dohodki pa niso edino, po čemer merimo uspešnost delitve po delu, imajo pa pri delavcih vsekakor prednost pred zanimanjem za akumulacijo in nadaljnji razvoj. Družbeno dogovarjanje, s katerim se zdaj razporejajo sredstva za osebne dohodke, ima ugoden odmev, toda ustvarja prepričanje, da je osebni dohodek bolj samoupravna pravica kot rezultat uspešnega gospodarjenja. Druga konferenca Zveze sindikatov Slovenije o nagrajevanju po delu in kongres samoupravljalcev sta zbudila zlasti prizadevanja za boljše vrednotenje proizvodnega dela. Na tokratnem posvetovanju članov medobčinskega sveta Zveze sindikatov'za Gorenjsko so ugotavljali, da so marsikje dohodki delavcev za stroji že višji od tistih na administrativnih delih. Te naloge so se organizacije združenega dela lotile različno. Razlike izvirajo pretežno iz različnega vrednotenja zahtevnosti dela, dodatkov, stimulacij in podobno. Če se pri vrednotenju proizvodnega dela premika na bolje, pa za ustreznejše in spodbudnejše nagrajevanje strokovnih delavcev, organizatorjev proizvodnje, poslovodnih in vodilnih delavcev ni storjeno veliko. Pomanjkanje raznih osnov in meril za vrednotenje slednjih je vzrok, da še vedno laže najdemo rešitev za nižje vrednotena dela. Skoraj vse organizacije združenega dela imajo sicer sprejete razvide del in nalog ter metodologijo za ugotavljanje zahtevnosti del. Večinoma so razvidi le »popravki« nekdanjih sistematizacij delovnih mest in so bolj namenjeni temu, da zadoste zakonski zahtevi kot praksi. Tu verjetno tiči tudi razlog, da za strokovna in administrativna dela ni docela izdelan sistem merjenja dela po kvaliteti, količini in gospodarjenju in da zanje še vedno iščemo rešitev po urah, prebitih na delovnem mestu. Kot ne znamo izmeriti rezultatov posameznih »režijskih«'delavcev, tako je šepavo tudi ugotavljanje skupnega prispevka. Tako razmerja med temeljno organizacijo združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb še vedno počivajo bolj na proračunskem sistemu kot pa na pravi svobodni menjavi dela. Nagrajevanje po delu ni nikakršna politična fraza, temveč gospodarska nuja. Čas je že, da obilnejši kos pogače odrežemo pridnemu delavcu, ni pa prav, da od enakega kosa kruha živi tudi lenuh ... D. Z. Žlebir ££961 Gorenjske pripombe k splošni porabi Gorenjci so ustrezni komisiji izvršnega sveta skupščine SRS posredovali pripombe na osnutek dogovora o uresničevanju politike na področju splošne porabe v Sloveniji — Vsem občinam vrniti del davka Jesenice — Na osnutek dogovora o uresničevanju politike na področju splošne porabe v Sloveniji v prihodnjem letu imajo tudi v jeseniški občini precej pripomb. Komite za 'Hižbeno planiranje in družbeno onomski razvoj pri skupščini _ jčine ocenjuje, da so osnovna določila osnutka dogovora za prihodnje leto zelo ostra, saj je planirano povišanje v primerjavi z letošnjim letom le 10,7 odstotka, ob 20 odstotni planirani inflaciji. Omejitev je sicer pravilna, vendar pa je izhodišče nepravilno, ker se je dovoljen obseg splošne porabe letos povišal le za 14,8 odstotkov. Razlika v jeseniški občini bi v letu 1982 znašala okoli 6 milijonov dinarjev, v letu 1983 pa 6 milijonov 600.000 dinarjev. Tako bi moral biti dovoljen obseg splošne porabe v jeseniški občini za letos okoli 119 milijonov dinarjev, za prihodnje leto pa okoli 132 milijonov dinarjev. Razen tega imajo Jeseničani in ostali Gorenjci še več drugih pripomb in dvomijo o tem, da bi lahko z odstotkom celotnega posebnega občinskega davka od prometa proizvodov v višini 3 odstotke in ob tem ob manjših proračunskih dohodkih lahko pokrili sprejete obveznosti do blagovnih rezerv, vlaganj v kmetijstvo ter kompenzacij za osnovne prehrambene artikle, predvsem za meso. Ocenjujejo, da nespremenjeni kriteriji za določitev višine dovoljene splošne porabe v posameznih občinah niso sprejemljivi, saj je nerazumljivo, da se vrača del posebnega prometnega davka od proizvodov tudi v razvite občine. Kriteriji bi se morali spremeniti tako, da bi se vsem občinam vrnil takšen del tega davka, da bi lahko pokrivale dogovorjene in sprejete obveznosti do pokrivanja stroškov za blagovne rezerve, vlaganj v kmetijstvo in kompenzacij. Te obveznosti znašajo v prihodnjem letu okoli 21 milijonov dinarjev. Tako bi na osnovi prvih ocen morali povrniti iz davka okoli 25 odstotkov v proračun občine, kar znese okoli 6 milijonov dinarjev. V Sloveniji se še vedno na področju splošne porabe v občinah dopuščajo presežki dohodkov nad obsegom dovoljene porabe, kar ni v skladu s predvidenimi ukrepi Zveznega izvršnega sveta glede razpolaganja z viški. Tako bi morali povečati obseg dovoljene porabe za obveznosti iz blagovnih rezerv, kmetijstva in kompenzacij, viške pa odpraviti z zniževanjem obveznosti. Vse pripombe so vsebinsko oblikovali na sestanku predstavnikov vseh gorenjskih občin, odgovornih za proračun ter posredovali na komisijo izvršnega sveta Slovenije za področje splošne porabe v občinah, z zahtevo, da naj bi jih upoštevali pri sestavi predloga dogovora. D. Sedej Ce smuči zamenjajo lastnika Čeprav se žičnice in vlečnice na naših smučiščih še ne vrtijo z vso močjo in so najbolj nestrpni smučarji urezali šele prve smučine, morda ni odveč opozorilo, naj pazimo na smuči. Gre kajpak za tatvine, ki se rade pripete tistim, ki malomarno odlože smuči pred brunaricami, kočami na smučiščih, jih puste tam ure in ure, kot da bi bile brez lastnika, potem pa, ko jih ne najdejo več, prijavijo tatvino na postaji milice, pa ne vedo niti za Številko smučk in njihovobarvo. Hoteli, gostišča na večjih smučiščih so že zavarovali lastnino svojih gostov tako da imajo shrambe smuči in tatvine iz prostorov so že zelo redke, zato pa v prejšnji sezoni na gorenjskih smučiščih ni bilo nič manj tatvin smuči, ki niso bile zavarovane. Vsi avtomobili tudi nimajo prtljažnikov, na katere je možno smuči zakleniti, zato so smuči na parkiranem avtomobilu brez nadzorstva prava vaba za dolgo-prstneže. _ oreniskem sejmu • cena vstopnice z aperitivom in večerjo 600,— din > ansambel ŠALEŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET • vsak gost dobi vstopnico za sejme v letu 1983 Informacije in prodaja vstopnic: od 7. do 15. ure v komerciali Gorenjskega sejma — tel.: 22-234 popoldne na blagajni drsališča -tel.: 26-276 O LAS 2. STRAN. PO JUGOSLAVIJI NADALJNJI RAZVOJ V ENOTNOSTI IN SOŽITJU Pri uresničevati/u sklepov 3. seje CK ZKJ smo dosegli prve uspehe, so poudarili na 4. seji CK ZK, na kateri so ocenili uresničevanje gospodarske stabilizacije. Delovni ljudje so pripravljeni dosledno bojevati se za njeno uresničevanje, vendar pod pogojem, da bi nagleje in učinkoviteje izko-reninjali vzroke, ki so privedli do zdajšnjih težav. To pomeni, da se morajo vsi odgovorni subjekti še bolj zavzeti za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije: težnje po zapiranju tozdovskih pa do republiških in pokrajinskih meja še niso popustile; mirno vseh sklepov so se investicije, zlasti v družbeni dejavnosti, spet marčno povečale, poraba brez kritja je še vedno pogosta praksa, medtem ko smo v boju proti nezakonitemu prilaščatyu, monopolom in privilegijem dosegli šele začasne uspehe. Vzroke za neuresničevanje sklepov o uresničevanju gospodarske stabilizacije bi morali po mnenju CK ZKJ iskati v še vedno zak ore ninjen i h pojmo -vanjih, da je mogoče še naprej gnati vse po starem, s čimer bi pravzaprav radi obdržali že pridobljene privilegije in monopole. Člani CK ZKJ so nedvoumno opozorili, da izhod iz sedanjih nakopičenih težav obstaja, vendar perspektive za nadaljnji razvoj ne moremo iskati in tudi ne najti brez resnične enotnosti in sožitja. To pa kot neizogibno terja nadaljnje razvijanje, krepitev m učvrščanje samoupravnih socialističnih odnosov, boljše delo vseh in povečanje odgovornosti na vseh ravneh za uresničevanje sprejetih sklepov m odločitev. Brez opozarjanja in pozivanja k stvarni odgovornosti bodo sklepi, ki jih sprejema CK ZKJ, še nadalje pogosto rabili le kot krinka,pod katero bi mnogi radi delali po starem. V sklepih še poudarjajo, da je treba okrepiti enotno jugoslovansko tržišče in materialni položaj organizacij združenega dela. Da bi lahko uresničili cilje gospodarske politike v prihodnjem letu, je treba v skupščini SFRJ pravočasno sprejeti spremembe in dopolnitve zakona o deviznem poslovanju in kreditnih razmerjih s tujino, dosledno izhajajoč iz stališč, sprejetih v dokumentih takoimenovane Kraigherjeve komisije. 1 Na pragu težkega leta Komunisti so v prvi vrsti odgovorni za uresničitev ciljev, ki jih narekuje razvojna resolucija za prihodnje leto, najti pa morajo tudi pot, kako zanje pridobiti vse delovne ljudi Tržič — Osnutek resolucije o razvoju tržiške občine v prihodnjem letu bo pred sprejemom v skupščinskih zborih najbrž doživel Se niz popravkov, so menili komunisti na četrtkovi seji občinske konference. Prvič zato, ker v širšem merilu še niso znani vsi inštrumenti oziroma pogoji, ki bodo uravnavali gospodarjenje v letu 1983, drugič pa tudi zato, ker so si po njihovi oceni načrtovalci razvoja na nekaterih področjih zastavili 1** nekoliko preveč smele cilje. Vprašanje je namreč, če bo družbeni proizvod prihodnje leto v tržiški občini realno res lahko poskočil za dva odstotka, ko pa niti republiška resolucija ne upa predvidevati več kot 1,5-odstotne rasti. In pri tem tržiško gospodarstvo, čeprav se ne otepa z izgubami in dosega zavidljive uspehe v zunanjetrgovinski menjavi, ni v svojem razvoju, predvsem zaradi dokaj zastarele teh- padli, saj se bodo v skupni inasi povečali predvidoma za 11,5 odstotka. Zato bo potrebno sproti posvečati posebno pozornost zlasti tistim delavcem, ki imajo že zdaj skromen življenjski standard, na drugi strani pa skrbeti, da'bodo občani kolikor mogoče dobro preskrbljeni z najosnovnejšimi življenjskimi potrebščinami. Prav pomanjkanje le-teh utegne napraviti največ škode v prizadevanjih za ustalitev gospodarstva, za uresničitev visoko napetih ciljev na področju povečevanja delovne produktivnosti in izvoza. Zanje so odgovorni predvsem komunisti, ki morajo najti tudi najboljšo pot, kako za njihovo uresničitev pridobiti vsedelovne ljudi. H. Jelovčan j nologije in zaradi težav pri oskrbi proizvodnje, nobena svetla izjema med več kot šestdesetimi slovenskimi občinami. Prav zato bo prihodnje leto potrebno posebno odgovorno uresničevati že potrjene naložbe v trži&em združenem delu, na drugi strani pa vse sile usmeriti v izvoz, ki bo, tako načrtujejo, dosegel 180-odstotno pokritje uvoza. Pri tem se ponovno odpira vprašanje počasne rasti dohodka v izvoznih organizacijah, ki je bilo že doslej zlasti v Peku, ki ustvarja okrog 80 odstotkov trži-škega izvoza, močno prisotno. Zato tudi ni čudno, če Tržičane najbolj zanima, kako bo prihodnje leto mogoče razpolagati z ustvarjenimi devizami in kakšne bodo izvozne spodbude. Leto 1983 bo v vseh pogledih težko, so menili Člani občinske konference ZKS Tržič. Osebni dohodki zaposlenih bodo realno ponovno Ambulantna prodaja Delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela so sprejeli odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Sprememba se nanaša na tako-imenovano ambulantno prodajo blaga, od katere se bo poslej občinski prometni davek stekal v radovljiški občinski proračun. V razpravi je delegat iz Lesc pripomnil, da ni prodana ocena prinodka. Poročevalka Jelka Gašperin je pojasnila, da ga ni moč oceniti, ker nimajo podatkov. Zavezanci za prometni davek so ^ dolžni dati poročilo o opravljenem prometu in kontrolirala ga bo tudi SDK. r~ Prometni davek od nepremičnin V J Delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela so sprejeli osnutek odloka o spremembi odloka o prometnem davku od nepremičnin in ga dali v javno razpravo do 31. januarja prihodnje leto. Pri tem so v tretjem odstavku '3. člena namesto l>esede »prodajo« vstavili besedo »odtujijo« in črtali besede »prej kot v petih letih«. V četrtem odstavku 3. člena pa so črtali besede »najmanj pet let od pričetka obratovanja«. Delegacija krajevne skupnosti Zasip je v razpravi posredovala pismeno vprašanje, zakaj je v osnutku odloka izpuščena oprostitev davka tudi za tiste občane, ki prodajajo na primer stanovanje v bloku in ista finančna sredstva uporabijo pri gradnji stanovanjske hiše ali nakupu večjega stanovanja. Ta možnost je bila oziroma še velja in je zelo umestna, v osnutku odloka pa je izpuščena, zato je delegacija predlagala, da takšno oprostitev davka vsebuje tudi novi odlok. Delegat krajevne skupnosti Lesce pa je vprašala, kakšna bo osnova za obračun prometnega davka. Poročevalka Jelka Gašperin je posasnila, da je osnova za obračun davka prometna vrednost nepremičnine v času prodaje. Oprostitve pa so možne po zakonu in se z novim zakonom celo razširjajo. Nova organiziranost Koristna pravočasna informacija Ob zaključku koledarskega leta pogovor z novinarji o informiranju — Koristni medsebojni pogovori za objektivno informiranje Jesenice — Predsednik skupščine občine Jesenice inženir Franc nrelih je skupaj s predsednikom skupščine izvršnega sveta Srečkom Mlinari-čem in predstavniki skupščine občine minuli ponedeljek pripravil razgovor z novinarji, ki poročajo s področja jeseniške občine. V pogovoru so nanizali najbolj pomembne probleme, s katerimi se srečujejo na Jesenicah obenem pa spregovorili tudi o težavah, ki jih imajo novinarji pri svoiem delu. Srečko Mlinarič je orisal največje težave jeseniškega gospodarstva, ki ao se v minulem obdobju odrazile red vsem v razmeroma slabi oskrbljenosti s surovinami, slabši preskrbi prebivalstva ter pri zagotavljanju reprodukcijske sposobnosti gospodarstva. Ob tem se nujno pojavljajo tudi precejšnji problemi v položaju družbenih dejavnosti kot je zdravstvo in izobraževanje, delegatskemu sistemu pa bo potrebno dati več vsebine in več učinkovitosti. Čeprav je jeseniško gospodarstvo doseglo posebno na področju izvoza zadovoljive rezultate, bo treba še precej prizadevanj za boljši položaj črne metalurgije, predvsem v povezavi s predelovalno industrijo. Nujna je preusmeritev prozvodnje predelovalcev, ob njihovi istočasni mo- G dernizaciji in krepitvi trgovine ter povezavi z železarno Jesenice. Naslednje področje je turizem, kjer zahtevajo nove, kvalitetnejše premike, saj ima gornjesavska dolina še veliko turističnih možnosti, a jih Eremalo izkorišča. Ne nazadnje naj i večjo pozornost namenili maloobmejnemu sodelovanju, kmetijstvu in kadrovski politiki, ki se mora zavzemati za to, da pridejo pravi ljudje na pravo mesto. Franc Brelih pa se je zavzel za Širše povezovanje jeseniške občine tako na Gorenjskem, v zamejstvu in s pobratenimi občinami. S sosednjim Trbižem povezuje jeseniško občino precej skupnih interesov, prav tako poteka akcija sodelovanja »koroškimi občinami ter s pobrateno občino Trbovlje. Nadaljja naloga je v tem, da ne tako z zamejskimi kot pobratenimi občinami še naprej povezujejo in širijo področja medsebojnega sodelovanja. Pogovor je nedvomno pokazal, da je pravočasno in objektivno informiranje v vseh sredstvih javnega obveščanja pomembno in da so taki pogovori o perečih problemih časa in trenutka