Xlli. letnik. 46. številka. Izhaja vsakčolrtok ob 11. uri dopoldne Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto j^krone. za pol leta 2ikrom. Za manj premožno za celo leto 3 krone, za pol leta K 11 60. Za Nemčijo^je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopisosprejcina „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vot-lurini št. 9. Izdajatelj in odgovorni nrednik: Ivan Bjyt v Gorici. Naročnino in naznanila s prej ema upravništvo, Gorica, Semcniška ulica št. 10. Posamezne številke so prodajajo v lobakarnah v šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem tc-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanico se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat Ji vin., dvakrat 12 vin., trikral 10 vin. Večkrat po pdfcoiJbi.,.. Tiska „Aarodnn Tislinrnj\“ (odgov. J. Marušič) v Gorici. Boj za volilno pravico. Povsod se bije hud boj za volilno pravico. Emancipacija ljudskih slojev se je tako dvignila, da se tudi nižji sloji zavedajo ne samo dolžnosti j — ampak tudi pravic. Nižji sloji, kateri so izključeni od udeležbe državljanskih pravic, so odprli oči in zahtevajo jednakih pravic za se, kot jih imajo tako zvani privilegovani stanovi. Pravice in dolžnosti se morajo sorazmerno razdeliti. No smo se več dogajati, da bi bili na eni strani sami privilegiji in pravice, na drugi samo dolžnosti in tlaka. — Pred zakonom vsi enaki. Take in slične zahteve so sliš jo od zanemarjenega delavca kakor od izstradanega kmeta. Vsi hočejo biti enakopravni pred zakonom. In ta klic po enakopravnosti postaja od dne do dne glasnejši in vzbuja zaspane in zanemarjene ljndske mase v boj za lastno pravice. In nasprotniki ljudskih pravic se bojč Ljndstvo vstaja in njih je strah, in to po pravici. V prah se rušijo njih gradovi, v razvaline se pretvarjajo njih privilegiji, nasprotniki ljudskih pravic se krčevito zvijajo v zadnjih izdihih onemoglega življenja. In glejte, na teh razvalinah starodavnih in krivičnih predpravic se poraja nova, mlada generacija, visoko dvigajoč zastavo enakopravnosti, na kateri jo zapisano geslo: splošna in enaka volilna pravic. Ker pretresa ta boj za volilno reformo ves svet, zlasti našo zaspano Avstrijo, oglejmo si njega zgodovinski razvoj in potem koristi, kntere bodo imeli Slovani in Slovenci posebej od tega boja. I. Začetek boja za splošno in direktno volilno pravico pada v leto 18621) leto. ') Dr. Krek: Socijalizem sir. 352. LISTEK. Po zmoti k pravi poti. n. Leta tek6. Rako pa je bilo v drugem roda? Kakor nekoč Vojteh in Eliza, tako sta se igrala zdaj vrstnika Beneš in Agata ; sknpaj sta hodila v šolo in si bila dobra jeden drngemn. Po dovršoni šoli so dali Beneša k vaškemu mizarju mizarstva se učit, Agata pa jo šla služit v mesto H. Ali za dve leti se je morala vrniti domov, ker je bila mati bolehna, in ostala je doma. Za Beneša je prišel čas, da je odšel na potovanje po sveto, da bi se še bolj izuril v svojem rokodelstvo. Težko se je ločiti iz domače vasi. Prišel je po slovo tndi k Agati ne misleč hndega. Ali mladost norost — bližnja priložnost — nepazljivost starišev — nedolžnost je bila izgubljena I Seveda da jn je vest strašno pekla in opominjala. Oba sta se spravila z Bogom ter sklenila, da s? hočeta ogibati slabih priložnosti. Ali trn je le ostal v srcu. Krivda je največje zlo. Z britkostjo v srcu je odšel Beneš v daljni svet. Eliza pa je jokala in naposled zbolela. Bala se je sveta, posebno pa še matere ; oče je bil že nmrl. Mati jo naposled resno prime. Deklina prizna svojo V Berlinu y nekem rokodelskem društvu je imel fanatični agitator in faktični oče socijalne demokracije Ferdinand Lassalle znamenit govor „o delavskem programu11. V tem programu navaja edino rešilno sredstvo za povzdigo četrtega stann splošno in direktno volilno pravico. Najprej torej to pravico, potem vso drogo. Ali kakor so mnogi drugi zarodi te drzne misli morali trpeti, tako jo presedel tudi . Lassallo štiri mesece zapor«, češ „da je j vzbujal sovraštvo in zaničevanje ubožnih • slojev proti premožnejšim-*. — Seveda ■ ga to ni motilo v r.a Ia'jnem njeg vem delovanju, ampak s svojo neumorno delavnostjo jo kmaln tako rekoč inkar-niral misel o volilni pravici. In res vidimo, da zavzema ta točka prvo mesto delavskih programov v Gothi 1. 