jeseniške občine ter medsebojno informiranje koristni in nujni. D. Sedej Kranj — Po kongresu se je mladina organizirala nekoliko drugače. Spremembe so zajele tudi področje idejnopolitičnega delovanja, ki je bilo prej neenotno in razdrobljeno, poslej pa bo organizacijsko racionalnejše. V Kranju idejnopolitično in marksistično izobraževanje v mladinski organizaciji poteka v štirih smereh: idejnopolitičnem delu, delu marksističnih krožkov, delovanju klubov OZN te aktivu mentorjev in predavateljev. Področje idejnopolitičnega izobraževanja je pomembno, saj mlade oboroži z znanjem, pomembnim za njihovo odločanje, in jih okrepi, da se laže spoprijemajo s problemi. D. Papler Hvala za pomoč in srečno! Vsem delovnim ljudem in občanom, še posebno pa staršem, rejnikom in skrbnikom duševno prizadetih otrok, mladostnikov in odraslih oseb voščimo srečno Novo leto 1983. Izvršni odbor Društva za pomoč duševno prizadetim občine Kranj O I \ H u«u"Ov,t*,i| ClaM obćin»ke konterenc« SZDL temenic«, Kr«n|, R«dovl|ic«. ftkolja Loka in TrJIČ — I, d* j a Časopisno podfatj« Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — odgovornega urccfciika Joža Kotnjek — Novinarji: laopoldlna Bo«ata|, Danica Dolenc Ouian Homer, Helena JelovCan. Lea Mencinger, Stojan Sa|e. Darinka Sede) Kuralt. Marija Vol«jak, Cveto Zaplotnik Andrej 2alar in Danica Zlebir — Fofo reporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Oblikovalci: Lojze Erjavec, Tomai Gruden, Slavko Hain in Igor Kokalj — Liat i«ha|a Od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 195« kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK Gorenjski tiak Kranj, tisk ZP Ljudaka pravica Ljubljana Naslov urednittva in uprav« lista Kranj. Mo*e Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju itevilka 51500 603 31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28 463 redakcija 21 860 odgovorni urednik 21 835. tehnični urednik 21 835. komerciala, propaganda, računovodstvo 28 463. mali oglasi, naročnina 27 960- OproACeno promet nega davka po prlatojnem mnenju 421-1 72 — Polletna naročnina 300,— din. NAŠ SOGOVORNIK Vladimir Jerman Boljša delegatska informacija Kranj — Decembra je izšla še zadnja letošnja številka Kranjčana, delegatskega glasila kranjske občine, ki ima sicer zapisano, da je glasilo interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, prihodnje leto pa naj bi bil Kranjčan še bogatejši za gradivo delegatom vseh treh zborov občinske skupščine. Ker so takšna delegatska glasila, ki jih izdajajo Indoki občinskih skupščin, v republiki še dokaj redka stvar, smo se o tem ter o težavah in problemih glede izdajanja glasila pogovarjali z Vladimirom Jermanom, odgovornim urednikom Kranjčana in vodjem kranjskega Indoka. Zadnja, četrta letošnja številka Kranjčana, je bila izredno zajetna, dosti bolj kot prejšnje tri; ali to pomeni, da bodo delegati tudi naslednje leto prejemali tako zajetno gradivo? »Delegatsko glasilo, v katerem so gradiva za zasedanja skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine Kranj, sicer ne vseh, prejema v kranjski občini 6500 delegatov. Zadnja številka Kranjčana je bila res obsežna, saj je prinesla gradivo za devet sklicanih skupščin interesnih skupnosti, vendar pa to v bodoče ne bo pravilo. Kranjčan naj bi bil mesečnik, tudi potem, ko bo prinašal gradivo za seje občinske skupščine. Že zdaj skušamo razporejati gradivo racionalno. Tako je na primer zadeva, ki jo obravnavajo vse interesne skupnosti in tudi občinska skupščina, objavljena le enkrat.« S tako pripravljenim gradivom, ki ga prejme vsak delegat, kar poprej ni bilo, se je verjetno tudi izboljšalo delo delegatskih skupščin. Ali so vam znani kakšni odmevi delegatov? »Splošna ocena je ugodna, vendar pa mnenj še nismo zbirali. To nameravamo z anketo v prihodnjem letu. Po tem. da delegati protestirajo, če morebiti ne dobijo delegatskega glasila, sklepamo, da ga vsak delegat hoče imeti, medtem ko je poprej gradivo za skupščine prihajalo le v roke vodjem delegacij in še to posamezno za vsako skupščino, zdaj pa je vse v enem glasilu. Ali je sedanja oblika Kranjčana že tudi dokončna? »Delegatsko gradivo za sedaj še ni oblikovano tako, kot bi moralo biti. No. za drugo leto upam, da bo že enotnejše in da bo Kranjčan zato dobil trajnejšo podobo. Ko se bodo delegatskim informacijam pridružila še gradiva preostalih interesnih skupnosti in skupščine občine, bo tudi laže gradivo oblikovati po enotnejših merilih « L. M. Delegatski vprašaj Podaljšan kanal za 30 hiš Kranj — Na seji skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj so razpravljali tudi o vprašanju delegacije krajevne skupnosti Naklo. Zanima jih, če je pri komunalni opremi 30 zasebnih zgradb predvidena tudi kanalizacija. V odgovoru je bilo pojasnjeno, da je za 30 zasebnih hiš predvidene podaljšanje kanala G Z 7. Razen tega je bilo pojasnjeno, da pri gradnji S>rimarnega vodovoda v prihodnjem etu najbrž ni predvidena sanacija sedanjega rezervoarja, vendar bi bilo po mnenju predstavnika Vodovoda treba dodati tudi to. A. 2. upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravni nesreč so imenovali Franca Hodf- (Kranj. ana, v svet Osnovne šole prof. Kranj - Na upravnem odboni Josipa Plemlja Bled Sreča kranjskega planinskega društva in vezovanje kruši, pa bi vendarle lahko podrobneje in predvsem za obe strani dohodkovno zanimivo uredili medsebojne odnose. Podobno se vse bolj kaže potreba po povezovanju kmetijstva in gostinstva, kar bi seveda zagotovilo boljšo oskrbo turističnega gospodarstva. Vsekakor bi lahko obe strani več zaslužili, če bi zrezek pojedel tuji gost na Bledu kot da ga prodajo v tujino. O tem govore tudi izvozni rezultati, ki so v turističnem gospodarstvu slabši od lanskih, na področju agroživilstva pa bodo letos na Gorenjskem izvozne načrte izpolnili. Turistično gospodarstvo pa bi se seveda moralo tudi samo pogumneje opredeljevati, na glas povedati, koliko dolarjev lahko zasluži in pod kakšnimi pogoji. Lesarji letos doživljajo zastoj izvoza, Gradiš in Jelovica celo padec, kar je seveda tudi vpliv njunega lanskega enkratnega izvoznega posla v Italiji. Tepe jih padec cen na tujem trgu, saj pravijo, da bo količinsko izvoz večji za dobrih deset odstotkov, denarni učinek pa za 4 odstotke manjši. Izredno pa je izvoz povečala tekstilna industrija, ki bo izvozne načrte dosegla. Vsi gorenjski tekstilci, razen škofjeloškega Kroja in Šeširja ter kranjska Zvezde, so svoj izvoz krepko povečali. Podobno tudi čevljarska industrija, posebej žirov-ska Alpina in trži&i Peko. Posebej velja pogledati se kranjsko Savo kot največjega gorenjskega izvoznika in hkrati tudi uvoznika. Kranj — Projektanti v Arhitektbiroju, enoti tržiškega Splošnega grad-beneaa podjetja, imajo kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, ki •naložbam niso preveč naklonjeni oziroma je rešeto zanje veliko bolj aosto kot pred leti, dovolj dela. Načrtujejo za nekatere večje delovne organizacije, kot so kranjska Planika, Alpetourin PTTpodjetje, vse za potrebe tržiške občine, zanimiva pa je tudi njihova ponudba za gradnjo šol in pošte v Egiptu. Pri svojem delu projektanti upoštevajo predvsem želje investitorjev in njihove denarne možnosti ter. skušajo za malo denarja izdelati funkcionalno in oblikovno dobre projekte. — Foto: H. J. Usmeritev v malo avtomatiko V leski Verigi so izdelali program dopolnitve in posodobitve proizvodne opreme v temeljni organizaciji TIO, ki se bo tako dokončno izkopala iz težav — Bistvena je usmeritev v izdelavo sodobnejših sestavin avtomatike ter znatno večja proizvodnja, saj računajo, da bo leta 1985 v primerjavi z lanskim letom kar za 186 odstotkov večja — Novi program bodo začeli uvajati februarja prihodnje leto okviru resolucijskih usmeritev.-Smelo smo rekli zavoljo tega. ker je gorenjsko gospodarstvo že doslej veliko izvažalo in bo zavoljo tega izvoz težko še povečati. Podatki govore, da je bilo lani gorenjsko gospodarstvo v primerjavi s slovenskim za slabo tretjino bolj usmerjeno v izvoz, saj je devizni priliv na zaposlenega znašal 5.300 dolarjev, v celi Sloveniji |>a 3.800dolarjev. Največji izvoznik bo tudi prihodnje leto kranjska Sava, kjer računajo, da bodo na tuje prodali kar 80 odstotkov svojih izdelkov, od tega 45 odstotkov neposredno. Ce torej prištejemo še prednosti, ki jih Sava mora upoštevati pri oskrbi domačega trga, lahko rečemo, da v domačih prodajalnah Savinih izdelkov praktično ne bo moč kupiti. M. Volčiak Lesce - Skladno z uspelimi kratkoročnimi ukrepi za ozdravitev temeljne organizacije TIO so v leški Verigi izdelali dolgoročni program razvoja male avtomatike, s katerim| se bo TIO dokončno izkopal iz težav. Uvedba novega programa pa bo zadevala tudi nekatere druge temeljne organizacije Verige — vijakarno, ve-rigarno, kovačnico in orodjarno, zato lahko rečemo, da bo Veriga prestrukturirala proizvodnjo. Program razvoja avtomatike ima dve bistveni novosti. Usmerili se bodo v izdelavo sodobnejših sestav in avtomatike, pnevmatike in hidravlike in poleg elementov so začrtali tudi izdelavo sistemov in kompleksnih naprav. Tovrstno proizvodnjo bodo krepko povečali. Letos so napredek že naredili pri izdelavi pnevmatike za prvo gradnjo in prihodnje leto bodo v TIO predstavljali že 70 odstotkov vse proizvodnje. Z naložbo v dopolnitev in posodobitev proizvodne opreme bo leta 1985 v primerjavi z lanskim letom obseg proizvodnje porasel kar za 186 odstotkov, v primerjavi z letošnjim letom pa za 110 odstotkov. Posodobitev tehnologije bo seveda povečala produktivnost dela, proizvodni stroški pa se bodo zmanjšali kar za polovico. Novi proizvodni program bodo začeli uvajati februarja prihodnje leto, dokončno pa bo stekel v prvi polovici leta 1984. Nove izdelke bodo torej uvajali v proizvodnjo postopoma. Računajo, da bodo znatno več izdelkov lahko prodali na tuje, posebej na konvertibilno tržišče Pri oskrbi s surovinami in materialom ne bo večjih te*av. Surovin iz uvoza ne bo veliko, računajo, da bodo uvožene lahko celo nadomestili z domačimi in tako bo uvoz repromateriala leta 1985 v celotnem prihodku znašal le slaba 2 odstotka. Tudi pri oskrbi z energijo ne bo težav, saj je to program, ki energetsko ni zanteven. Na novo pa bodo postopoma zaposlili 50 delav- cev. Dopolnitev in posodobitev proizvodne opreme bo veljala 140 milijonov dinarjev. Povedati velja, da gre le za nakup opreme, gradbenih stroškov ne bo. Finančno ogrodje naložbe je že utrjeno. Kar 76,4 odstotka bodo predstavljala lastna sredstva. Kranjski Merkur bo združil 6 milijonov dinarjev, kar predstavlja v strukturi n&ložbe 4,3 odstotka. Preostali del 19,3 odstotka bodo predstavljali domači in tqj) komercialni krediti. Ob tem vefta povedati, da bo oprema predvsem domača, le nekaj bo uvožene s klirinškega področja, nekaj jo bodo v Verigi izdelali tudi sami. Zanimivo je, kako v Verigi ocenjujejo uspešnost naložbe. Po nalo&i bo donodek kar dvakrat večji znatno pa se bo povečala reproduktivna sposobnost, saj računajo, da indeks leta 1985 v primerjavi z letošnjim znašal kar 516. Vložena sredstva v naložbo se bodo povrnila ie v petih letih. Znatno se bo povečala prodaja na tuje. Letos so na konvertibilno tržišče prodali za 253 tisoč dolarjev industrijske opreme, leta 1985 bo porasla na 1,8 milijona dolarjev, skupaj s klirinškim pa bo izvoz znašal 2 milijona dolarjev. Letos 59-od-stotno pokrivajo konvertibilni uvoz z izvozom, leta 1985 pa ga bodo pokrivali 112-odstotno. M. Volčjak Uveljavljanje kmečkega turizma Korakoma do organiziranosti Školja I-oka — Škofjeloško območje je bilo in ostaju še naprej najpomembnejše v ponudbi kmečkega turizmu nu Gorenjskem in v Slovcni ji. čeprav se pospešeno razviju tudi drugod. V občini je doslej 24 »smer jenih kmetij. Osem kmetij se s pomočjo pospeševalne službe za kmečki turizem pri kmetijski zadrugi pripravi ju zu sprejem prvih gostov, na daljnjih ocen pa bi »usmerili« so do konca srednjeročnega obdobja. Ob Starem vrhu se oblikujejo v občini novu središču kmečkega turizmu: nu območju Davče, na obrobju fcirovskc kotline, na področju Krmtinovcu ter munjšu tudi drugod Sedanje problematike kmečkega turi/.mu ni moč ločiti od težav kme tovunju v hribovskem in višinskem območju, kjer tudi regresi, premije in druge olajšave ne morejo nadomestiti za tretjino višjih stroškov pridelovanja in prireje v primerjavi z nižinskim svetom. Napačno pu je mnenje, da je mogoče večino hribovskih problemov resiti s kmečkim tu rizmom, za katerega že tako vemo. da se luhko uveljuvlju le na gospodarsko močnejših kinctijuh. Poslabšane kreditne možnosti (obrestna mera zu posojila se je s treh odstotkov povečala na dvunujst) ne smejo zavreti nadaljnjega razvoja kmečkega turizma v občini in preplašiti domačij, ki so že napravile prve korake ali se šolo odločajo 1 o-slabšune kreditne možnosti so le onu i/med posledic nezadostne organiziranosti v kmečkem turizmu Prvi do-f.»voh tudi na tem področju obetajo večji rod. Mednje lahko štejemo lani podpisani družbeni dogovor o pospeševanju kmečkega turizmu v S ovini ji kakor tudi ustanovitev odbora /a gostinstvo in turizem ter komisije /a kmečki turizem pri komiteju /u družbeno planiranje in prostorsko urejanje skupščine občine Škofja lx)ka. V Sloveniji se pripravlja tudi samoupravni sporazum, s katerim bi v kmečkem turizmu vzpostavili dohodkovne odnose med kmetom, kmetijsko zadrugo ali gozdarsko or-Runizacijo ter turističnimi agencijami. Turistično gospodarstvo naj bi se v kmečki turizem vključevalo že na začetku preusmerjanja kmetije, pri nučrtovanju. vlaganju, skupnem tveganju. propagiranju kakor tudi pri prodaji zmogljivosti in delim dohodku. V škofjeloški občini je bilo letos pri propagiranju kmečkega turizma in prodaji zmogljivosti precej pomanjkljivosti. kar se je odrazilo tudi v slabši zasedenosti. To velja zlasti /a kmetije, ki se še niso uveljavile nu turističnem trgu. Morda m neumesten predlog pospeševalne službe /U kmečki turizem pri kmetijski zadrugi da bi za prodajo turističnih zmogljivosti in zo posredovanje ostalih uslug ustanovili v škofjeloški ob-ni skupni turistični biro oziroma enotno recepcijsko službo V rgej b, bi|a /ujeta tudi ponudba kmečkega turizmu. C.Zaplotn.k TOREK. 28. DECEMBRA 1982 KULTURA 5. STRAN O LAS Ponovljena revija pevskih zborov Radovljica — V soboto, 18. de-je bilo v avli osnovne šole Tomaža Linharta v Lesc ali efanje osmih pevskih zborov, torej »novljena revija pevskih zborov .'adovl/iške občine. Zbori so se razvrstili tako, da bi naprej predvidena kvaliteta rasla. Gotovo je zelo presenetil mešani *vski zbor-KPD S2 Veriga Lesce, »j je dokazal, da v občini raste nov aeiani zbor in takih najbolj po-feSamo, pevci in pevke so z dirigen-j*n vred mladi, zato upamo, da jih ^b uspešna ustvarjalna pot, saj so k takrat postregli z dokaj ubranim, »barvi prijetnim petjem. Po zahtevnosti in uspešnosti oedbe so izstopali moški zbori: Zasip KUD Stane Žagar iz £rope ter zbor DPD Svoboda Podprt, o katerih smo poročali že pred že nekaj let je Komorni moški ior A. T. Linhart iz Radovljice v eizi, pomlajuje se s težavami in aenja dirigente, kar se nehote odraža v samem petju. Oba zbora ^ iz Radovljice, moški in mešani, fcmoiki pevski zbor Begunjščica iz kgunj pa bi sodili v nižjo Mitetno stopnjo. Revija je dokazala, da je zborov-*o petje Se vedno najbrž glavna trhovo drevje Bled — V avli zgradbe LIP na Šedu bodo v četrtek, 30. decembra ^ 14,30 odprli slikarsko razstavo del Adolfa Ar ha, dana likovne skupine 4lik z Jesenic. Razstava prikazuje %evje«. Tematika razstavljenih del * zelo zanimiva, saj predstavlja ^ paleto raznovrstnega drevja, *tme v alpskem svetu. Dela so 'olju, suhem akvarelu in pastelu. kulturna dejavnost društev v občini. Vendar poslanstva, ki bi ga pevec ali poslušalec v dvorani pričakoval, ni opravilo preveč posrečeno. Amaterski, ljubiteljski pevec- se razdaja v večernih urah teden za tednom, uresničuje svoja duhovna hotenja in jih želi izpovedati sočloveku, so-pevcu in dirigent dirigentu. Pevci so pričakovali, da se bodo po nastopu usedli za skupno mizo, da bododiri-gentje spregovorili o težkih in prijetnih izkušnjah, vmes pa bo po stari navadi zadonela kakšna skupna pesem. Pevec in cel zbor imata tako od večera spomine, ki jih navdušujejo za nadaljnje delo. Tak pomenek bi tudi lahko prinesel kaj novega glede uvrščanja na medobčinsko revijo. Do sedaj poznamo dvojno prakso. Ali se odlepijo za kvaliteto in občino predstavlja na medobčinski reviji ponavadi en in isti zbor skozi več let, seveda dokler obstaja na vrhu, ali pa se na občinski zvezi kulturnih organizacij že vnaprej zmenijo za ključ, po katerem vsak zbor enkrat prodre na revijo višje stopnje. Oba prijema sta za večino zborov nespodbujevalna, ne pripomoreta veliko k rasti kvalitete. Za letos bo dovolj poročanja o revijah v naši občini, pa drugo leto kaj več uspeha. Stane Mihelič Filmska top lestvica Med desetimi letos najbolj gledanimi filmi, ki jih je prikazovalo kranjsko Kino podjetje, prevladujejo komercialni tuji seksi, pustolovski in akcijski, vendar sta vmes tudi dve slovenski deli: Učna leta izumitelja Polža in Deseti brat — Jugoslovanski distributerji vsako leto uvozijo nekaj več kot dvesto filmov, ki obidejo kino dvorane po vsej domovini; zares dobri so zelo dragi, filmi z vzhoda in iz tretjega sveta pa med filmsko nevzgojenimi gledalci nepriljubljeni Kranj — Na eni stani očiten naval obiskovalcev k ogledu pustolovskih, akcijskih, seksi in drugih tujih komercialnih filmov, na drugi strani pa očitki poznavalcev sedme umetnosti, kako plehki so sporedi v kino dvoranah, saj pride na tri seksi filme komajda en dober, so nas spodbudili, da sestavimo lestvico najbolj gledanih v Kranju, Tržiču in Kamniku; v krajih torej, ki jih s filmi oskrbuje Kino podjetje Kranj, slaba dva meseca od združitve prisotno tudi na Jesenicah. Podatke smo zbrali na osnovi prodanih vstopnic, kažejo pa prav zani- Prešernove knjige prihodnje leto Pri Prešernovi dru&i so že sejali knjižni program prihodnjega I & Tako kot običajno bodo izšle l^embra, ob obletnici Prešernovega W dotlej pa bodo po ver) en %enwve družbe zbirali piedna- ... Vredni knjižni zbir, ki nosi ime "iifai dar, bo poleg tradicionalne-' Vemovega koledarja izšlo pet J* izvirno slovensko delo bodo ^povest »Jesen v soteski« pi-> Mirni Malenftkove. V ___nage ljudske pisateljice raz- svojo dramo Bernard, kmeU V partizanski bor« m danes *oje£i gozdarski delavec. Ta ^ občuteno m osebno prizadeto dedovanje išče in odkriva nezdravega propadanja svo-* doma da jih najde v sebi in ^ «be v svoji okolici in v ^^dovinsU - d'užb*n* oje pisateljlčina krni-•tiaka osebni razočaranj, stiska r*ta ,.Mtem času, koje tok drsel . feiino, kjer so rasle tovarne m V ki sf njega, kmeta odrini e Kako bo S< to zemjjo ki je kruh včerajšnjih, da bi ga S tudi jutrifinjim rodovom^ ^onian »Za dolar človečnosti« 'aapisal Ivan Dolenc,. kanadski *Snec Niegov roman je pristna && p lipo ved, ki ob živem r^ovanju avtorjeve lastne izselje- < Ameriko ali Avstrah- Tzdomstvo. Trpko pisalo pričevanje, ki so ga prestajali Jeri izseljenci, potem ko so za-^i avojo domovino, nosi v sebi ^So o nezamenljivosti dc.no- vreščanja v novo iv^o, zlasti -vdnjj Ekonomske odnose, k. ,«h konec Sv določa zgolj in samo ► dolar. % bo kakor še pn nas nobena ^približala usode našega »zse-Na sveta. Delo samo se bere *aapet filmski scenarij. . >r*foemmladini bo namenjena m iS moje tržaSke mape« ^K^igh^jeve To je knj»£ ^ 3ov iz pisateljičinega "MkeTSSogtva in'napisana Je kot za starejše bralce, pisateljih n papači ah naj-pa-KSmoriCak dolgih plovb je bi, S£™čal s teh dolgih potovanj, ^ 4 ™oke t ud i '^krtl odm"liminin U ko ne CŽSte pred brald .n b« S predvsem pa pred mladim Sn^mo Širine naŠega sveto, vedno bo zaživel čas, pred-* pa pišateljičini spomini na njene včeraj&ije tržaške čase. Kiyi-ga bo izšla z risbami. Izpod peresa dr. Franceta Adamiča bo izšla knjiga »Življenje in delo Louisa Adamiča«. Tako življenjska kot pisateljska pot Louisa Adamiča je del naše slovenske poti, kakor je tudi del naše napredne jugoslovanske poti in hkrati del napredne jugoslovanske poti, skratka del napredne in revolucionarne poti vseh ljudstev tega sveta. Da bi takšna Adamičeva podoba čim bolj pristno zaživela med nami, se je Prešernova družba dogovorila z dr. Francetom Adamičem, Louisovim bratom, da nam bo orisal tako Loui-90vo življenjsko kot pisateljsko in politično pot; Adamičev rod in bratova mlada leta, odhod v »obljubljeno« deželo in srečanje z ameriško stvarnostjo, nato prostovoljca v šprvi vojni in leta gospodarske krize, prva pisanja (»Dinamit« in »Smeh v džungli«), srečanje s staro domovino in s kulturnimi delavci, srečanje z Jugoslavijo in s kraljem Aleksandrom, srečanje na večerji v Beli hiši, pisateljeva prizadevanja za Titovo Jugoslavijo in srečanje s Titom, vse do pisanja zadnje knjige »Orel in korenine« in do pisateljeve smrti. ► ... V prevodu pa bo prihodnje leto izšla knjiga Dragoslava Mihailo-viča »Petrijin venec«. V naši povojni literaturi je bilo napisano malo knjig, ki b i tako ljudsko in tako Podjetjeza*t o vi človečansko pristno spregovorile o rednem sporedu nriDravi usodi naše ženske, kakor je o njej pripovedovano v tem Mihailoviče-vem romanu. Gre za povsem navadne zgodbe iz našega vsakdanjega življenja, od predvojnega časa do naših sedemdeset let, torej za današnji čas, zato nas pripovedovanje te preproste ženske o zaostalih razmerah, v kakršnih mora životariti, toliko bolj prizadene: prvi mož, ki mu je rodila dva otroka, ki pa sta ji oba umrla, jo nažene kot jalovko, saj je ženska zato pri hramu, da rodi delavce in dediče. Vendar pa Mihailovičeva junakinja Petrija tako z ljudsko modrostjo kot s silno vero v življenje vse to prenaša — le da se bralec in bralka ne moreta pomiriti ob tej neki naši zaostalosti. Roman, ki je dobil Andričevo nagrado, je prevedel Janko Moder. V zbirki Ljudska knjiga, s katero želi Prešernova družba približati dela uglednih pisatljev z vsega sveta pa bo izšlo pet knjig: »Napačna kretnja in levičnica« Petra Hand-keja, »Piknik na robu ceste« Arka-dija in Borisa Strugackija, »Prvi gomili« Ane Mane Matute, »Nihče ne ve« Amrite Pritam in v dveh delih knjiga »Velikani zemlje«, ki jo je napisal Ole Edvart RiJlvaag. mivo sliko letošnjega obiska. Krepko na prvem mestu je seksi film Ljubezenski vrtiljak (10.050 gledalcev), drugi je akcijski Lov za izgubljenim zakladom (6400), tretji zgodovinski spektakel Kaligula (5490), četrti slovenski Učna leta izumitelja Polža (5120), peti prav tako slovenski, Deseti brat (4838), sledijo pa: seksi Resnične zgodbe, 7. del (4295), pustolovski Zakaj ravno meni (4040), akcijski Dirka Kononbal (3944), drama Poštar vedno zvoni dvakrat (3744) in jugoslovanska komedija Maratonci tečejo častni krog (3740). Prevladujejo tuje bolj ali manj kvalitetne uspešnice, vendar so glede na obisk pri vrhu lestvice tudi tri domača dela, od teh dve slovenski, kar spričo letošnje bogate filmske ustvarjalnosti na naših tleh niti ni veliko, kljub temu pa predstavlja neke vrste priznanje, željo gledalcev, da vidijo domače novosti. Sicer pa bi lahko rekli, da jugoslovanski filmski uvozniki krojijo okus gledalcev in obratno. Osemnajst distributerskih hiš, kolikor jih je pri nas, vsako leto uvozi nekaj več kot dvesto filmov, običajno s štiriletno licenčno pravico, in ti se pridružijo blizu tristotim reprizam. To pomeni, da v enem letu prepotuje večino jugoslovanskih kino dvoran okrog petsto premierskih in repriz-nih del. Uvoz vsakega filma mora dovoliti družbeni organ, oblikovan pri distributerjih, v katerem so filmski strokovnjaki, družbenopolitični, kulturni in drugi delavci. Jeza gledalcev, ki želijo v kino dvoranah več dobrih filmov, torej leti nanje, ne pa na kino podjetja, ki pač vrtijo tisto, kar lahko dobijo. Seveda pa raje komercialne filme, četudi niso kvalitetni, saj je zgolj od prodanih vstopnic odvisen njihov dohodek. Je pa tudi res, da so tuje mojstrovine zelo drage in bi bila samo zanje devizna kvota kaj hitro izčrpana. Drugo poglavje predstavlja uvoz filmov iz vzhodnih dežel, iz tretjega sveta in sploh iz manj znanih kinematografij. Obiskovalci kina jih ne marajo, zato so tudi zelo poredko na sporedu in jih večinoma pobere televizija, kjer pa so običajno začuda, sicer z neke vrste prisilo, dokaj toplo sprejeti. S top lestvice Kino podjetja Kranj lahko razberemo, da gledalci filmsko niso najbolje vzgojeni, če vsako leto ob iporedu pripravi tri vzgojne akcije: filmsko gledališče. Mini Fest in Pulj po Pulju, v okviru katerih prikaže najpomembnejše dosežke svetovne filmske ustvarjalnosti. Posebno filmsko gledališče s spomladanskim in jesenskim ciklom se je zelo uspešno uveljavilo med mlajšimi obiskovalci, precej tudi po zaslugi vsakokratnega kataloga, v katerem so nanizane strokovne ocene posameznih del. Pričakujejo pa, da bo k filmski vzgoji mladih bolj kot doslej pomagal tudi program usmerjenega izobraževanja. h. Jelovčan V lutkovnem gledališču ni predstav Kranj - Kranjski malčki ter seveda njihovi starši so se že dodobra navadili na četrtkove predstave v lutkovnem gledališču v gradu Kiselštajn. Zato je vsekakor na mestu obvestilo, da predstav do 20. januarja ne bo. Zimski premor bodo člani društva Gledališke lutke, glasba izkoristili za ureditev prostorov. Elitma novoletna voščilnica - Vrvež v starem kranjskem mestu je te dni še večji in domiselni aranžerji kranjske Elite so v izložbe svojih prodajaln postavili privlačno novoletno voščilnico. Mimoidoči si lahko ogledajo slike enega najstarejših kranjskih slikarjev Marjana Belca. Sedemnajst Belčevih zimskih pokrajin in tihožitij bogato podčrtuje ponujeno blago ter hkrati lepša prednovoletni obraz kranjskega mesta. Foto: F. Perdan S knjižnih polic Slovenske gore »Vendar, če vse natanko premislim: drugače jih ne doživljam, teh naših hribov. Takole, preprosto, malce zmešano, sprotno, vse polno barv in vonjav, precej glasov, vmes kakšna bolj čudna misel, kakšen strah, vse preplavljeno s prijetnim telesnim naporom, pa spet kakšen prijateljski pomenek, kakšna žival, vse polno rož in drevja in -zvestoba. Brez zvestobe ni nič.« S temi besedami je Matjaž Kmecl opremil prvi cikel besedil nove knjige Slovenske gore. Knjiga je v začetku decembra izšla pri Cankarjevi založbi. To obsežno publikacijo na 344 straneh velikega formata so s svojimi prispevki oblikovali številni avtorji. Besedila iz različnih področij so prispevali: Ivan Gams (Gore), Tone Wraber (Rastline), Dušan Robič (Gozd), Janez Gregori (Živali), Tone Cevc (Človek), Drago Meze (Razidcovanje), Tone Strojin in Tine Orel (Planinstvo), Franc Ustanovitev šolskega kulturnega društva Jesenice — V četrtek, 9. decembra je bila na Osnovni šoli Tone Cufar na Jesenicah ustanovna konferenca šolskega kulturnega društva. Zbrali so se član pevskih zborov, Šolskega radia, likovnih krožkov, novinarskega in recitatorskega krožka ter seveda mentorji interesnih dejavnosti. O pomenu šolskega kulturnega društva je spregovorila ravnateljica Mili Ilenič. Brez pripomb so sprejeli pravilnik društva, za »redsednico društva so izvolili prei Mojco Štih, za mentorja društva pa Igorja Škrlja. Za Častne člane društva so imenovali krajane Plavža, ki aktivno delajo na področju kulture in vedno radi priskočijo na pomoč različnim kulturnim dejavnostim na šoli: pesnika Valentina Cundriča, zborovodjo Janka Pribošiča, urednika Zelezarja Jožeta Varla, urednika radia Triglav Petra Humerco in glasbenika Mira Skubeta. Diana Drakulič Vogelnik (Beseda), Marijan Lipov-šek (Glasba), France Zupan (Podoba), Mirko Kambič (Fotografija), France Brenk (Film), Tone Svetina (Boj) in Peter Skoberne (Varstvo). Na zadnjih straneh pa so nanizane zanimive razpredelnice sloven&ih vrhov višine več kot 2000 metrov, naravnih znamenitosti, planinskih postojank, zavarovanih rastlinskih vrst, planinskih poti, plezalnih smeri, ter seznam naših odprav v Himalajo. V knjigi Naše gore se prepletata fotografija in besedilo, ki sta združena v celoto in na ta način dajeta vsebini svojevrsten prizvok. Čeprav je delo polno podatkov, je zanimivo in prijetno za branje. Ob vsakem odlomku, ki ga prebereš, začutiš, da so jo pisali tisti, ki imajo radi gore, tisti, ki jih znajo spoštovati, in nenazadnje tudi tisti, ki so del svojega življenja posvetili slovenskim goram. Zaradi drobnih planinskih doživetij in tudi zato, ker smo Slovenci narod izpod gora knjiga Slovence gore zasluži našo pozornost. Aljana Jocif Veletrgovina V. šPEcerizia ooo© Gostišče DOBRĆA BREZJE organizira ob sobotah in nedeljah prijetna praznovanja za poroke, in zaključne družbe, aranžiramo posebne sobe, nudimo pestro izbiro pijač in jedi po naročilu. Rezervacije v gostišču Do-brča Brezje vsak dan. razen srede na tel.: 75-341. Mjjm*- ... B58IM m HHIP Razstava del trboveljskih likovnikov - V Delavskem domu na Jeseničan so odprli razstavo likoimih del članov likovne skupine Relik iz Tr-kole^tvno razstavo so proslavili desetletnico sodelovanja mea likovnima skupinama Relik iz Trbovelj in Dolik z Jesenic, ki spa-aa voKvir sodelovanja med pobratenima občinama. Na razstavi, ki jo /f,i Predsednik jeseniške občinske skupščine Franc Brelih, sode-B enkvš1 trboveliskih likovnikov s tridesetimi deli. - Branko O LAS 6. STRAN_ ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK, 28. DECEMBRA 1982 BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE KRANJ Tomšičeva 3 Razpisna komisija na podlagi 117., 118. in 123. člena Statuta DO razpisuje prosta dela in naloge 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA za 4 leta 2. RAČUNOVODJE DO Za opravljanje zgoraj navedenih del in nalog je lahko imenovan delavec, ki poleg zakonskih pogojev izpolnjuje še: pod I.: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo frizerske ali ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del, — da je moralno politično neoporečen in ima smisel za razvijanje samoupravnih odnosov pod 2.: — da ima kandidat najmanj srednjo ekonomsko šolo in 3 leta delovnih izkušenj v vodenju računovodstva Predpisani poizkusni rok je 3 mesece. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Brivsko frizersko podjetje Kranj — razpisna komisija. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po razpisu. Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN GTDO »VOJVODINA« TOZD ODMOR Zrenjanin Na osnovi sklepa delavskega sveta TOZD Odmor, v sestavi UTRO Vojvodina sprejetega dne 20. 12. 82, se objavlja prosto delovno mesto UPRAVNIKA počitniškega doma v Kranjski gori, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: — poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — srednja šolska izobrazba ali VKV delavec gostinske ali turistične smeri. — pasivno znanje enega tujega jezika, — štiri leta delovnih izkušenj. Kandidati morajo poslati pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: UTRO Vojvodina, OOUR Odmor, 23000 Zrenjanin, Trg Slobode 5. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. (73. zapis) SV. HELENA IN ŽERJAVOV GRAD Zdaj pa je že čas, da krene ta zapis v hribovje, v Vegovo deželico! Iz Dolskega ne smemo tako hiteti, saj bo prav, če se vsaj odduškamo v gostilni Ivanke Zupančič (Dolsko 57), ki nosi ponosno ime »Vegov hram«. Tu je vsekakor pravšnji »start« na 75 minut dolgo pešhojo do Zagorice. Saj se pa bomo povzpeli kar 300 m nad dolino (Dolsko leži na nadmorski viSni 263 m, Zagorica — Vegova rojstna vas — pa na višini 563m). Povedati še velja, da imajo v gostilni tudi primerno urejeno posebno Vegovo sobo s slikami in spominskimi predmeti. K Sv. Heleni in zraven stoječemu Zerjavovemu gradu ni daleč, komaj dobrih 20 minut. Oddaleč vidna cerkvica (iz leta 1495) in dobro ohranjen Žerjavov grad sta zares v okras podgorski pokrajini. NOBENIH RAZVALIN Spričo žalosti ob pogledu na propadajočo kulturno dediščino — vsaj za dolsko graščino lahko tako rečem — mi je postal pogled na kompleks cerkve sv. Helene in zraven še stoječega in oskrbovanega gradu bolj veder. K sreči tudi družbena lastnina ne propada. Stara farna cerkvici ohranja dragocene umetnine: sv. Helena v glavnem oltarju je delo ljubega nam Ivana Groharja; podobi v stranskih oltarjih pa sta deli Henriete Langus in kranjskega slikarja Leopolda Layer-ja. Žerjavov grad stoji v neposredni soseščini. Sezidal ga je leta 1580 Lenart Frumentin, duhovnik nemškega križarskega reda (vodnjak na grajskem dvorišču nosi letnico 1591 — je bil pač pozneje izkopan). Ker pa so nemški redovniki uporabljali graščimco le kot letovišče, Komisija za podeljevanje družbenih priznanj pri predsedstvu občinske konference SZDL Jesenice razpisuje za leto 1983 pet priznanj osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki bodo podeljena ob praznovanju ustanovitve OF Slovenije, 27. aprila 1983 Priznanje se podeljuje posameznikom, družbenopolitičnim in drugim organizacijam za posebne družbene, politične, kulturne in organizacijske dosežke pri realiziranju in krepitvi socialističnih samoupravnih odnosov ter da imajo trajnejši pomen pri: — razvoju naše samoupravne socialistične družbe — uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznih področjih družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti. — krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, — neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela. Kandidate lahko predlagajo posamezniki, OZD, posamezne organizacije in društva komisiji za podeljevanje družbenih priznanj pri predsedstvu občinske konference SZDL Jesenice najkasneje do 15. januarja 1983. Predlog mora poleg natančnega naslova, kratkega življenjepisa vsebovati tudi čimpopolnejšo utemeljitev razlogov, zaradi katerih naj bi predlagani prejel priznanje OF. Predlog mora biti podan na posebnem obrazcu, ki se dobi na občinski konferenci SZDL Jesenice. Komisija za podeljevanje družbenih priznanj pri OK SZDL Jesenice je tu gospodaril njihov komendator, eden izmed gaUenberških plemeni-tnikov. — Danes je posest v lasti ljubljanskega podjetja Emone, ki ima tu farmo za rejo govedi. V bližnji in daljni okolici Sv. Helene so nahajališča črnega skrilavca, ki so ga včasih uporabljali kot običajno in res lepo strešno kritino. Prav blizu Sv. Helene je zaselek Kamnica. ki je v strokovnih krogih znan zaradi radarske naprave na hribu Ravniku. Naprava služi za ori-entiranje letal na brniško letališče. Vsa jo morajo obvezno preleteti! VINOGRADI V VINJAH Zdaj imam na voljo dve poti — obe se zagrizeta v strmino. Leva se usmeri proti Vinjam, desna pa proti Zagorici in Križevski vasi. Zaradi tradicije, ki govori, da so Vinje dobile svoje krajevno ime od nekdanjih vinogradov v teh prisojnih sončnih legah nad bistro Savo, je pač prav, da najprej stopim v to precej raztreseno vas, ki pa ima svoje jedro pri cerkvici Marije v nebd vzete (iz leta 1526). Da trditev o nekdanjih vinogradih nikakor ni »iz trte izvita«, pričajo še danes uspevajoče posamične skupine trt na visoki Strmi Kebri (552 m), ki se dviga tik nad Vinjami. Pa tudi ime neke posesti Brajdež. spominja na stare vinske brajde. Zemlja, kar jo pač je v teh strminah. je zelo rodovitna (meja med skrilavcem in apnencem), posebno ugodna je za sadjerejo. Agrokombi-nat Barje ima tu svojo plantažo jabolk. hrušk in črnega ribeza. V Vinjah živi sedaj prek 150 prebivalcev; izjemno marljivi gorjanci si služijo svoj kruh tudi z obrtjo (ška-farstvo, pletenje košev), sicer pa z delom v nižinskih tovarnah pa tudi z umnim kmetovanjem. Nad Vinjami so razvaline starega Koprivnika (sedaj Tovorov grad), tam čez je vodila kolovozna pot iz Savske v Moravško dolino. Sedaj je pot močno zaraščena. Pri kmetu Jakobu v Dolini pri Vinjah so še v začetku prejšnjega stoletja imeli stalno v pripravljenosti večje število volovskih vpreg. Ko so še prevažali tovore po Savi navzgor z volmi, le malokrat s konji. V Vinjah je bila v dneh 29.—30. junija 1940 tretja konferenca KPS, ki se je je udeležil tudi Tito. Leta 1967 postavljeni spomenik priča o tem pomembnem dogodku. VEGOVA ZAGORICA KI er sem dal »vinorodnim« t-erja« ki Ga Tomo, sanjarski, vase zazrti, ne-i z najdi j ivi Tonio tako iskreno občuduje in mu zavida? Nekoč je opazil, da sem mu izmaknil iz predala košček čokolade. »Tokrat naj ti bo, pa da mi nikoli več kaj takega ne storiš, ne da bi me vprašal,« mi je zagrozil. In iz tega brezni! podrejenosti in krivde se nikoh več nisem znal i/kopati. Medtem, ko je on končal srednjo pomorsko šolo in se je za morje povsem racionalno odločil, ker mu pač nn£Č uspeval študij v Ljubljani, so mene pognale na ladjo nekakšne meglene sanjanje m hrepenenja. v!e je znal postoriti v makini. vse je poskusit za vse se je zanimal, jaz še maticemsem znal "av priviti ""^^VEttE* p.sal as.stentski dnevnik nsa^ žnc sheme, sem jaz skrit me P ^ G in skladovnicami lesa na Krm. f nikove stihe, gledal v nebo in sanjar TOREK, 28. DECEMBRA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7. STRAN O Naše krajevne skupnosti Krajevna skupnost Olševek-Hotemaže Kokra prebudila krajane Vasi Olševek in Hotemaže sta se pred tremi leti odcepih od krajevne skupnosti .Visoko — V manjši skupnosti je laže reševati •robleme — Zgradili so most prek Kokre, protipožarni bazen v Hotemažah, postavili javno razsvetljavo v Olševku; zdaj gradijo rSotemažah nov gasilni dom, v Olševku pa obnavljajo kulturni — Veliko načrtov fj^e so delagati Olševka in 'SšM"iSSTI S™" M letJ U. napredto 1 r Hut(,nul! % oSjo od krajevne ^tf Vi»ko ^ us-nov^e feT iVv zadnjih letih napre- Vasi sta v j V/vali domala toliko kot prej v ^ojnem obdobju ^ S^i &SS Te narasla Kokm odnesla most v Hotemažah in postavila krajane pred prvo pomembnejšo preizkušnjo. Čeprav most ni bil največjega gospodarskega pomena v krajevni skupnosti, uporabljajo ga le lastniki gozdov onkraj Kokre, pa so krajani hoteli sebi in drugim dokazati, da so sposobni zgraditi novega. Iz sredstev kranjdte občinske skupščine za odpravo elementarnih nesreč so prejeli 450 tisočakov. To je bilo dovolj za nakup železja in cementa ter kasneje za izdelavo ograje; 90 tisoč dinarjev je celo ostalo, kar so pozneje koristno uporabili pri gradnji protipožarnega bazena. Krajani so za borih 360 tisočakov postavili nov most, katerega dejanska vrednost je danes več kot dva milijona. Opravili so Drek 2600 prostovoljnih ur, prispevali 34 kubičnih metrov lesa za mostnice in brezplačno delali s svojimi stroji. Zdi se, kot da je Kokra zdramila krajane. Lani sov Hotemažah s pomočjo občinske gasilske zveze in z udarniškim delom zgradili stotisoč-litrski protipožarni bazen. Obenem so zasadili lopato za gradnjo gasilskega doma, za katerega so poleg zavarovalne skupnosti doslej prispevale denar tudi številne kranjske delovne organizacije. Zopet so bili krajani tisti, ki so glavno breme gradnje prevzeli na svoja ramena. Letos so dom spravili pod streho in pri tem je bilo opravljenih prek 1500 ur udarniškega dela. V nabiralni akciji po Olševku in Hotemažah ter v sosednih krajevnih skupnostih Preddvor in Visoko so dobili 20 tisočakov in dovolj lesa za streho. Nekaj so za dom primaknili tudi fantje od izkupička za »prodane neveste«. V spodnjem delu bodo prostori za gasilce, za zgornje se v vasi Še dogovarjajo: ali bodo namenjeni družbeni dejavnosti ali morda za trgovino. Lani so v Hotemažah iz sredstev krajevne skupnosti postavili javno telefonsko govorilnico. Dvanajst krajanov je priključke dobilo tudi na dom. Potreb in želja po njih pa je v krajevni skupnosti še veliko, zato ostaja telefon še naprej žgoča tema na zborih vaščanov in krajanov. Od kod nameravajo potegniti priključke, iz Preddvora ali z Visokega, v krajevni skupnosti zaenkrat še ne vedo. V Olševku so lani dobili javno razsvetljavo, zdaj pa temeljito obnavljajo kulturni dom, v katerem bodo prostori za družbeno in društveno dejavnost. Najprej morajo v krajevni skupnosti dokončati pričeta dela, potem bodo laže razmišljali o novih načrtih, o asfaltiranju vaških cest in odseka med Olševkom in Lužami, o ureditvi smetišča in odvozu odpadkov, o posodobitvi vodovoda, avtobusnih postajališč ... C. Zaplotnik Ratečani o svojih problemih VAŠA PISMA Želimo si OBJEKTI VNEJŠIH INFORMACIJ Množična občila posredujejo informacije predvsem svojim naročnikom, zato ni dvoma, da si le-ti želijo biti čimbolj objektivno informirani. Posebno objektivne naj bi bile npr. informacije o našem gospodarjenju, saj je v konkretnih primerih več ali manj naročnikom časopisa že prej znano dejansko stanje ali pa imajo možnost, da objektivnost posredovanih informacij naknadno preverijo. Ocene v zvezi z akcijo pobiranje gozdnih lesnih, odpadkov oz. ostankov, ki je trenutno aktualna, so v množičnih občilih zelo protislovne, tako glede zalog v gozdovih, kot koristnosti omenjene akcije, pa naj gre pri tem za interesente ali za lastnike gozdov. Velike razlike so tudi v ocenah, koliko lesa nam je doslej strohnelo v gozdovih, pri čemer ne smemo izvzeti tudi nižinskih. Resnica je običajno nekje na sredini. Kako smo doslej gospodarili z lesom, lahko vidimo med prevozom z gondolsko žičnico na Krvavec. Vsa debla listavcev, posekanih pred gradnjo nove žičnice, ležijo vsekrižem po tleh. seveda zdaj že bolj ali manj strohnela. Kritične paše za oči pa s tem še ni konec, zlasti za tujce, ki za take poglede še niso otopeli. Tako so v glavnem končala tudi debla listavcev in tanjših iglavcev, ki so bila podrta z buldožerjem ob gradnji gozdnih cest in traktorskih vlak. Množična občila omenjajo le4" lesne ostanke od posek, ne pa tudi od vetra in snega podrtega ali polomljenega drevja, niti še stoječih posušenih iglavcev, katerih nadaljnjo rast je uničil lubadar. Pomembno vrednost bi imela tudi debelca mladih iglavcev, posekanih zaradi redčenja. Ta propadajoča debelca niso bila uporabna samo za kurjavo, debelejša bi bila uporabna tudi za jamski les in opornike pri betoniran i u plošč. Rateče — Sredi decembra je bil v Ratečah zbor krajanov, na katerem so obravnavali delo krajevne skupnosti do leta 1985. Ugotovili so, da nekatere naloge, ki so si jih zadali, pa jih niso uresničili, povzroča pri krajanih kritičen odziv. Veliko je še odprtih vprašanj, pa naj gre za preskrbo, zaščito kmetijskih površin in kulturnih spomenikov, ali pa za navidezno nepomembne stvari, ki pa tudi vplivajo na razpoloženje krajanov. Zato je treba to problematiko reševati bolj organizirano in enotno. Krajani so menili, da ne bi smelo biti odstopanj od pokopališkega reda, da pa tudi ni smotrno, če se že opravljajo restavratorska dela v cerkvici sv. Tomaža, streha pa še popravljena ni. Nujno bo zato še boljše sodelovanje z Zavodom za spomeniško varstvo v Kranju. Veliko pozornost so v preteklosti namenili prodaji zemljišč na italijanski strani državne meje, pri Čemer je bilo tudi dosti napačnega govorjenja in pisanja. Problematična je tudi preskrba. Rešuje se že celo desetletje tudi zaradi tega, ker c » „„ nniPti odnesla Sora Da se to ne bi več ponovi-Ziri - Most na Selu jepoUtioa „cenejšega z betonskimi nosil- lo, tudi će bi iz Škofje Loke, plačan pa bo iz sred- posledic poletnih pojav v Poljanski do/in, Foto. F. Perdan Silvestrovo na Gorenjskem sejmu Kranj - Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem se ni izneveril tradiciji in tudi letos pripravlja v Kranju silvestrovanje, sprejemljivo za vsak žep. Cena vstopnice z napitkom in večerjo je 600 dinarjev, v kar pa je všteto tudi novoletno darilo Gorenjskega sejma - ystopnica za vse sejme v prihodnjem letu. Za zabavo bo igral ansambel M K - Šaleški inštrumentalni kvintet. Po predhodnih rezevacijah je v hali prostora še za 500 gostov, s.