1876 in v E r f u r t h n 18 9 1. Pa saj je tudi ta točka socijalno demokraškega programa res vabljiva in mamljiva. Da, Lassalle je zadel pravo, kor marsikateri ne bi bil nikdar član socij. dem. organizacije, da ga no bi vabila vsaj ta jasna in določna točka programa. Na raznih shodih jim je bilo ravno to mogočno orožje v boju zoper kapitalizem in izsesavanje delavskih mas, a za jednakopravnost vseh slojev. — Tn so kot Cevz z Olimpa spuščali smrtonosne strelice na kapitalizem, mu žagali s skorajšnjim poginom ter hujskali svoje tovariše na najhujši odpor proti vsem predpravicam mogočnežev. Potemtakem je bilo mogoče zvabiti tem agitatorjem brezpravno maso v svoj tabor s tolikimi blestečimi obljubami........... Kakor je socij. demokracija širila zahtevo po splošni in enaki volilni pravici pri svojih sodrngih, tako je tndi krščanska demokracija prevzela to točko I v svoj program. — Ali kakor ima vsaka stvar svojo dobro in slabo plat, tako je tndi pri splošni in enaki volilni pravici. Ne mislimo, da je splošna in enaka volilna pravica absolutno dobra. Ne, nesrečo, ali sokrivca noče imenovati. Ko pa jej mati obljubi, da hoče molčati, pove ' jej, kaj in kako. Mater je ta ndarec hudo zadel; ali ni se dal odvrniti. Naposled ; jo prišlo, kar je moralo priti. Agata je pestovala in mali Jenik je rastol. III. Beneš se je ustavljal na potovanja posebno po mestnih delavnicah, ker mestni mizarji izdelujejo lepše reči kot oni j na deželi. Oče mn je bil dal dovolj denarja, ni mu trebalo torej, da bil nadlegoval drage ljadi za to. Naposled se ustavi pri nekem mizarju v L. in odtod je pisal očetu. Mesto mn je ugajalo; mojster je bil priden mož. Le z dragimi deltvci se ni mogel sprijazniti, najsi so ga imeli radi zbok njegove odkritosrčnosti. Bili so sicer tudi oni katoličani, pa molili so le malo, večkrat so zanemarjali službo božjo, da bi brali v tem slabe romane ; vsprejeli so bi>i razne zmote, norčevali se iz svetih obredov. To je nekaterim napredek v današnjih časih! Tndi je imel vsakdo znanje s kako deklino „lahke vrste* in ž njo je hodil ob nedeljah pohajat in plesat. Na tak način so zapravljali obilni tedenski zaslnžek, jedva jim je ostalo še za obleko poleg tega. Pa kaj je bilo krivo njihove nravne pokvarjenosti ? To je iz- hajalo posebno iz tega, ker so bili nevedni v krščanskem nankn. Roditelji jih niso priganjali k obiskovanja božje slažbe in krščanskega nanka in toroj tndi niso hodili; v družbi slabih tovarišov pa so vjeli marsikako zmoto, slišali marsikateri ugovor zoper sv. vero, pa zaničevanje pobožnih vaj. Tako so postali mlačni ali nemarni v veri, molitvi in božji slnžbi in naposled so se ndali razuzdanosti. Beneš pa je bil ves drog. Izrejen je bil dobro in ni se dal odvrniti od svoje vernosti niti po slabem vzgledu, niti po zasmehovanju. Molil je, ker je bil vajen doma, hodil je vsako nedeljo in praznik k pridigi in veliki sv. maši, potem žele je šel na izprehod, ali je prebiral kako dobro knjigo. Napredoval je prav lepo v svoji stroki in izdeloval je lepšo opravo kot vsi drugi njegovi tovariši. Kar mn pride list iz mesta H. ,,Kdo mi neki piše od tam? Saj tam nimam znancev ?