-—---- Jeseni 400 novih telefonov Komenda - V krajevnih skupnostih Komenda, Križ in Moste si že dolgo želijo novih telefonskih priključkov. Novembra so z ljubljanskim PTT podpisale samoupravni sporazum za razširitev telefonskega omrežja na tem območju. Do prihodnje jeseni bo do telefona prišlo 400 novih naročnikov. Za občane bo prispevek za telefonski priključek znašal 30.000 dinarjev, za zasebne obrtnike 35.000 dinarjev in za ustanove 100.000 dinarjev. je preveč osebnih mnenj in tudi iskanja lastnih koristi. Sedanji poslovni prostori so v zasebni zgradbi, pogodba z lastnikom pa poteče leta 1985. Krajani so že nekajkrat predlagali, kako bi ta problem rešili: da bi uporabili nekdanje poslopje milice in stavbo nekdanje mlekarne. V prvem naj bi uredili pošto in mesnico, v drugem pa trgovino. Krajevna skupnost ima sporazum z jeseniško komunalno skupnostjo o izvajanju komunalne dejavnosti. Ostala naj bi v sedanjem obsegu. V kraju bi bilo nujno urediti otroška in športna igrišča, na avtobusni postaji pa streho, ki jo načrtujejo že od leta 1979. V Ratečah nameravajo krepiti krajevno samoupravo in delegatski sistem ter sistem ljudske obrambe in družbene samozaščite. Bolj bo treba opremiti enoto civilne zaščite. Veliko vlogo imajo družbenopolitične organizacije in društva, kjer se združujejo interesi krajanov in iščejo rešitve. Na zboru so soglašali s predlogi, kdo bo opravljal v prihodnje najodgovornejše dolžnosti v krajevni skupnosti. Potrdili so tudi spremenjen statut krajevne skupnosti. A.Kerštan Če posekan les dalj časa leži v gozdu (več kot pol leta), začne zgubljati na kvaliteti. Bukev se šteje za trd les, toda posekan neverjetno hitro strohni. Po dveh letih bodo debla že toliko strohnela, da se niti prevoz ne bi več izplačal. Okleščene veje iglavcev niso nič manj vredne za kurjavo kot bukova debla, proti trohnobi pa so tako odporne, da se jih izplača povezati v buta-rice še po štirih ali petih letih po poseki. Doslej niso bili redki primeri, ko so tudi v zasebnih gozdovih strohnela že posekana debla in celo butare. Karel Bajd VSE CESTE ŠE NISO NARED Na seji občinske skupščine Radovljica 29. decembra bodo med drugim gradivom obravnavali tudi določilo o dodelitvi obveznic cestnega posojila in sicer komunalni skupnosti za komunalno dejavnost samo 300 tisoč dinarjev, za vzdrževanje Šol 1,22 milijona dinarjev in za posodabljanje rudnikov vsa ostala sredstva iz tega naslova, ki bi ostala »v rezervi«. Sprašujem se, ali imamo v občini Radovljica in na Bledu že vse ceste nared, da je komunalna skupnost lahko najmanjši porabnik teh sredstev, ki so bila zbrana izključno za modernizacijo in posodabljanje cest? Naj navedem samo primer. Na Bledu je del Savske ceste asfaltiran, preostali del, ki vodi so strelišča" ob Savi Bohinjki in ga JLA uporablja vsak dan, pa Še ne. JLA ne more iz proračunskih sredstev zagotavljati še denar za izboljšanje Savske ceste, saj jo uporabljajo tudi krajani, predvsem kmetje. Vsi drugi porabniki, naj bodo to rudniki ali pa izobraževalna skupnost, morajo najprej imeti urejene dostope do svojih delovnih mest, kjer je mogoč vsaj ustrezal cestni oziroma avtobusni promet. Zakaj sploh razvažamo premog po cesti in zakaj je v Ljubljani cenejši kot na primer v Kranju? Dokler so premog raz-važali po železnici do skladišč pri železniških postajah Lesce in Bled-Jezer o, smo prebivalci Bleda vedno dobivali cenejši premog in to pravočasno! Zdaj, ko vso nakopano količino premoga prodajo sproti za drag denar, rudnUd še vedno delajo z izgubo, premoga pa primanjkuje (če ne bo v kratkem tudi na bone...?), veliko ga gre v izvoz in še kam, se sprašujem, kdo so ti večni dolžniki rudnikov? Kdo v občini Radovljica ima interes, da sovlaga cestni denar v posodabljanje rudnikov, namesto v enkratno in dokončno posodobitev cestno-železni-škega prehoda pri Murki v Lescah, ki že vrsto let »pije kri« vsem udeležencem v prometu na tem območju. Kdo se boji, da bo njegov »domek« ostal mrzel, kot je nešteto drugih, pa je izoblikoval predlog za dodelitev izdatnih sredstev cestnega dinarja rudnikom, ne da bi prej povprašal za javno mnenje? Mar ni takšen predlog najlepši dokaz, kako »oblikovalci« malo poznajo razmere na območju občine ali pa jih oblikujejo samo v pisarnah! Radoveden sem, kaj bodo k temu Eredlogu rekli delegati, posebej rajevne skupnosti Lesce. Alojzij Vovk, Bled • . Priznanje krvodajalcu Ivanu Martelaku — Ivan Martelakz Javornik i je v jeseniški občini eden najsrčnejših krvodajalcev. Svojo kri je bolnim in ponesrečenim daroval že 26 krat. Prejel je že več iriznanj, med njimi tudi zlati znak krvodajalca. Kri je prvič daroval leta 1948,od tedaj je reden udeleženec vseh krvodajalskih akcij, razen takrat ko jc 1:1 bolan. Tudi sicer je Ivan Martelak dober delavec, za kar je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. Tudi zdaj, ko je upokojen, razna-ša številna vabila in časopise. V priznanje za njegovo veliko^ humanost in človekoljubnost so mu člani jeseniškega Dolika izročili priznanje, sliko jeseniškega slikarja Toneta Tomazina. Izročil mu jo je predsednik Dolika Branko Čušin. — Branko Blenkuš. GLAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 28. DECEMBRA 1982 Smučarski skoki V četrtek začetek Intersport turneje Planica — Pred odhodom na tradicionalno turnejo štirih skakalnic v ZRN in Avstriji so imeli najboljSi na&i skakalci na 90-m skakalnici pregledno tekmovanje. Žal udeležba ni bila popolna, ker je manjkala četverica skakalcev Benedik, Bizjak. Bajt in Globočnik, ki je v nedeljo tekmovala za evropski pokal v St. Moritzu v Švici. Po petih dneh prvega letošnjega treninga na 90-m skakalnici pod Poncami so imeli pregledno tekmo, ki pa žal ni povsem zadovoljila vodstva reprezentanc«. Posamezni reprezentanti so izvedli v konkurenci le po en uspeli skok. Če bodo na 31. Intersport skakali v takšnem slogu, ne moremo pričakovati boljših uvrstitev. Zanesljivo je zmagal Ulaga, ki je prehitel drugouvrščenega Tepeša za več kot 17 točk. Lotrič je bil skromen po dolžinah in ga je Norčič preskočil za dva metra. Kljub vsemu pa je bil Kranjčan šele četrti, ker so sodniki namerili Lotriču boljše ocene za slog. V mladinski konkurenci je zmagal Kavčič iz Zirov. Tudi mladinska konkurenca ni bila popolna, saj je manjkal trenutno najboljši Verdev iz Andraža. Rezultati - mladinci: 1. Kavčič (Ziri) 197,6 (79, 79), 2. Dolar (Triglav) 194,7 (75 , 79), 3. Debelak (Ilirija) 191,7 (76, 78), 4 Peljhan (Jesenice), 5. Novak (Ilirija), 6. Stirn (Triglav), dani: 1. Ulaga 248,9 (93, 88), 2. Tepeš (oba Ilirija) 231,3 (83, 87), 3. Lotrič (Jesenice) 230,4 (83, 83), 4 Norčič (Triglav) 228,6 (87, 83). 5. Žagar (Ilirija) 212,6 (82, 81), 6. Kaštrun (Tržič) 201,3 (76.79). PUŠNIK IN TRIGLAV Braalovče — Nd~prvi tekmi letošnje sezone za pokal Cockte med mlajšimi pionirji je zmagal Boris Pušnik iz T. Velenja. Na drugo mesto pa sta se uvrstila Kranjčana Globočnik in Muhi V splošnem so imeli na tej tekmi daleč največ uspeha varovanci mladega in prizadevnega kranjskega trenerja Janija Grilca, saj se je do 15. mesta uvrstilo kar pet skakalcev Triglava. Prav zaradi tega ie najmočnejši skakalni kolektiv v državi kranjski Triglav prevzel vodstvo v ekipni konkurenci za tradicionalni pokal Cockte. Rezultati: l. Pušnik (T. Velenje), 2. Globočnik in M ubi (oha Triglav), 6. Gašperin (Žirovnica), 7. Kešar (Triglav), 10. Petek (Žirovnica) 13. Rančigaj, 14. J agodic (oba Triglav). ŠKERJANC ZA LAS OB PRVO MESTO Dobrovlje - Le 15 mlajših mladincev se je na Dobrovljah pomerilo za točke Cockte na 40 m skakalnici. Po hudi borbi za prvo mesto med domačinom Verdevom in Triglavanom Skerjancem je s prednostjo 1,3 točke zmagal prvi. Najdaljši skok dneva pa je imel s 40,5 m Kranjčan Skerjanc. Žal je bil v prvi seriji za meter prekratek. V ekipni konkurenci je bil najboljši Triglav, ki je po prvem kolu pokala prevzel vodstvo z veliko prednostjo pred BraslovčamL Rezultati: 1. Veidev (Braslovče-Andraž), 2. Skerjanc, 3. Justin (oba Triglav), 4. Mur (Žiri), 5 Golob (T Velenje), 6. Dolenc (Triglav), 7. Smid (Triglav), 9. Semenič (Triglav). VERDEV PRED DOLARJEM Mislinja — Na 65-m skakalnici so imeli starejši mladinci uvodno tekmo za pokal Cockte. Tudi na tej tekmi je bil najboljši Verdev iz Andraža, ki ga trenira zvezni trener Andrej Tomin iz Nakla. Rezultati: 1. Veidev (Braslovče-Andraž), 2 Dolar (Triglav). 3. Peljhan (Žirovnica), 4. Debelak (Ilirija), 5. Eržen (Žiri), 6. Skerjanc (Triglav), 7. Česen (Triglav). 8. Kavčič (Žiri), 9. J. Stirn. 10. 5. Stirn (oba Triglav), 11. Žabkar (Tržič), 12. Melin (Triglav), 13. Novak (Ilirija). 14. Jager (Braslovče-Andraž) 15. Slatner (Triglav). Ekipni vrstni red za pokal Cockte: 1. Triglav 57 točk, 2. Braslovče-Andraž 27, 3. žiri 19, 4. Ilirija in Žirovnica po 15, 6. Tržič 5. J. Javori*k Exoterni republiški prvak Mitribor - Minulo nedeljo je bilo v Mariboru odprto dvoransko republiko prvenstvo v streljanju z lokom. V disciplini 2 x :k) puščic na razdaljo 25 metmv je tekmovalo preko 90 lokostrelcev v prostem, instinktivnem in compound slogu. Velik uspeh so na prvenstvu dosegli tekmovalci kranjskega Exoterma. Marjan Podržaj je osvojil prvo mesto v prostem slogu in s tem izpolnil tudi normo za nastop na evropskem dvoranskem prvenstvu, ki bo spomladi na Švedskem. Janez Šorli je slavil v instinktivnem slogu, medtem ko je bila ekipa Exoterma najboljša v prostem slogu. Odlične uvrstitve so kranjski lokostreki dosegli tudi na odprtem prvenstvu. Rezultati republiškega prvenstva — člani — prosto: 1. Marjan Podržaj 566 krogov, 2. Marko Podržaj (oba Exoterm) 552, 3. Ploj (JLA) 541, 12 Peter Tomaži n (Exoterm) 498; in »tik-tivno: 1. Janez Sorli (Exoterm) 511, 2 Marijan Merhar (Postojna) 489, 3. Dušan Letnar (Kamnik) 483; mladinci -prosto: 1. Desnica (Kamnik) 526; ekipn« 1 Exoterm 1616, 2. Maribor 1591, J, Kamnik 1546. Teden pred republiškim prvenstvom sta se kranjska lokostrelca Marjan Podržaj in Peter Tomazin udeležila seveinoev ro p»k eg a dvoranskega prvenca v Ddssnurgu. Med 250 tekmovalci je bil Podržaj drugi in Tomazin 33. . Množično strelsko tekmovanje Skofja Loka — Občinska strelska zveza in občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin v Škofji D)ki prirejata vsako leto pred praznikom naših oboroženih sil tekmovanje v streljanju z vojaško friško za šolsko mladino in člane delovnih kolektivov ter družbenih organizacij. Tradicionalne prireditve, ki je bila letos 18. in 19. decembra na strelišču v Vincarjah, se je tokrat udeležilo 188 tekmovalcev, kar je največ doslej. Tekmovanje nima le športni, ampak tudi obrambno vzgojni namen; zato ga je podprl tudi pokrajinski štab teritorialne obrambe za Gorenjsko, ki je zagotovil strelivo. Med udeleženci tekmovanja so bili v glavnem amaterski strelci, to je občani, ki ne delujejo v strelskih organizacijah in ne tekmujejo zanje. Tako so dokaj dobri rezultati tega tekmovanja toliko bolj razveseljivi. Tekmovalci so streljali v dveh starostnih skupinah; mladinci so sestavili 25 moštev s 76 udeleženci, člani pa 35 moštev s 112 tekmovalci. In še vrstni red najboljših! Med mladimi so se od 1. do 4. mesta razvrstila moštva šolskega centra za kovinarsko stroko iz Škofje Loke (1. in 2. mesto), strelske družine Tabor iz Gorenje va«< in Tečaj za jadralne pilote in padalce Alpski letalski center Lesce-Bled, letošnji Bloudkov nagrajenec, tudi za sezono 1983 vpisuje v tečaj za jadralne pilote in jadralce. Mladinci in mladinke, ki jih zanima ta zvrst športa, se lahko prijavijo za tečaja vsak delov-nik med 10. in 16. uro v pisarni leta-lfcča Lesce. Prednost pri vpisu imajo mladinci in mladinke v starosti od 16. do 18. leta z območja Gorenjske. Tečaj bo potekal kot doslej v dveh delih. Od srede januarja do konca marca bodo dvakrat na teden predavanja v Osnovni šoli Lesce. Tisti, ki bodo uspešno opravili vse izpite in zdravstveni pregled, se bodo lahko udeležili jnakti&iega tečaja v letenju z jadralnim letalom oz. skakanjem s padalom med prvomajskimi prazniki in med letnimi počitnicami. Ker je ta šport vezan s precejšnjimi finančnimi stroški, bodo morali vsi del sredstev prispevati z lastnimdelom v delavnici na letališču, v___^ Šahovske novice Zmaga Elana — V počastitev dneva JI.A so se srečali šahisti Elana iz Begunj in vojašnice Antona Dežmana-Tončka iz Radovljice. Dvoboj je bil odigran na sedmih deskah. Vsak igralec je ud igral z vsakim po eno partijo. Za Elan so igrali Vrečko, Jerala, Potočnik, Resman, Va-lant, Benedičič, Bilič in rezerva Omejc, za JLA pa Seid:, Cikarič, Cešadič, Draško-vič, Milenkovič, Likič, Sarec in rezerva Bošnjak. Zmagal je Elan s 44:5. — T. Benedičič Kranjsko člansko Šahovsko prvenstvo — Dvajset šahistov in ena šahistka sodelujejo na letošnjem kranjskem članskem šahovskem prvenstvu. Doslej so odigrali sedem kol, vodi pa mdjstrski kandidat Evald Ule s 6,5 točke pred Jokovičem 6, Deželakom 5,5 Bulato-vičem 5 itd. Do konca sta še dve koli. — D. Jokovič Hitropotezno prvenstvo Krai\ja — Dušan Jokovič je z 8 točkami zmagal na decembrskem hitropoteznein prvenstvu Kranja, za njim pa so se uvrstili Lazar, Ule in Zorko. Po enajstih turnirjih (šteje 9edeni najboljših uvrstitev) votli Deželak s 65,5 točke pred Jokovičem 65, Lazarjem in Uletom 48,5 tođte, Vojičičem 45 točk, Simončičem in Bulatovičem 35 točk itd. O zmagovalcu je odločal zadnji sobotni turnir. — D. Jokovič Srečo Mrvar zmagal TRŽIČ - Tržiški Šahisti, ki so združeni v Šahovskem društvu Tržič, so bili v letošnjem letu zelo aktivni. Ena izmed njihovih stalnih naltg je bila organizacija rednih meseftiih hitropoteznih turnirjev, ki se jih je v letu dni udeleževalo 48 različnih šahistov, na zadnjem, decembrskem pa sijih je zbralo 22. I)ecembrski hitro po te zni turnir je dobil Srečo Mrvar 16,5 točke pred Valjavcem 16, Andrejem Locem 15, Pavlom Locem 13, Borštarjem 13, Rozmanom 12,5 in Skrjancem 12,5itd. Mladi in odlični tržiški šahist Sre6> MRVAR je osvojil tudi prvo mesUt v seštevku rezultatov vseh 12 turnirjev v I. 1982. Na drugo mesto seje uvrstil Franc Skrjanc, tretji je bil Dušan Bo Star, sledijo 4. Andrej Loc, 5. Ivan Ravnik, 6. Boris Kogoj, 7. Štefan Gubič, H. Pavel Loc, Kranc^Horštar in 10. Valjavec. J. Kike t mladink iz poklicne lesne šole na Trati. Med posamezniki so se najbolj izkazali Tone Ušeničnik, Leon Buh in Aleš Bau-daš, vsi iz šolskega centra za kovinarsko stroko. Pri članih so bila najboljša štiri moštva iz krajevne konference ZRVS Stara I»ka, strelske družine Kopačevina na Trati, krajevne konference ZRVS Kamnitnikin škofjeloške postaje milice. Posamezno so bili najboljši trije dani Bojan Žakelj iz strelske družine Žiri, Vinko Gladek iz žirovskega Kladivarja in Roman Cenfič iz škofjeloške postaje milice. Naj omenimo tudi to, da so se prav dobro uvrstile nekatere tekmovalke; najholje Kani Spo-Ijar, na 12. mesto. S. Saje Sporočili ste nam Kranjski in tržiški šahisti izpadli — Šahovsko društvo Sežana je 18. in 19. decembra priredilo v Lipici zaključek turnirja osmih šahovskih ekip zahodne skupine, ki so se potegovale za vstop v slovensko ligo. Po štirih kolih so bili v vodstvu domači šahisti, ki pa so morali po porazu s Slovanom v naslednjem kolu prepustiti vodilno mesto igralcem Novega mesta. Turnirja so se udeležile tudi tri gorenjske ekipe — Jesenice, Tržič in Tomo Zupan Kranj. Jeseničani so s 23 točkanti zasedli tretje mesto, medtem ko so tržiški in kranjski šahisti zasedli zadnje oziroma predzadnje mesto. S tem so izpadli iz druge slovenske lige. Končni vrstni red. 1. Novo mesto 28 točk, 2. Sežana 26,5, 3. Jesenice 23, 4. Slovan 22, 5. Lipa Kodeljevo 19,5, 6. Koper 18,5, 7. Tomo Zupan Kranj 16,5,8. Tržič 14. - S. Kovač Zopet uspeh jeseniških telovadk — Na zadnjem leto&ijeni tekmovanju pionirk druge selekcije v športni gimnastiki, na Hollyjevem memorialu, ki je bil minulo nedeljo v Brežigah, je nastopilo tudi 12 jeseniških telovadk. Prva gorenjska vrsta v postavi Sandra Stefanovska, Nina Slamnik, Dagmar Brajkovič, Milica Kos in Borka Krejič je že drugič v tem mesecu premagala vse slovenske ekipe in prepričljivo osvojila prvo mesto. Druga jeseniška vrsta je zavzela drugo mesto. Med posameznicami so se vse gorenjske telovadke uvrstile med prvo deseterico. Zmagala je Ljubljančanka Petra Lipovž, Stefanovska je bila druga in Slatnnikova tretja. Brajkovičeva, Kosova in Krejičeva so osvojile peto, deveto in deseto mesto. Pohvaliti velja tudi najmlajšo v jeseniški ekipi 7-letno Sandro M ožino, ki telovadi šele leto dni inje v Brežicah zbrala prve kvalifikacijske to&e za uvrstitev na republiško prvenstvo. Rezultati - pionirke druge selekcije - ekipno: 1 Jesenice I 147,75, 2. LGZ 146,00, 3. Zelena jama 135,25; posamezno: 1 Petra Lipovž (LGZ) 38,30, 2. Sandra Stefanovska 37.90, 3. Nina Slamnik 37,55, 5. Dagmar Brajkovič 36,45, 9. Milica Kos 35,35, 10. Unika Krejič (vse Jesenice) 35,25. - L. Mesar*! Strelci v počastitev dneva JLA Predoslje — V počastitev praznika JLA so strelci iz Predoselj pripravili pod pokroviteljstvom štaba teritorialne obrambe občine Kranj tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško. Sedem moStev je sodelovalo na tekmovanju. Zmago in prehodni pokal so osvojili člani strelske sekcije Iskre s 1829 krogi od 2000 možnih. Sledijo SD Franc Mrak Predoslje, Cirče, Bratstvo in edinstvo Kranj, strelska sekcija Stane Kovačič Primskovo, 2. ekipa SD Franc Mrak Predoslje in SD J anko Mlakar Šenčur. V tekmovanju posameznikov je zrnati Jure Frelih s 374 krogi od 400 možnih preti Božom Malovrhom, Rajkom Rozmanom in Juretom Boianičem (vsi Iskra). Sledijo Zoran Sitar (Predoslje), Darinka Smrtnik (Bratstvo-edinstvo), Franc Strniša (Predoslje), Bogomir Retelj (Tone Nadižar Cirče), Pavel Žagar (Primskovo), Jelka Bauman (Cirče) itd. J. Sitar Nogomet Korotan pred Savo KRANJ — V športni dvorani na Planini seje začelo letošnje tekmovanje v malem nogometu Kranj 82. Na četrtem turnirju nastopa oseminosemdeset ekiu, torej pet več kot lani. Boji v skupinah B in A so napeti do zadnjega sodnikove|«i žvižga. V skupini B, ki je že zaključila tekmovanje, je nastopilo osem ekip. Prvo mesto je presenetljivo osvojila ekipa Korotan, ki je v borbi za prvo mesto premagala favorizirano Savo. Izidi - Kokra : Old Klane 1:8, Sava Maraklije 3:0, ZTKO : Korotan 3:4, SO Kranj : Kokrica 0:3, Sava : Old Klane 5:2, Korotan : Kokrica 6:4. Finale — z« prvo mesto — Sava : Korotan 2:3, » tretje mesto — Kokrica : Old Klan« 4:0. S tekmovanjem so to soboto nastopilo tudi ekipe v A skupini. Za najboljšo se jih bori kar osemdeset. Srečanja so bila tudi to nedeljo, spored je: 8. in 9. januar, 15. in 16. januar, Analne borbe pa bodo 22. in 23. januarju lebi 1983. -dh Na letošnji podelitvi Ručigajevih plaket in značk so podelili osem plaket iti petnajst značk. Med dobitniki plakete Borisa Ručigaja je bil tudi dolgoletni telesno kulturni delavec Milan Turel. - Foto: F. Perdan V Kranju podelili Ručigajeve plakete in značke KRANJ - V dvorani skupščine občine Kranj je bilo v četrtek slovesno, saj so podelili letošnja najvišja športna priznanja, plakete in značke Borisa Ruu-gaja. Za telesnokulturno delo in mednarodne ter domače tekmovalne uspehe je bilo podeljenih osem plaket Bonsa Ruči-gaja in petnajst značk. Plakete Borisa Ručigaja so dobili Športno dru&tvo Šenčur za tridesetletno delo pri razvijanju telesne kulture v krajevni skupnosti. Društvo je stalno povečevalo število članstva, na športnem področju dosegajo lepe uspehe, še posebej v nogometu in odbojki. Leta 1981 so v Šenčurju odprli tudi nov, sodoben športni objekt Garnizija JLA v Kranju je dobila plaketo Borisa Ručigaja za dolgoletno plodno sodelovanje s telesnokulturnimi organizacijami v občini. Garnizija Staneta Žagarja je doslej večkrat odločilno prispevala svoj delež pri gradnji športnih objektov in organizacijah zahtevnih tekmovanj. M nogi pn pad ni ki JLA in njihove starešine sodelujejo v akcijah na nivoju občine. Izredno uspešno je tudi usposabljanje športnikov v tej garnizijL Strelska družina Tugo Vidmar iz Preddvora je dobila pleketo za več kot tridesetletno delo. V težavnih pogojih je njihovim odbornikom in strelcem uspelo, da so si usposobili lastno strelišče. Več kot šest tisoč vloženih ur prostovoljnega dela je bilo vloženo v ta objekt. Lastno strelišče je omogočilo aktivnost družine pri širjenju strelskega športa v kraju. To se kaže tudi po vse boljših rezultatih njihovih strelcev. Jurij Dolenc - je dobil posmrtno plaketo Borisa Ručigaja in v obrazložitvi je bilo zapisano: »Plaketo je dobil za dragocen prispevek pri razvijanju množične telesne kulture v občini Kranj. Njegovo delo je bilo izjemno, saj je deloval v raznovrstnih oblikah športne rekreacije in vzgojnega dela z mladimi.« Franc Benedik je prejel plaketo za dolgoletno delo v množičnih planinskih aktivnostih in pri vzgojnem delu z mladimi planinci. Je eden od najagil-nejših organizatorjev in izvajalcev pla- • ■ ___ i.. I.. .. .. ,.L ..i: r alpski trener v SD J ezersko. V teh dveh desetletjih je vzgojil veliko število izvrstnih mladih alpskih smučarjev veliko pa je prispeval tudi pri organizaciji smučarskih tekmovanj na Jezerskem. J« poseben primer zvestobe domačemu športnemu društvu, čeprav že deset let živi v Bistrici pri Tržiču. Milan Turel je prejel plaketo Bonsa Ručigaja za strokovno in organizator*c delo v odbojki. V odbojkarskem khfcu Triglav ie bil prvi trener ženskih in moških društev, kasneje stalni član upravnega odbora in tudi njegov dolgoletni predsednik. Ima veliko zaslug, da se je razvila rekreacija med delavci, veliko je rispeval tudi za ustanovitev Z1K0 ranj. Značke Borisa Ručigaja so za športi« uspehe na mednarodnih in domafiit tekmovanjih dobili: D&rjan Pelrii, Borut Petrič, Marija Štremfelj. bo Carman, Maks Jelene, Aran Jock, Mateja Koairnik, Andrej Mareičii. Vlado Marn,. Bogdan Norčič, Franc Peternelj starejSi, Marjan Poditaj,] M arko Podržaj i n Bojan Ropret. D. Humer K lirjfin v/i ^uiiim« * -----s - ... ninsko vzgojnega dela v sekcijah srednjih in osnovnih šol Poleg tega ie že dolga k'ta vodja pionirskega odsek upravnega onbora PD Kranj. kta vodja pionirskega odseka in član »ravnega onbora PD Kranj. Miha Molan je dolgoletni organizator Miha Molan je dolgoletni organizator dela v judoističnem klubu, invalidsko športni in planinski organizaciji. Plaketo je dobil tudi za delo v upravnem odboru SD Triglav ter za opravljanje zahtevnih funkcij v telesni kulturi in ZTKO. Tečaji drsanja in plavanja KRANJ - ZTKO Kranj bo skupi j z Društvom prijateljev mladine in Izobraževalno skupnostjo pod pokroviteljstvom OK SZDL Kranj med zimskimi počitnicami organizirala tečaj drsanja, prostega drsanja - in plavanja. Tečaj drsanja bo v Savskem logu Bo petdnevni in stane 400 dinarjev Prva skupina bo na drsališču od 10. do 14. januarja, druga od 17. do 21. in tretja skupina od 24. do 28. januarja. Vse tri skupine imajo tečaj od 8 do 9. ure. I-hrugo je prosto drsanje. Vstopnina ' 7H dve uri drsanja ie le 10 dinarjev. Organizirajo ga v sledečem sporedu: j od 10. do 14. januarja, od 17. do 21. in od 24. do 28. januarja. Vsi se bodo j lahko drsali od 9. do 11. ure. Isti spored kot ga imajo drsalci bc tudi za tečaj plavanja v zimskem bazenu v Kranju. Le, da se bodo vsi lahko učili plavanja v treh skupinah od 10. do 15 od 17. do22. in od 24. do 29. januarja od 11. do 13. ure. -dh J VATERPOLO Najboljši Triglavani KRANJ — Pred dnevi je zimski bazen v Kranju gostil vaterpoliste Triestine iz Trsta in domafth moštev Triglava, Kranja in Vodovodnega stolp«, ki so imeli turnir v počastitev dneva republike. Po Eričakovanju je J«"vo mesto dosegfcl ranjski prvoligaš Triglav, Izidi — predle luno vanje - Triglav ' Vodovodni stolp 14:5, Kranj : Triestina 12:4; finale Vodovodni stolp : Triestina 15:10, Triglav : Kranj 13:6. Vrstni red - 1. Triglav, 2. Kranj, 3 Vodovodni stolp.4. Triestina. -dh Kranjski Triglav ponovno državni prvak CF1 IE - Kmale ekipnega državnega prvenstva je med osmimi moštvi ponovno dokazal, da je plavalni kolektiv v moštvenem tekmovanju nepremagljiv &TovTptavald n plavalke so na državnem prvenstvu v oljskem bazenu to K dokazali, d« so neprekoHljivi Drugouvrščeno zagrebško Mladost *> vekipnern deluprehiteli ^ več kot dva <^^ tekniovak, U1 tekmovalkami S,cer je t« ^'p-udelv C« um . sU ptres tl9ti del priprav. ^ '" T ' V, V 25-met rakih bazenih. Sicer je bilo v organizaciji rezultate, čeprav se plava v z > ' , d h tekmovanja dosežew, domaČega plavali, g« kokk t.vv rezuJtatov> da smeIo lahko toliko državnih in rjpuhWkih Med posamezniki sta bila osred- rečemo da je naše P1"^ * Kranjčana Darjan in Borut Petrič, med „j, osebnost, naš« na,b<>l|Aa pla^lca Kranj ^ ^ ^^ ^ ^ ženskami pa članica ™ava, k. so branili klubske barve v vai. . , , . Triglav (Kranj) 41.252, 2. Mladost (Zagreb) Mo*tveni vratni red - 1. Trghv i.>,». * ...i,,«,,;!, <» -;4 I] K os,mik 9.24.1. 200 m delfin - Berlohiik . /4,0. 400 m nv'Aa no -dh J TOREK, 28. DECEMBRA 1982 KRONIKA Gorenjska nočna kronika ŽENSKI DVOBOJ Pred blejskim hotelom Svoboda sta se spopadli dve ženski. Tepli sta se, se lasali in se vmes obkladali s tako vulgarnimi žaljivkami, da so se mimoidoči zgražali. Miličniki soju odvedli m ju skoraj do polnoči zadržali, itndar sta se dvobojevalki tudi potlej še grdo gledali. Z GUMIJEVKO K PAMETI V leščanskem bifeju si je neki >x(erpredrzni gost kar sam strehi s pijačo, saj mu je natakarica zjanemu ni hotela nahti. SkusaU » ga sicer pognati čez prag. *ndar je vztrajal do prihoda miličnikov. Tudi njim seje upiral iAse z brcami branil, ko so ga ■kušali odvesti. Sele z gumijevko pripravili do razumnejšega eaenja. NEPORAVNANI RAČUNI Sa avtobusni postaji v Škofji Uki so minuli teden trije znanci upadli šoferja. Ko je poklical na Pomoč miličnike, so že odnesli Pete. Eden od napadalcev je bil toferjev znanec, ki mu je pri Zadnji hiše opravil nekaj ženskih del, plačila zanje pa se « dobil. Tako si je sklenil vzeti čaščenje s takšnim obraču- UR BREZ VSTOPNIC Trije negodneži so zadnjič m v kino na Bledu. Ne le da se ■1 vhodu niso izkazali z vstop- Kami, tudi razgrajali so in vso *edstavo motili umetniški užitek Valim obiskovalcem. Nedostoj-«že so odpeljali na milico, kje «86 e njihovim kolovodjo (sta-** znancem) strogo pomenili. *A KRIVCA ZA PRETEP V restavraciji na tržiški avto-W postaji sta se dva stepla. Zden od njiju je bil šibkejši zato mu iih ie drugi naložil lepo Silo Pretepeni je . nato klical mnrka. Štednji m z nikomer *4mtvoval Oba je nagnal do-•HO i; SOSEDSKO NAGAJANJE ' Dva soseda iz vasi v okohci Kiča sta že dolgo sprt a. Spor Mrjujeta z vzajemnim naga-nryZ. Tokrat jebilo le prehudo Um je namreč drugemu s trakom zmečkal varovalno ograjo (i. j ■ „„„ti Ker bi z nezava-dovozni cesti- e/ tor ohrani. SaVAV DRUŽINSKI »POPAD V neki hiši na samem nekje ^Jesenic sta se prejšnji teden f*pko sporekli mati in hči Vmes * z moško besedo posegel oče,a 'ihjega prepira ni mogel pogasi-^ zato % potegnil nož. Njegova Kna leta ga niso prav nič ovi-"Cda m bi s hladnim orožjem '^iJdhčer, da biPunjeno fizično zlobnostjo ubranil zakon družico. S tovornjaki po gume Trinajst oseb, od tega so trije zaposleni v kranjski Savi, je osumljenih, da so iz skladišča gotovih izdelkov v Savi jemali in prodajali v druge republike predvsem gume za tovornjake 13. STRAN O LAS Kranj — Delavci Uprave za notranje zadeve Kranj so ovadili Temeljnemu tožilstvu Kranj 13 oseb, osumljenih več kaznivih dejanj velike tatvine. Preiskovalni sodnik je za tri osumljene odredil pripor. V začetku decembra se je namreč odkrilo, da se je skupina nekaterih v kranjski Savi zaposlenih delavcev povezala s prevozniki, šoferji in preprodajalci,iz skladišč jemala iskane gume za tovornjake in poltovornjake ter jih prodajala v drugih republikah. Ko je komercialist v skladišču 11. decembra letos opazil, da nalagajo delavci gume na tovornjak na precej neobičajnem mestu, je stopil do tovornjaka in zahteval naročilnico. Oznake gum, ki so jih nagali, se niso skladale z oznakami, napisanimi v dokumentu, zato je odredil, da je treba gume razložiti. Tako se je začel odmotovati klopčič, v katerega je bilo celo leto dni zapletenih več ljudi, od tega trije skladiščni delavci Save. Gume so vozili s tovornjakom pri belem dnevu mimo vratarjev, saj so bile dobavnice v redu izpolnjene in po tej plati je bilo vse.v redu. Vendar pa so bile dobavnice ukradene, že prej podpisane, treba ie bilo vnesti le še količino in vrsto gum. Tovornjaki so potem odpeljali v druge republike, kot je doslej znano, v Srbijo, kjer so se za tako iskan artikel seveda kaj hitro našli kupci, le-ti se niso branili odšteti tudi višjo ceno za gume, ki jih praktično v trgovinah ni dobiti. Na misel, da bi spretno izkoristili pomanjkanje gum na našem tržišču in pri tem dobro zaslužili, je lani decembra prišel zdaj sicer nezaposleni delavec, ki je poprej delal v kranjski Savi. Nagovoril je tam zaposlenega skladiščnega delavca, s katerim sta se poznala že od prej, da je treba izmakniti le dobavnice, organizirati prevoz, pa je lahek zaslužek zagotovljen. Ko se je posrečil prvi takšen odvoz gum, je skupina dobila pogum, tako da so na podoben način še nekajkrat odpeljali tovornjak gum. Za sedaj še ni znano točno število teh voženj niti škoda, ki je bila povzročena. Kriminalisti kranjske UNZ za sedaj ocenjujejo, da gre za okoli 3,5 milijona novih din, vendar pa je to le začasna ocena: Izkupiček so si seveda med seboj razdelili vsi, od organizatorjev takšne prodaje do vseh, ki so blago prepeljavali ali prikrivali doma. Preiskava še ni zaključena. Letos več prekrškov Za večjo prometno varnost »Srečno vožnjo« Bliža se konec leta in lahko ugotavljamo, da kljub vsem ukrepom in opozorilom prometne nesreče zahtevajo velik krvni davek. Zato spregovorimo nekaj več o prometni varnosti v teh prednovoletnih dneh. Spremenjene vozne razmere z meglo, poledico, sneženjem prav v tem času močno ovirajo normalno odvijanje prometa. Zato morajo biti vozniki med vožnjo zbrani, previdni, obzirni in strpni do drugih udeležencev v prometu, paziti morajo na večjo varnostno razdaljo, na primerno hitrost. Vozilo mora biti seveda tehnično brezhibno. Vozniki žal kaj radi pozabljajo, da sodobno življenje na prometnih površinah zahteva od slehernega od nas boljšo vzgojo in več znanja, zato ne bi bilo napak še neka'j nasvetov, ki utegnejo marsikateremu rešiti življenje ali pa ga vsaj obvarovati pred večjo materialno škodo: — izogibajte se cest s pregostim prometom, — nikoli ne vozite na meji svojih sposobnosti in sposobnosti svojega vozila, — nikoli ne ovirajte prometa, skrbite, da vas bodo drugi v vseh okoliščinah pravočasno videli, cev, očitno, pravočasno in razumljivo opozarjajte na svoje namere, bodite pozorni na vedenje drugih voznikov, kolesarjev in peš- — navadite se vnaprej predvidevati nevarnosti na cesti, — vedno skrbite za primerno varnostno razdaljo, — ne zapletajte drugih v vaše prometne manevre, — bodite strpni do napak drugih. Če bi se vozniki držali večine teh nasvetov, potem se jim ne bi zgodilo, da bi po nepotrebnem obremenjevali promet in ustvarjali na cesti situacije, ki bi terjale zastoje v prometu ali povzročile celo nesrečo. TOM Radovljica — Število zadev pri radovljiškem sodniku za prekrške je letos poraslo za 20,5 odstotkov, saj je prejel 2.447 novih zadev, kar 501 več kot lani. Iz lanskega leta so prenesli 2.008 nerešenih zadev in radovljiški sodnik za prekrške je imel tako v reševanju 4.455 zadev, od katerih je bilo do 20. decembra rešenih 3.358 zadev ali 74 odstotkov. V reševanju je torej še 1.097 zadev, od tega 933 iz letošnjega in 164 iz lanskega leta. Glede na strukturo je največ prekrškov na področju varnosti v cestnem prometu, ki predstavljajo okoli 60 odstotkov vseh. Druga najobsežnejša skupina so prekrški zoper javni red in mir, ki predstavljajo 25 odstotkov vseh. Nadaljnja skupina so takoimenovani drugi prekrški javne varnosti, ki predstavljajo 5 odstotkov vseh. Sem spadajo prekrški o nabavljanju, posesti in nošenju orožja in streliva, o stalnem in začasnem prebivališču, o osebnih izkaznicah, gibanju in bivanju tujcev pri nas in drugi. Na vse ostale prekrške pa