•* Željno odpre list — bil je Agatin. In zdaj je izvedel, kaj in kako je ž njo; da tega ne ve nihče razen matere, ki bo pa molčala. Izrazila je živo željo, naj bi se ta pregrešek popravil kolikor je mogoče. Odgovor naj pošlje v H. na gospo J, kjer je prej služila. ona ima samo svojo relativno vrednost, t. j. njena vrednost jo odvisna od n.eno porabe. Ako je ljudstvo verno, ima svoj i stalen krščunski značaj in utemeljeno j versko prepričanje, tedaj jo splošna in j enaka volilna pravica rešilna bilka za vse tlačene in zatirane posameznike, kakor tndi za cele narode. — Ako pa pomislimo, da bi se moglo ljudstvu oprijeti ateističnih in protikrščanskih principov vsled brezvestne agitacije socij. demokratskih demagogov in dragih nasprot- ; nikov krščanstva, — tedaj postane volilna reforma osodepolni meč, ki poseka vsako zavoro, ki jej preči dosego svojega smotra.................. Prvi, ki je prevzel to točko v katoliški program je bil raoganški škof V. Emanuel Kettelor. — Bil je prvi delavski škof, pred katerim celo najhnjši sovražniki klanjajo svoje glave, a bil je tndi neustrašen branitelj cerkvenih pravic in velik podpornik siromakov, tako da je nmrl brez imetja. — Ta škof je bil ne-u.uoren in neutrudljiv v socijalnem delovanja m nam je zapustil prave bisore naukov, po katerih naj bi uravnale vse katoliške organizacije svoje delovanje. — Spoznal je eminentno važnost splošne in enake volilne pravice, zato jo je tndi vzel v program krščanskega delavstva. In tako se je tudi kmaln razširila ta misel po vseh katoliških deželah in povsod se stavljp v ospredje kot ena najglavnejših zahtev: Bplošna, direktna, enaka in tajna volilna pravica. Socijalno gibanje v nemških deželah si je prokrčilo pot tudi v avstrijske kro-novine. Leta 1868, torej dobrih pet let po onem znamenitem govora „o dolav skem programu*' Ferdinanda Lassalle-a v Berlinu, imamo na Danajn prvi delavski shod, ki zahteva splošno in enako volilno pravico. — Naslednje leto je bil na Dunaju zopet velik delavski shod, kjer je delavstvo korakalo pred parlament in zahtevalo rszširjenjn volilno pravice. Ministri so delavsko deputneijo seveda najprijaznejše sprejeli in joj obljubili zlate gradove, ali čez par dnij n že začne pravo Neronovo proganjanje delavskih organizacij in delavcev sploh. Mesece in leta ro morali nekateri delavci presedeti v jočah radi tega, ker so se opali pred ministra z zahtevo po splošni in enaki volilni pravici. Taki so bili vedno liberalci in ledajšnja vlada je bila skrajno liberalna in protiverska. Vse so obljubili in obečali, ali dano besedo so vedno pojedli. — Liberalec je mačka, ki spredaj liže, zadej praska. — Ali delavci se niso zbali liberalne brutalnosti, no! Leta 1873 so prišli v poslansko zbornico štirje so-cijalni demokratje. Tu so stavili svoj prvi predlog za splošno in enako volilno pravico. Seveda so se jim liberalni mogotci v pest smejali — ali glej I Po 32. letih so istim liberalcem podpisali smrtno obsodbo prijatelji in zavezniki ljudstva, ko so v poslanski z 165 glasovi proti 114 priznavali nujnost takega predloga. Niso sicer uspehi, da bi realizirali svojo zahtevo, ker jih ni bilo legalno število t. j. */« večina, ali iz toga se vidi, da ima vsaj večina zbornice smisel za povzdigo ljudskega blagra. — Da, da, minuli so čaBi, ko je puhli liberalizem dvigal samozavestno svojo pošastno glavo, in vzel v zaknp vse pravice, le dolžnosti prepuščal dragim. Odrveneli liberalizem pada, a vstajajo nove, pomlajene moči in organizacije, ki hočejo sprijazniti ljndstvo z državo in mn dati priliko, da se tudi ono udeležuje ustavnega življenja, od katerega je sedaj še izključeno. Zato se tndi razlega po Avstriji mogočen klic: ,Dajte nam splošno in enako volilno pravico 1“ (Dalje pride.) Beneš je bil užaljen in vznemirjen. Pa skuša jo potolažiti ter jej zagotovi, da po treh lotih popravi svojo pregreho. Pošlje jej nekaj podpore. Nato se odpravi v drugo mesto. Želel je, da bi se mogel kaj izuriti v risanja. Pride v mesto R. in ta dobi kmalu delo. Od tod piše očetu ter mu naznani, zakaj je vsprojel delo v tem mestu. Očeta je veselilo, da inn je sin tako priden in nankaželjen ter mu pošlje dobršno podporo. Odsihdob je začel Beneš še posebno varčevati; delal je čez čas zjutraj in zvečer. OJ zaslužka je pošiljal podporo Agati. Kar je bil pa prejel od očeta, s tem je zavaroval malega Jenika, da bi ta dobival dohodke, ko bi se njemu kaj primerilo. Tako ste pretekli 2 in pol leti. V rokodelstva je prav dobro napredoval. Vsak ga je spoštoval, kdor ga je poznal ter opazoval njegovo izurjenost in pridnost, pa tudi pohlevnost in vernost. Lahko bi se bil ustanovil onde s svojim rokodelstvom in marsikatera čedna meščanka bi ga bila rada vzela; ali Beneša je bila le ena na umu in ni hotel buditi drugim upanja, ki ga ni mislil zadovoljiti. (Dalje pride.) Politični pregled. Odpor železničarjev. — Železni-čarji di/Hvnih železnic in »ploh drugih lokalni!: železnic, ki i-e nahajajo v državni upravi, so zabeli minoli teden ob-Btruirali, t. j. ovirati po začeli promet na želi znicuh s lem, da so t-o dobesedno držali zuMarelih predpisov. Tuko ho n. pr. na vsaki postaji, prodno j« odšel vlak, pregledali vse vozove, vsa kolesa, ako se ista nahajajo v rodu in so to tako natančno pregledovali, da so porabili za to po cele pol nre več, nego so to navadno vrši. S te n so pa provzro-čevali velikanske zamude, tako da bo je na večjih postajah nakopičilo voč vlakov, ki so morali po več ur čakati na odhod. S tem i« bil promet, posebno pri tovornih vIrki tako zadržan, da so morali vsprejdn novega blaga za prevažanje na večjih postajah odpovedati za več dni. Enako so hoteli pričeti z nagajanjem tudi pii osebnih vlakih, in bilo se je bati hudih posledic, ki bi tako nagajanje pro-vzročilo potujočemu občinstvu in trgovini. Posebno intenzivna šo bila taka nagajanja na vseh železnicah na Češkem. Vse to so storili železničarji zato, da bi dosegli povišanje svojih plač in »ploh zboljšanje svojega gmotnega stanja. Vsled obljub pa, katere jim je dalo železniško ministerstvo te dni, so železničarji svoja nagajanja opustili in so začeli zopet redno izvrševali svojo službo. Kriza na Ogerskem. — Boj proti vladi od strani koaliranih opozicijskih strank traja na Ogerskem še vedno. Kak vspeh bode ta boj imel konečno, tega danes Se nikdo ne ve. Vendar ho dogodki, ki so se vršili v nedeljo v Pečuhn, dokazali, da nimajo opozicijonalci za seboj vsega ljudstva, kakor se vedno bahajo. V nedeljo so namreč opozicijonalci sklicali v Pečuhu shod Med drugimi p oslanci, ki so imeli govoriti na tem shodu, je bil tudi grof Appony. Ko so so pripeljali ti gospodje v nedeljo v Pečuh, jih je pričakovala nu postaji velika množica ljudij, ki jih je vsprejela z žvižganjem. To je opozicijonalno gospodo tako oplašilo, da so zaprosili pri mestnem glavarju varstva, in to je p -klicalo na pomoč vojake, da so spremljali opozicijonalno gospodo v mesto. In tudi tam, kjer eo zborovali, čuvati jih je moralo vojaštvo. Govorili so pa z oken in ne z odra in poslušal jih ni nobeden, marveč poslušalci so se med seboj pretepali tako, da je imel ta shod za opo-zicijonalce popolen fiasko, kar jih je jako hudo poparilo. Nemiri v Zagrebu. — Od mino-lega petka naprej pa do pondeljka so se v Zagrebu vršili nemiri, tako, da je bilo primorano mestno žapanstvo izdati izjeme naredbe, vsled katerih morajo biti zaprta hišna vrata že ob 7. uri zvečer, gostilne ob 9. in kavarne ob 11. uri. V petek