odpade 10 odstotkov. Sem spadajo prekrški na področju zdravstvenega in socialnega varstva, zdravstvenega zavarovanja, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter prekr&i s področja gospodarstva kot so gozdarstvo, urbanizem, gradbeništvo, obrtništvo, cene in podobno. Radovljiški sxinik za prekrške ugotavlja, da se predlogi za uvedbo postopka vsebinsko izboljšujejo, vendar pa so nekateri še vedno pomanjkljivi, kar otežkoča in podaljšuje postopek pri sodniku za prekrške. Prav pomanjkljivosti često pridejo do zastaranja postopka, saj veljajo v tem postopku relativno kratki roki. Absolutni rok zastaranja pa začne teči s trenutkom storitve prekrška. Pripombe o pomanjkljivostih pri predlaganju postopka o prekrških pa ne veljajo za organe notranjih zadev, ki so večinoma pravočasni in vsebinsko pravilni. Zadeve pri sodniku za prekrške sta od začetka leta do 16. julija reševala dva sodnika, nakar je občinska skupščina zaradi porodniškega dopusta sodnice imenovala za določen čas dve novi sodnici. Število rešenih zadev se krepkeje ni moglo povečati tudi zaradi prostorskih težav, saj dva sodnika delata v enem prostoru, kar delo otežuje. Dva meseca in pol pa so sodniki delali le z dvema strojepiskama. Zavoljo vse večjega števila prekrškov bo treba sistematizirati tri delovna mesta sodnikov za prekrške. Storilce prekrškov je letos radovljiški sodnik za prekrške izrekel denarne kazni v višini 2,3 milijone dinarjev, od tega je že izterjanih 1,6 milijonov dinarjev, od česar 1,2 milijona dinarjev odpade na prekrške v cestnem prometu. Poleg denarnih kazni so storilcem prekrškov naložili še 277 tisoč dinarjev sodnih stroškov. M. Volčja k Umrl za posledicami padca Bukovica — Za posledicami Sadca je v sredo, 22. decembra, v liničnem centru v Ljubljani umrl 6-letni Jernej Klemenčič, doma iz Bukovice. Teden dni nazaj, 13. decembra, se je z vrstnikom igral na skednju kmeta Marguča. V drugem nadstropju gospodarskega poslopja je v podu luknja, ki sta jo otroka nameravala preskočiti. Jerneju Klemen-čiču ni uspelo. Padel je skoznjo na opečna tla kake tri metre globoko. Po padcu je še vstal in odšel domov tožit o bolečinah. Istega dne so ga odpeljali v Klinični center, kjer je devet dni po nesreči umrl. NESREČE OTROK STEKEL PRED AVTO Kranj — Voznica osebnega avtomobila, 25-letna Marjanca Sušnik iz Britofa, je v petek, 24. decembra, pripeljala po Jezerski cesti v Kranj, ko ji je pred avtomobil nenadoma skočil otrok, 7-letni Novica Kele-rnan iz -Kranja. Otrok je šel s psičkom ob desnem robu ceste, nenadoma pa je pes stekel čez cesto, otrok pa za njim, ne da bi pogledal, ali je cesta prazna. Sušnikova, ki je prav tedaj pripeljala iz Britofa, je zavirala in zavila levo, da bi preprečila trčenje, vendar zaman. Otroka je zadela s prednjim bokom avtomobila. Otroka so odpeljali v zdravtveni dom v Kranj, od tod pa v jeseniško bolnišnico. AVTO PADE L V JAMO Kranj — Voznici Ljudmili Bele-harjevi iz Kranja se je v petek, 24. decembra, pri vzvratnem zavijanju na Kuraltovo cesto v Kranju pripetila nezgoda. Zapeljala je namreč v neoznačeno jamo, globoko 2,80 metra, široko meter in pol do treh metrov in dolgo deset metrov. Jama je nastala pri nestrokovnem izkopavanju kanalizacije pred sedmimi meseci in je do danes nihče ni zasul ali vsaj označil. Beleharjeva je zapeljala v jamo, pri tem pa se je huje poškodovala njena sopotnica 78-le t na Danica Belehar. POVOZIL KOLESARKO Škofja Loka - V četrtek, 23. decembra, je na lokalni cesti v Suhi pri Škofji Loki voznik osebnega avtomobila, 21-letni Slavko Sabolek, povozil kolesarko. Peljal je s Trate proti Suhi, v levem ovinku pa trčil v kolesarko Alenko Uršič, staro 9 let, iz Škofje Loke. Kolesarka je bila v nesreči nuje ranjena. NEPRIMERNA HITROST Sebenje — Na lokalni cesti pred naseljem Sebenje pri Tržiču se je v soboto, 25. decembra, pripetila nesreča zaradi prehitre vožnje voznice osebnega avtomobila Frančiške Frank iz Ljubljane. Na cesti je slednja trčila v pešakinjo, 17-letno Andrejo Golmajer iz Ziganje vasi, in jo zbila po cesti. Golmajerjeva je bila huje ranjena. Z rešilnim avtom sojo odpeljali v jeseniško bolnišnico^ PADEL S TRAKTORJA Pšenična polica — V sredo, 22. decembra, je traktorist Jože Kvas iz Zaloga pri Cerkljah peljal iz Cerkelj proti Zalogu in na nosilcu za prikolico vozil sopotnika Slavka Vidra, starega 44 let iz Komende. Med vožnjo je sopotnik padel na cesto in se hudo ranil. Odpeljali so ga v Klinični center v Ljubljano. POŽAR Bukov vrh - V četrtek, 23. decembra, je v dnevni sobi Jožeta Oblaka z Bukovega vrha prišlo do požara, ki je povzročil za 100.000 dinarjev gmotne škode. Oblak zakuril peč, nato pa odšel od doma. Na peči so bile oaeje, ki so se vnele, nato pa se je ogenj po leseni oblogi razširil na pohištvo, ki je zgorelo. Ko se je pol ure po očetovem odhodu vrnil iz šole sin, je naletel na ogenj. NAŠLI UTOPLJENCA Poljane — V strugi Sore v Poljanah so v soboto, 25. decembra, naleteli na moško truplo. Izkazalo se je, da je utopljenec 49-letni Alojz Primožič iz Predmosta pri Poljanah. Pri prečkanju mostu je menda padel v vodo in utonil. Pokojni je bil nekoliko duševno moten, tako da s> v nesreči ni mogel pomagati. Črne točke na cestah zaskrbljujejo >mbra «etos je bHo manj „e^- Kjskih ces^h »!a|ni cesti '"metne nesreče na mah *> Naklem in v P" treba 1» boljšo prometno varnosi '"riti še veliko - ? r« boljšalo, ampakjebiiop oktobru se ^ za devet odstotkov vec^i bneje * glavni mazale, prometa p ^ g nu ženili, levilo nezgod se ^ ^ *ski oktober z^agJ pečalo na 10. V nezgodah pa se je od 9 pov telesn0 p0sko-^ se je enako kot lam etu 31 _ tr,je ,"alo 22 udeležencev H nQ posko ^jkotlani-pajeb'lo 'a^ datkl zu >ih. Precej spodbudne]^ ^ P le_ 'ember; lani je bilo ta m« Ivan Gubina: »Na problem Nakla in Loga stalno opozarjamo, izdelali smo tudi predlog rešitve, vendar se odgovorni še niso odločili za ustrezno inačico ...« tos pa le 21. Tudi število ponesrečenih je znatno upadlo; lani se je smrtno ponesrečilo 5 oseb letos samo 1, število hudo telesno poškodovanih se je zmanjšalo od 18 na 8, lažje poškodovanih pa od 31 na 11. »Na takšne prometne razmere,« ocenjuje inšpektor v kranjski upravi javne varnosti Ivan GUBINA, »je po eni strani vphvalo zmanjšanje prometa zaradi omejene količine pogonskega goriva za vozila. Po drugi strani moramo upoštevati tudi vremenske razmere, ki so bile letos v tem času ugodnejše od lanskoletnih. Zato bo prometna varnost prihodnje mesece v marsičem odvisna od prilagaja- nja voznikov novim, zimskim razmeram. Še posebej je to pomembno na začetku sezone, ko zapade prvi sneg; sicer pa je prav, da se voznik pred odhodom na pot vedno seznani z vremenskimi razmerami, saj to vpliva na način vožnje in varnost na cesti.« Če se povrnemo k nezgodam in njihovi pogostosti, je treba opozoriti predvsem na dva kraja, ki izstopata po številu nesreč. Veliko nevarnosti preži na udeležence v prometu na magistralni cesti pri Naklem. V tamkajšnjem križišču je od 1978. do letošnjega leta umrlo že 11 oseb, prek 35 pa jih je bilo huje ali lažje telesno poškodovanih. Druga nevarna točka na magistralni cesti je v Logu pri Kranjski gori, kjer zaradi nenadnega zoženja ceste in ostrega ovinka veliko vozil zapelje s cestišča. Nezgode tod sicer ne povzročajo veliko hudih telesnih poškodb, vendar je mnogo materialne škode na vozilih. Podobno je tudi na cesti skozi Selško dolino, ki po urejenosti ne dohaja potreb prometa. »Na kategorizirani magistralni cesti,« pojasnjuje sogovornik, »voznik pričakuje določen standard vožnje od začetka do konca. Ponekod, najbolj to potrjujeta že omenjena kraja, je resnična prometna situacija znatno slabša od pričakovane. Cestni znaki voznika opozarjajo, da prihaja v kraj izven naselja, v resnici pa bi moral tod veljati enak režim vožnje kot v naseljenem kraju. Razen tega bi bilo nujno odpraviti osnovne vzroke nesreč; v Logu zravnati vozišče, v Naklem pa preurediti križišče. Na slednje že več let opozarjamo v rednih letnih poročilih za občinsko skupščino, izdelali smo tudi svoj predlog za rešitev problema, vendar se kljub zbranemu denarju za izgradnjo novega križišča oziroma priklju- čka v naselje in industrijsko cono odgovorni .doslej niso mogli dogovoriti za ustrezno inačico.« Poleg objektivnih vzrokov za nezgode inšpektor Gubina navaja tudi subjektivne Veliko nezgod namreč vozniki povzroče zaradi prevelike hitrosti, neupoštevanja določil o prednosti vožnje pa upravljanja vozila v neprimernem psihičnem stanju, 'zlasti vinjenosti. Kakor ugotavljajo miličniki ob rednem delu in občasnih akcijah, prav tako tehnična opremljenost vozil vseh kategorij m vedno najboljša. Največ vozil izločijo iz prometa zaradi okvar na svetlobnih telesih in predvsem pri tovornjakih tu'di izrabljenosti gum, manj pa je okvar na zavornem in krmilnem mehanizmu vozil. »Na še vedno slabo prometnovarnostno kulturo naših voznikov,« sklene pogovor inšpektor Gubina, »kažejo med drugim primeri, zavračanja izmenjave podatkov med vozniki ob nezgodah in pobegov voznikov s kraja nesreč; slednjih je kar od 80 do 90 na leto. Prav tako pa ne moremo biti zadovoljni z znanjem naših voznikov. Podatki o nesrečah v svetu od 1970. do 1979. leta namreč potrjujejo tudi, da slabše obvladujemo vožnjo od voznikov po drugih državah. Tako v Evropi kot drugih celinah je število mrtvih v prometnih nezgodah v tem obdobju upadlo, pri nas pa se je povečalo; v Sloveniji za 19, v Jugoslaviji pa celo za 49 odstotkov. To je le eden od kazalcev, ki nam narekuje še mnoga prizadevanja za izboljšanje prometne varnosti na naših cestah, tudi na Gorenjskem.« Besedilo: S. Saje Foto: F. Perdan o 14. STRAN. NOVOLETNE ČESTITKE TOREK. 28. DECEMBRA 19(2 g O C=3 lahko gradiš, če imaš vse pri roki VSAKDO SI V ŽIVLJENJU ŽELI TOPEL MIREN IN PRIJETEN DOM Lip Bled vam pomaga Kdor kupuje izdelke LIP BLED. ta varćuje. gradi hitreje in ceneje lesna industrija 64260 bled, ljubljanska c.32 telefon: 064-77661 Vsem delovnim ljudem srečno in uspeha polno v letu 1983 VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1983 ##### Gradiš Škofja Loka •N ♦1 Tovarna vijakov PLAMEN KROPA Vsem delovnim ljudem srečno novo leto 1983 Obrtno podjetje Tržič Trg svobode 33 telefon: 50-774, 50-765 se priporoča s svojimi storitvami v mizarski in slikopleskar-ski stroki, v polaganju plastičnih ometov, polaganju vseh vrst podov, parketov ter plastičnih in poliuretanskih podov. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspeha polno novo leto 1983 domplan KRANJ, Cesta JLA 14, telefon 21-875, 24-440 urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje Delovna skupnost želi vsem delovnim ljudem in občanom uspešno novo leto 1983 Poslovnim sodelavcem želimo veliko poslovnega uspeha in sodelovanja tudi v bodoče. Priporočamo naše storitve. N. r DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ s svojimi enotami v Kranju, Škofji Loki in Tržiču želi strankam, poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspešno novo leto 1983 Nudimo vam naslednje usluge: — mehansko čiščenje dimnih vodov in prezračevalnih naprav — kemično ali mehansko čiščenje plamene strani kurilnih naprav in termogenov — kemično čiščenje vodne strani kurilnih naprav — šamotiranje — čiščenje mazutnih rezervoarjev — meritve dimne emisije z regulacijo in servisiranjem gorilcev KOVINSKO PODJETJE KRANJ Kovinski elementi za gradbeništvo," industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon • kovinske konstrukcije • splošno ključavničarstvo • tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave • kleparstvo Delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1983 ŽIVILSKI KOMBINAT »ŽITO« n. sol. o. ljubljana TOZD proizvodnja pekar.klh In kond.tor.Klh izdelkov n. aub. o. ff&pdur-ŠZoUHjfa rožna dolina 8 LESCE TOZD PEKARNA KRANJ Želimo vsem prebivalcem Gorenjske srečno in uspehov polno novo leto 19831 # * L TOREK. 28. DECEMBRA 1982 NOVOLETNE ČESTITKE n Frizerski salon KALAN DANICA Titov trg 4b * Škofja Loka Id.: «0-138 Cenjenim strankam želimo srečno novo leto 1983. Se priporočamo. BERČIC - CETINSKI KRZNARSTVO Kranj, Maistrov trg 2 želi cenjenim strankam srečno in zadovoljno leto 1983 ^.^ ..jga materiala izdelujemo plašče, jakne, ovra-in kape ter druge izdelke po ugodnih cenah. Ivica GOSTILNA pri mostu §r , Kajuhova 2 ARVAJ Anton, mesarija KRANJ, Brltof 25, tel.: 24-796 Cenjenim gostom, strankam in delovnim ljudem želimo srečno novo leto 1983 avtonega Kiasič Franjo Kranj, Šuceva 17 Popravila vozil ZASTAVA in ŠKODA, menjava gum, uravnovesenje, Delovni £.as od 7. do 15 ure menjava olja, mazanje. ob četrtkih ^ 7 do 18 ure sobote proste Cenjenim strankam in občanom Gorenjske želimo srečno novo leto 198,1_ mizarstvo ^ in profiliranje lesa ^ ovsenik ALOJZ OVSENIK MIZARSTVO KRANJ, Jezerska cesta 108c, tel.: 24-034 ^ MIZAH & 1 » w TBBMT . ,s#vn fi nkna vrata, balkonske stene. stenS oblog in ladijskega poda. ^ Cenjenim strankam želim srečno in uspešno ^ novo leto 1983. PROIZVODNO PODJETJE Semesadike mengeš ^£ S ^ nudi poceni kvalitetno seme in sadike za pogozdovanje, parke, nasade in žive meje Naš delovni kolektiv želi občanom in 3-ks.'« U Industrijsko podjetje alprem Kamnik Usnjarska cesta 9 telefon (061) 831-522 Delovnim ljudem, občanom in poslovnim rtriiateljem želimo Prečno in uspešno novo leto 83 želi cenjenim strankam srečno novo leto 1983 in se priporoča. Odprto vsak dan od 13. do 21. ure. V sobotah zaprto. C1I w v•w Slaščičarna Šampion Kranj želi vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem srečno novo leto 1983 in se še nadalje priporoča za obisk Gostilna pri FRANJOTU Kutnar Viki Kranj, Oprešnikova 28 (Primskovo) želi cenjenim gostom in ostalim delovnim ljudem srečno novo leto 1983 in se priporoča. Gostilna Blažun Grašlč Franc Kranj, Cesta talcev 7 želi vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem srečno novo leto 1983 ;Vl" Zahvaljuje se ^^ za dosedanji obisk in se J V priporoča 'Jvl še za v bodoče. Robnik Franc, urar Kranj, Tavčarjeva 7 Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in želim srečno novo leto 1983 r avtoservis VW - GOLF - AUDI MARN MARJAN Suhadole 1 tel.:061-841-161 p. Komenda želi vsem strankam srečno novo leto 1983 in se priporoča! r 15. STRAN €1 Juvan Franc slikopleskarstvo Kranj, Štirnova 21 Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in želim srečno novo leto 1983 Umbreht Anton slikopleskarstvo KRANJ Ulica Draga Brezarja 5 Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in želim srečno novo leto 1983 Kmetijska zadruga Bled vsem članom in občanom srečno novo leto 1983 Poleg reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodajamo tudi gradbeni material. V naših vrtnarskih obratih in cvetličarni na Bledu nudimo vse vrtnarske in cvetličarske storitve. SE PRIPOROČAMO! TOZD TAPETNIŠTVO RADOVLJICA Izdelujemo in montiramo po naročilu: zavese in karnise silent gliss, platnene samonavijalce. oblazinjeno pohištvo in vsa tapetniška dekorativna dela Polagamo: vse vrste plastičnih iglanih podov in itisona Vsak torek odprto od 6. do 16. ure. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1983 ##### KLJUČAVNIČARSTVO RADOVLJICA Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspeha polno v novem letu 1983, ter se priporočamo s svojimi storitvami sraa OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED Izvajamo vse vrste nizkih in visokih gradenj ter nudimo gradbene obrtniške usluge Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspešno novo leto 1983 OZ ZORA Domžale KISARNA STRNIŠA ANDREJ KRANJ, Tekstilna 16 želi cenjenim potrošnikom srečno novo leto 1983 O LAS 16. STRAN NOVOLETNE ČESTITKE TOREK. 28. DECEMBRA 1982 INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV KRANJ Izdelujemo: stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračno brusilne stroje za kovinsko industrijo JUGOSLAVIJA Vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1983 vezenine bled Vsem delovnim ljudem srečno in uspeha polno novo leto 1983 TEKSTILINDUS KRANJ *####» S svojimi TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA in DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem SREČNO NOVO LETO 1983. STANOVANJSKA ZADRUGA KRANJ POHIŠTVO KRANJ Priporočamo, obiščite nas v salonu pohištva Kranj - Primskovo, prodajalni pohištva Jesenice in salonu kuhinjske opreme v Kranju na Titovem trgu, kjer nudimo široko izbiro raznovrstnega pohištva vseh priznanih jugoslovanskih proizvajalcev. Zahvaljujemo se za dosedanji obisk in želimo vsem cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in občanom Gorenjske srečno novo leto 1983. želi vsem svojim članom in sodelavcem srečno in uspešno novo leto EENEST BIVIC KRANJ, CANKARJEVA 5, TEL.: 22-787 Zlatar juvvelier — Kovinska galanterija izdelovanje značk, plaket, pokalov ipd. zeli cenjenim strankam srečno novo leto 1983 in se priporoča Kil M«rcator MERCATOR TOZD PRESKRBA TRŽIČ Cenjenim potrošnikom, delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto. priporočamo obisk naših prodajaln v Tržiču, okolici in Kranju. KEMIČNA TOVARNA PODNART p o. proizvajalec preparatov za galvansko in kemično obdelavo kovin in plastike, pomožne galvanske opreme in laboratorijskih kemikalij Kolektiv tovarne vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspešno novo leto 1983. Gozdno gospodarstvo Bled tel.: dir. 77-257, h. c. 77-361 — 364 telegram: GG Bled. poštni predal 42 TOZD GOZDARSTVO BOHINJ, n. sub. o. Bohinjska Bistrica. Grajska cesta 10 TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA, n. sub. o. Bled, Triglavska 47 TOZD GOZDARSTVO JESENICE, n. sub. o. Jesenice, Tomšičeva cesta 68 TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO BLED, n. sub. o. Bled. Ljubljanska 19 TOZD IN GOZDNO AVTOPREVOZNIŠTVO IN DELAVNICE SP. GORJE, n. sub. o. Spodnje Gorje 1 TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV ZASEBNI SEKTOR GOZDARSTVA BLED. n. sub. o. Bled, Ljubljanska cesta 19 v delovni organizaciji GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sub. o. Bled, Ljubljanska 19 gospodarijo z gozdovi, proizvajajo in prodajajo različne vrste okroglega lesa, izdelujejo kvaliteten okrogli les po posebnih naročilih. pripravljajo rezonančni les, nudijo prevozniške usluge za prevoz lesa in popravljajo gozdarske stroje in naprave Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1983 G z GC Zdi *n 5tV< dir zr *E OiC€ uri k mira stavbno In pohištveno mizarstvo, radovljica. šercerjeva 22, telefon (064) 75 036 Izdelujemo opremo za hotsls In bolnice ter stavbno pohištvo po naročilu Krajevna organizacija Rdečega križa Vodovodni stolp Kranj želi vsem najlepše, zadovoljstvo, zdravja in osebne sreče v No- ## vem letu 1983 vsem članom, posebno še prostovoljnim krvodajalcem, da bi bili še naprej aktivni pri tem humanem delu. Predsedstvo KORK Vodovodni stolp! 28. DECEMBRA 1982 PRAZNIČNE ČESTITKE 17. STRAN Q Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ZA ODRASLE želi slušateljem, sodelavcem, delovnim in drugim organizacijam srečno in uspehov polno novo leto 1983 Gorenjski zdravstveni center Kranj Z DFT.OVNO ORGANIZACIJO OSNOVNO ZDRAVSTVO GOREN^KE IN TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Zdravstveni dom Bled, Zdravstveni dom Bohinj, Zdravstveni dom Je-^ Zdravstveni dom Kranj, Obratna ambulanta Železarne Jesen,-r^avstveni dom Radovljica, Zdravstven, dom Škofja Loka, Zdraviti dom Tržič, Socialna medicina m h,g,ena Gorenjske, Zobna pol,- timika l DELOVNO ORGANIZACIJO GORENJSKE BOLNIŠNICE IN TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI šoinišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Splošna bolnica Jesenice in Psihiatrična bolnica Begunje K DELOVNO ORGANIZACIJO GORENJSKE LEKARNE ielijo občanom srečno novo leto 1983 /SGP GRADBINEC ^soi^>J<*ANJna*or'cva1 Kolektiv splošnega gradbenega podjetja GRADBINEC Kranj želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto Kemična čistilnica in pralnica JESENICE s svojirn« ^[j^-^^ranjsKi tfori in na Jesenicah v Kranju» IV" . rpnjenim strankam, delovnim ljudem t poslovnim pnjatefm srečno novo leto l .j Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. - TOZD KOMUNALA, KRANJ - b. o. - TOZD OBRAT KRANJ, - b. o. - TOZD GRADNJE, KRANJ - b. o. - TOZD OPEKARNE, KRANJ - b. >. in SAMOUPRAVNA DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE KRANJ Delovni kolektiv želi občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1983 v KIT KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. KRANJ TOZD KMETIJSTVO KRANJ TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA TOZD MLEKARNA KRANJ TOZD OLJARICA BRITOF TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ TOZD AGROMEHANIKA KRANJ TOZD MESO-IZDELKI ŠKOFJA LOKA TOZD TRGOVINA NA DEBELO ŠKOFJA LOKA TOZD TRGOVINA NA DROBNO KRANJ TOZD KLAVNICA JESENICE in DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE želijo svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom srečno in zadovoljno novo leto 1983 i j p. o. TO KOS Tržič tržiška tovarna kos in srpov - tržič Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspeha polno novo letol983 Proizvaja: kose, srpe, mačete, grablje, pleskarske lopatice, zidarske ometače, gladilne ometače, japan lopatice v garniturah, dleta, rezila za obliče, avto-camp lopate, gumarske nože, mreže za okna in vrata, kompletne kose za kosilnice, ko-silne nože, podložne ploščice, reporezne nože, zelarske nože, zobe za brane, zobe za grablje, nože za kombajne, okopače za kultivatorje, kline za slamoreznice. OBIŠČITE TOVARNIŠKO TRGOVINO! (v Tržiču v upravni stavbi) GD Gozdno gospodarstvo Kranj s TOZD GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽlC IN PREDDVOR TOK GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽlC IN PREDDVOR, TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANIZACIJA KRANJ IN DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB KRANJ želi vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kooperantom srečno in uspeha polno novo leto 1983 v. TITAN KAMNIK Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n.sol.o. KAMNIK PROIZVAJA: . • fitinge črne in pocinkane • ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja • mesoreznice in kavne mline • ulitke iz temper litin • ključavnice in obešanke — navadne in cilindrične . smučarske vezi »tyrolia« in druge proizvode za široko potrošnjo Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke. Vsem delovnim ljudem, občanom in sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1983. OBVESTILA OGLASI OBJAVE TOREK. 28. DECEMBRA 1982 OBČINSKI SODNIK ZA PREKRŠKE KRANJ OBIŠČITE SALON POHIŠTVA ALPLES V ŽELEZNIKIH V skladu s 25. členom statuta delovne skupnosti razpisuje Delovna skupnost sodnika /.a prekrške občine Kranj, prosta dela in naloge /VDMINISTHATOKKE Poleg splošnih pogojev morajo kandidatke izpolnjevati še naslednje: — dokončana administrativna šola, — (i mesecev delovnih izkušenj, — nad 200 udarcev na minuto Kandidatke naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi javnega razpisa na naslov: Občinski sodnik za prekrške Kranj, Stritarjeva 8, Kranj. Izbira kandidatk bo opravljena v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Kandidatke bomo o izidih izbire obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Prodajalna je odprta vsak dan od 8.—19. ure sobota od 8.—14. ure IMOS SGP Stalna razstava in prodaja pohištva lastne proizvodnje: — program TRIGLAV in LJUBLJANA za opremo dnevnih sob, spalnic, samskih in mladinskih sob — sistem DRAVA za ureditev otroških in mladinskih sob ter predsob — masivne klubske mize in karnise Že ob nakupu se dogovorimo za datum dostave in montaže na vašem domu. Nudimo vam tudi kredit, možnost predelav standardnih elementov pohištva, nasvete arhitekta ter nakup oblazinjenega pohištva priznanih jugoslovanskih proizvajalcev. Srečno in uspešno novo leto 1983 HHH lil alples ■■■■■■■HHHl I fjrfl industrija I ■■Bi "M pohištva 3HB9H Mm MW mm Ki inJP li Radovljica Ljubljanska 11 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 VODENJE KADROVSKIH OPRAVIL 2. IZVAJANJE OPRAVIL OBRAČUNA od Pogoji: pod 1,: — srednja strokovna izobrazba splošne ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj: pod 2.: — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri s tečajem za strojno knjiženje. , Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov IMOS SGP GORENJC Radovljica, Ljubljanska 11. LOKA_______ TOZD JELEN Gostinstvo KRANJ Prireja SILVESTROVANJE v restavraciji PODLUBNIK v Škofji Loki Za glasbo skrbi Janez Borišek. Informacije po tel.: 62-270. Vabljeni! avtomurka M VELEBLAGOVNICA nama - ŠKOFJA LOKA in blagovnica Cerkno Vse za dom in družino v eni hiši — tudi darila CENJENE KUPCE OBVEŠČA, DA BO PRODAJALNA ZARADI INVENTURE ZAPRTA 4. in 5. 1. 1983 SREČNO 1983! 19. STRAN GLAS Komisija za delovna razmerja V SKUPNI STROKOVNI SLUŽBI SIS občine Škofja Loka ponovno objavlja dela oziroma naloge STROKOVNEGA DELAVCA za planiranje in izvajanje svobodne menjave dela v Občinski samoupravni komunalni interesni skupnosti Sk. Loka Pocoii- - višja OZ. srednja izobrazba ekonomske ali gradbene smeri g 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na področju komunalne- ga gospodarstva in dejavnosti SIS /delom pridobljene delovne zmožnosti, ki vključujejo poznavanje področja kom. gospodarstva, poznavanje Saniranja in izvajanja menjave dela ter drugih nalog na Dodročju kom. delavnosti, poznavanje zakonodaje področja sposobnost komuniciranja in organiziranja lastnega dela. Posebni pogoj fc , . . - 3-mesečno poskusno delo za kandidate, k, izpolnjujejo pogoje o ^Susf^elom pridobljenih delovnih zmožnosti, za kandidate, ki nimajo zahtevane strokovne izobrazbe. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. i kb« „„jiaviin v roku 15 dni od objave del oz. na-Kandidati se ^^P^^st rokov na služba SIS občine škofja ^Sntilo, 6422(T Škof ja Loka. Prijavi je treba priložiti dokazila e odločam, ker tod opravijo to najbolj strokovno. Sam gume le redno vzdržujem, da se čim izrabljajo, pa postorim manjša popravila na vozilu.« Anton Potočnik, delavec v vulkanizerski delavnici Jožeta Bolteza na Primskovem: »Pet let, kolikor delam v delavnici, je na zimo ob menjavi gum vedno dren. Letos so se vozniki veliko prej kot ponavadi lotili tega opravila. Vseeno smo imeli zaradi snežnih padavin danes posebno veliko strank. Ker nekateri odlašajo z menjavo gum do zadnjega, je moč predvidevati, da bo tako še nekaj časa, predvsem pa ob ponovnem sneženju. V delavnici menjamo in centriramo pnevmatike osebnih in tovornih vozil ter na njih popravljamo manjše poškodbe. Pri nas lahko vozniki tudi kupijo gume tovarne Sava za osebne avtomobile in za nekatere tovornjake. Po vseh vrstah gum je dokajšnje po-praševanje. Zaradi varnosti na cesti je prav, da ima vozilo dobre gume; pa tudi kazni za izrabljene gume niso ma jhne.« Marjan Kristan, zasebni prevoznik iz Zbilj pri Medvodah: ;»S štiritonskim tovornjakom prevažam razne tovore širom po Sloveniji. Vedno skrbim, da je vozilo tehnično brezhibno, predvsem pa ga skrbno pripravim Franc UrSnik iz Oti&cffa vrha pri Dravogradu: »Kot voznik tovornjaka večkrat prihajam na Gorenjsko. Kadar grem v Kranj, me znanci pogosto prosijo, da v trgovini tovarn« Sava kupim gume, kakršnih včasih drugod ni moč dobiti. Tokrat sem kupil gume z zimskim profilom za osebni avto sorodr«-ka. Sam sem svoje vozilo, katrco. j že prej obul v zimske gume: tudi j za službeni tovornjak smo jih J pravočasno kupili, saj se jih sedaj j za dinarje ne d obi. Nakup zimskih gum je veli. a J nujen izdatek. Vozilo mora bi»j pripravljeno za zimo, tudi če ni snega; ko zapade in voznika preseneti na cesti, ima namreč nepripravljenost lahko še vdiktf dražje posledice.« Besedilo: S. Saje Foto: F. Perdan Preskrba šepa Tržni inšpektorji bdeli nad preskrbo v jeseniških trgovinah -J Praška malo, kave pa že nekaj časa sploh ni 1 Jesenice - Tržni inšpektorat Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko je v jeseniški občini tedensko spremljal založenost z živili. Tako so ugotovili, da založenost z osnovnimi vrstami kruha ni' zadovoljiva, zlasti ne s črnim kruhom. Ena peč v Žitu Lesce je v remontu, delno pa so krivi tudi trgovci, ker črnega kruha ne naročajo, češ, da ga kupci ne kupujejo, neprodanega črnega kruha pa ne morejo predelati vdrobtine. Mleka je dovolj, znatno slabše je le z alpskim mlekom; masla je bilo dovolj, težave so bile z margarino in s siri, saj jih dobivajo le od slovenskih proizvajalcev. Z jedilnim oljem, pšenično moko in sladkorjem so bile trgovine slabše založene od oktobra do konca meseca. Takrat je prišlo tudi do omejitve prodaje, ker je izredno narasel nakup vseh vrst živil. Te omejitve še veljajo. Pražene kave v jeseniških trgovinah ni od sredine oktobra. Sveža Dom Borisa Ziherla na Lubniku, Mihelčičev dom na Govejku pa Dom na Goropekah. V Kamniških m Savinjskih Alpah bodo med drugimi oskrbovani Dom Kokrškega odreda na Kališču, Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Veliki ali Mali planini, dom pod Stolpičem m Kostanjevčeva koča na Dobrči. v Kravankah bodo praznovali tudi v Domu Pristava na JavorniSkem rovtu, Roblekovem domu na be-mjščici, Donu na Zelenici m omu na Kofcah. (S) bilo izboljšuje, praški je junetina in svinjina se dobita zadovoljivih količinah, mnogo > * pa je s perutnino, saj se doba\a začetka letošnjega leta ni ixboljv Tudi izbira mesnih izdelkov je d slaba. Južnega sadja od srede oktobi v prodaji, zdaj se presit Založenost s bila slaba že av oktobra se je še poslabšala, v terih trgovinah pa jih sploh imeli. Zato je izšlo tudi pripor naj prodajajo pralne praške o ure dalje in kasneje od 17. ure a kar še vedno velja. Občani ?J' ponekod pritožili, vendar so tovili, da so bile dobavljene ko. pralnega praška tako mžghne. ca je ponekod že po uri nn* zmanjkalo. Delovna g1. organizacija Golica oreiela septembra 29.000 kilo praška, oktobra 39.000 kiloj Od skupno nabavljene koli' oba meseca so 1.700 Kilcw prodali velikim potrošnikom, preostala količina pa je bila ™ v lastni maloprodajni mrežh Premoga je Pernato. Pr< plinom je bila do srede septer zadovoljiva, od tedaj pa slaba a ara *>»<>• ^rtr ^ - E a v omejenih koMmah. P Inšpektorji so nadzorovali p, in V^'? ^