se je vršit namreč v Zagrebu rranifestacijski shod za splošno in enuko volilno pravico. Tega shoda seje udeležilo kakih 5000 ljudi, a ko so šli po shodu po mestu, in so prišli do Ka-čičevega spomenika, jim je tam policija zastavila pot in začela mahati po njih brez vsakega pravega povoda z golimi sabljami. Množica, ogorčena zaradi takega nastopa, je začela ometavati policijo s kamenjem, in tako jo bilo na obeh straneh ranjenih več oseb. V soboto so imoli svoj shod socijalci, in sicer zaupni shod na povabila v smislu § 2. društvenih, postav. Ali policija je okolo polunoči udrla v „Ljudski vrt“, kjer je bil shod in tudi tam začela je mahati po zborovalcih. Kanila jih je mnogo, a mizar Vuk je dobil tako rano na glavi, da je vsled nje umrl že v nedeljo. Akad. mladina je priredila tudi v soboto popoludne demonstracijo za Bplošno in enako volilno pravico. Tudi tu je posegla vmes policija z golimi sabljami, in je bilo več dijakov ranjenih. Ker se je bilo bati v nedeljo še večjih izgredov, so vob dan korakale po mestu močne patrulje redarjev, orožnitov ia vojakov, ki stražijo posebno hišo župana dr. Amruša. Da je bilo med demonstracijami pobitih več šip na vladnih in madjaronskih poslopjih, razume so samo ob sobi. — Vseučilišče je zaprto. Splošno je mnenje, da je policija presurovo in nepostavno postopala. Zaradi tega pa je bil tudi odstavljen šef zagrebške policije dr. Tjemišir Mihičič. Dogodki na Ruskem. — Na Ruskem je sedaj skoro povsod mirno. V glavnih mestih, kakor Petrograd, Moskva, Odesa itd. je že povsod začelo navadno življenje. Delavstvo s1) je povrnilo zopot k deln in železnico vzpostavile so zopet svojo redno vožnjo, Snmterlja so sicer šo dogodi in se bode tudi š'> nadalje dogajalo, du se spravijo ruski kmetje in druKo rusko ljudstvo na Žide, ko so največ pripomogli do krvavih izgredov in do revolueije, ki je stala toliko denarnih in krvnih žrtev na Ruikein. Minuli teden bili ho še zadnji voliki izgredi v Kron-sladtu, pri katerih je prišlo ob življenje mnogo ljudi in je bilo tudi več poslopij požganih. Ali tudi tam je natlal mir. Le še Ruska - Poljska daje mnogo opraviti ruski vladi. Te dni je bilo proglašeno čez deset gubernij v Ruski-Poljski obsedno stanje. Ta čin ruske vlade daje sedaj povod raznim ugibanjem po časopisju. Mnogi trdijo namreč, di je Rusija proglasila obsedno stanje v poljskih gubernijah zaradi tega, kor je to želel nemški cesar, ki dola na vso pretege na to, da bi Rusija Poljakom ne dovolila nobenih koncesij in posebno pa ne razširila tam avtonomije, ker bi potem tudi Poljaki, živeči nod nemško vlado, začeli postajati bolj nemirni ter začeli od Nemčije zahtevati večjih pravic, nego jih imajo do sedaj. To dni je bila namreč pri ministru VVateju v Petrogradu poljska deputacija, ki ga je profila, da bi so obsedno stanje odpravilo. Witte pa je to deputacijo tako osorno vsprejel, da je uačin takega vsprejema obudil največjo pozornost v VBeh političnih krogih. Rekel je namreč, da ne bode v poljskih pro-vincijah toliko časa odpravljeno obsedno stanje, dokler se ne povrne tja popolnoma mir. Očital je deputaciji, kako da so zadnji čas Poljaki metali bombe ter streljali na državne organe, kakor na vrabce, in je baje tudi rekel, da se lahko prigodi, da pridejo ruski Poljaki pod drugo vlado, ki bo še hujše ž njimi postopala nego Rusija. Tu je menil VVitte najbrže Nemčijo, in se res pripoveduje, da ima Nemčija na mejah rusko-poljskih pokrajin pripravljenih že pet vojnih zborov, ki bi udrli v rusko-poljske provin-cije, ako bi se še nadalje širila lam ro-volucija. Dopisi. Iz Strmca. — Preteklo sredo so zvonovi žalostno oznanovali v Logu, da je smrt zopet ugrabila enega naših rojakov. Umri je namreč v Strmcu, kura-cija Log, dne 7. t. m. rudokop Andrej Vencelj. Bolehal je že dalje časa, bil jo pa vedno zelo priden, zelo tihega in mirnega značaja in skrben oče. Bil je prijatelj treznosti in zato nikoli ni maral v družbo pijancev. OJ svojega pičlega zaslužka je toliko prihranil, da si je pred leti preskrbel lastno hišico. Bil je dober mož, vzgleden gospodar in sploh vzor bogoljubnega življenja. Zato vsa vas ga bode pogrešala, kajti on je vodil v ta-■nošnji cerkvici sv. Mihaela zasebne molitve ob nedeljah popoludne, kjer so se zbirali stari in obnemogli, in taki, ki ne morejo hoditi deloma vsled naporno poli k popoldanski službi božji v Log. Zadnje dnevo bil je zelo v hudih bolečinah in proti koncu 5 dni ničesar ni mogel zavžiti, tako da je moral takore-koč od lakoto umreti, in zato skoro noben ni ohranil suhega očesa, kdor ga je obiskal. Zaspal je mirno previden s sv. zakramenti. Bil je pri zavednosti do konca in še poslavljajoč se od svojih dragih polagal jim je na srce zlate krščansko nauke. Ranjki, kot c. kr. rudokop v Rabelju na Koroškem, bil je član bratovske skladnice, ki mu je priredila krasni pogreb. Prihiteli so cesarski ru-dokopi iz Predela ia Strmci, v uniformah ho nosili rakev in veliko sovaščanov udeležilo se je žalostnega sprevoda. Svetila blagemu ter vzglednoinu možu in skrbnemu očetu večna luč. Iz Biče pri Sv. Luciji. — Dragi ..Primorski List11 I Zopet sem tu, da Ti kaj sporočim iz našega kraja. Minole dni se je ponesrečil tu železniški delavec Jurij Žbogar, doma iz Loma na Kanalskem. Poškodoval se je revež tako hudo, da so ga morali prepeljati v bolnišnico v Tolmin, kjer se nahaja v nevarnem stanju. Tu imamo par takozvanih „Iibe-ralčko»“, katerim so listi, kakor .Prim. List", nDomoljub11 in „Bogoljub“ trn v peti. Ker sem tudi jaz naročen na te liste, me ti „liberalčki" grdo gledajo. Seveda se jaz prav malo zmenim za njih jezo, ampak ostati hočem vedno zvest jedico pravim načelom, katera ti listi zagovarjajo. Za zdaj le toliko, prihodnjič kaj več. Novice. P. n. gg. naročnike, ki še niso plačali zaoslale naročnine, prosimo, da lo takoj store na priloženih poštnih nakaznicah. Za ..Slovensko Hirotišče": P. n. gg. Andrej Jakin 30 v, Franc Valentinčič 10 v, dr. Josip D irmastia 20 v, in 10 v za znamko. P. n. K. Leske je nabrala v Gor. in Dol. Cerovem 44 K 20 v. Vnem dobrotnikom Bog stotero povrni in obudi še mnogo drug h, da pride no srečno do cilja. Za AlojzijeviSfe: Preč. g Fr. Kodrič 10 K, proč. g. Val. Kragelj 10 K, preč. g. Andr. Žnidarčič o priliki svoje 25-letnice 10 K, preč. g. Val. Pirec 5 K (in b K za „Šolski Dom“), N. N. 4 K, volilo r. preč. g. M. Valos 100 K, Bog stotero povrni I O čast. gosp. kuratu Jožefu Fcrfolja, ki je uinrl v Gabrijah minuli teden, se nam poroča, da jo bil pri svojih duhovnjaoih- jako priljubljen in spoštovan. Služboval je najprej kot kaplan v Šmarijh na Vipavskem, potem nekaj času v Komnu, odkoder je prišel za vikarja v Doberdob, in od tam v Gabrije, kjer je bil okoli 23 let. — Pogreb, ki so je vršil v petek popoludne, je bil jako lep. Udeležilo so ga jA 17 gg. duhovnov ter mnogo ljudstva. Ko je govoril v cerkvi preč. g. dekan iz Devina, je ljudstvo na glas ihtelo. Pevci iz Sovodenj in Rubij so mu peli pred hišo, v cerkvi in na pokopališču. N. p. v m. I Smrtna kosa. — Včeraj zjutraj je umrl zadet od kapi v Gorici hišni posestnik in bivši trgovec g. Ivan Hausner, star 79 let. Pokojnik bil je poprej lastnik stro-jarne v Mirnu, katero je izročil svojemu zetu g. Lokarju, sam se je pa preselil v Gorico, kjer si je kupil hišo in odprl v nji trgovino z usnjem, katero je pa lanjsko leto opustil. Bil je, dokler je bival še v Mirnu, tudi večletni ta-mošnji župan. S svojo pridnostjo in varčnostjo si je pridobil prav lepo premoženje. Pogreb bode jntri ob ’/a9- uri zjutraj. Truplo pokojnika prepeljejo na pokopališče v Miren. N. p. v m. I V četrtek zvečer ob 5. uri je umri t Gorici hišni posestnik in bivši vinski trgovec, g. Ivan Pečenko, v 88. letu svojo dobe. Pokojnik je bil doma iz Rihemberga, kjer je imel lepo posestvo. Ko je v Ri-hembergu dobil naslednika v svojem sinu, sedanjemu vinskemu trgovcu g. Antonu Pečenku, se je preselil v Gorico in se je začel tu uspešno baviti z vinsko kupčijo, katero je potem, ko je prišel v leta, izročil svojemu sinu g. Ant. Pečenku. Pokojnik je bil jako razumen in priden gospodar ves čas svojega življenja in si je pridobil vsled tega prav lepo premoženje. Bil je pa tudi jako bogaboječ. Pogreb se je vršil v nedeljo ziutraj ob 8. uri. Truplo pokojnika je bili blagoslovljeno v tuk. stolni cerkvi, potem se je prepeljalo vRihemberg, in seje tam položilo v družinsko grobnico. Žalujočim ostalim naše sožalje, pokojniku pa svčtila večna luč. ^Slovenska Čitaluica v GorIci“ priredi svojim članom v soboto 18. novembra 1905 koncertno veselico, pri kateri bo sodeloval čitalnični pevski zbor in čitalnično igralno osebje in orkester c. kr. pešpolka štv. 47. 80-letnlca. — V petek je obhajal v krogu svojih domačih v Gorici prebla-gorodni gosp. baron Andrej \Vmkler, bivši kranjski deželni predsednik, svojo 80-letnico. V ta namen je bila v cerkvi č. oo. kapucinov sv. maša. Preblagorodnemu jubilarju je došlo ta dan od vseh strani jako mnogo brzojavnih častilk. Častitala so mu tudi razna društva, med temi „Slovenska Matica1*. V nedeljo pa se mu je poklonila deputacija tuk. „Slovenske Čitalnice* ter mu častitala kot ustanov-niku in častnemu članu „Goriške Čitalnice*. Tem častilkam se pridružujemo tudi mi, želeč, da ohrani Bog še mnogo let preblagorodnega jubilarja čilega in zdravega svojim dragim. Gorl&kl (leželul zbor. — V sobotni seji goriškega deželnega zbora je odgovoril vladni zastopnik grof Attems na interpolacijo posl. Falconerja in tovarišev, povprašujočih vlado, zakaj ni predložila v potrjenje zakonskega načrta, zadevajočega zboljšanje učiteljskih plač. V odgovoru je bilo rečeno, da ni vlada mogla prrdiožili omenjenega zakonskega načrta v potrjeni«, ker ni v njem na primeren nučin priskrbljeno za pokritje stroškov, ki bi narasli, ako bi se tak zakon uveljavil. Predlagani so bili razni zakonski načti in štatuti, ki so so pa izročili pravnemu odseku. Predlog gled-» prispevka obrtnim šolam v Aielu, v Červinjann in oni, določeni za Ličnik, M >šo in Št. Lovrenc pri Moši, in Hicer vsaki po 1200 K, se je izročil šolskemu odseku. Predloga glede prispevka 2000 K za gradnjo cesto Ročinj-Kambreško in pa oni glede prispevka za razširjenje Na-dižino doline pri Robiču, sta se odstopila policijskemu odseku. Glede uredtvo hudournika Šijaka in glede prispevka, katerega naj bi v ta namen dovolila dežela, sklenil je deželni zbor pozvati vlado, da povpraša ona naj-poprej cestni erar, koliko bi on v la namen prispeval, ker bi taka ureditev njemu največ koristila in je primoran, ako ne ista ne izvrši, zgraditi na državni cesti nov most, ki bi stal najmanj 35.000 K. Vsi prorsčnnjeni stroški za ureditev Šijaka pa znašajo 40.000. Predlog, da prispevaj dežela k ureditvi hudournika Koren pri Cbiopris-Viscone s 4700 kronami, se je izročil peticijskomu odseku. Bila je vsprejeta resolucija, katero je predlagal v imenu dež. odbora posl. dr. Egger, ki stremi za tem, da se rešijo prošnje za brezobrestna posojila v obnovitev vinogradov v naši deželi. Zakonski načrt, o katerem je poročal posl. Berbuč, s katerim se uvršča občinska cesta, ki vodi od skladovne ceste pri Vrhovlju skozi Krasno, Višnjevik in Drnovek, med skladovne ceste, je bil vsprejet v vseh treh branjih. Posl. dr. Mirani je potem poročal o železnici Sv. Lucija-Idrija in Sv. Lucija-Kobarid ter o železniški črti Gorica-Červinjan Belvedere. Tozadevni predlog deželnega odbora, ki se je izročil železniškemu odseku, se glasi: 1. Nalaga se zopetno deželnemu odboru, da napravi pri visoki vladi vse potrebne korake v svrho, da doseže dovoljenje za izvršitev prehodnih tehničnih poizvedeb za zgradbo železnih prog Sv. Lucija-Idrija in Sv. Lucija Kobarid. 2. V to svrho se dajo na razpolago dež. odborn denarne sredstvo uže dovoljene s sklepom dež. zbora dne 3. nov. Predlog v zadevi podpore za gradnjo ceste Kambreško-Podravno, poročevalec posl. Klančič, so je odstopil pe-ticijskemu odseku. Vsprejet je bil potem računski sklep zaklada „Werdenberg“ za prve mesece leta 1905. Nato je utemeljeval dr. Gregorčič potom nujnosti predlog o ureditvi pravnih razmer učnega osebja na javnih ljudskih in meščanskih šolah ia o pokritju potrebščin šolskih zalogov. — Predložil je zopet načrt zakona, kakor ga je bil predložil deželni odbor v lanskem zasedanju deželnega zbora, z nekaterimi dostavki, ki so bili sprejeti lanskega lota. Premenil je člea II. laai sprejetega načrta v smisla svojega lanskega predloga, da se namreč v pokritje z novim zakonom provzročene večje potrebščine šolskih zalogov zviša prispevek deželnega zaloga, ki se plačuje okrajuim šolskim zalogom, od 250.000 K na 400.000 K, tako da okrajni šolski Bveli ne bi bili siljeni višati naklad na izravne davke vsled povišanih učiteljskih plač, marveč bi jih mogli celo nekoliko znižati vsled večjih prispevkov deželnega zaloga. Obenem je nasvetoval, naj se izvoli deputacija treh članov deželnega zbora, katerim naj se pridruži vodja deželne računarije, da se nemudoma poda do centralne vlade ter od te izposluje zagotovilo : 1. da goriški deželi se dovoli davščina 4 K od vsakega hektolitra na drobno prodaaega piva, ter 2. da vlada ohrani še dalje pobiranje ažitnine na vino, mošt in meso v svoji režiji, ali pa da izroči to pobiranje deželi pod ugod-cimi pogoji. Utemeljeval je nujnost a tem, da obstoji že šolski odsek, ki se bavi s šolskimi zadevami, da temu odseku je že izročen predlog o začasnem povišanju učiteljskih prejemkov, o katerem mu je poročati v 10 dneh, da vsa ta zadeva je nujna, ker se razpravlja že mnogo let ia razburja duhove po deželi. Nujaost je bila sprejeta soglasno ia predlog je bil oddaa šolskemu odseka, da ga pretrese ia o njem poroča. Na ta način je prišlo vprašanje o prtvu.ii raz- merah učiteljstva zopet v doželni zbor in že razprave v Šolskem odseku nam pokažejo, ali italijanska večina v deželnem zboru v resnici misli pomagati uči-toljstvu na način, ki je mogoč, ali p* izmisli zopet kako nemogočo pot, po kateri naj si goriško učitoljstvo izboljša svojo gmotno stanje. Našim poslancem priporočamo, naj skušajr pri tej priliki doseči popolni deželni Šolski zalog, in le v slučaju, du ta zalog ali večji prispevek iz deželnega zalog* za sedaj ni mogoč, naj se zadovollijo z mrvico, katero nudi navedeni predlog, ki ima to dobro, da je spravil vso zadevo zopet v deželni zbor, kajti vse je kazalo, da nekateri gospodje so hoteli zaprečiti, da bi se o stvari v sedanjem Stadiju zopet razpravljalo. Deželni glavar je odstopil potem predsedstvo deželnega glavarja namestniku dr. Gregorčiču. Sežansko in tržiško nodiščo sta do-posluli namreč dež. zboru vsaka svoj •dopis in zahtevati v omenjenih dopisih, da dovoli dež. zbor, da bi smeli postopati omenjeni sodišči proti dež. glavarju, ker je ta razžalil g. Gorupa, ki ga po dr. Tumi zaradi tega toži. Med dež. odborom in mod g Gorupom nastala je namreč v .zadevi pobiranja obč. doklad na užitnino pravda. Nekatere občine na Krasu so namreč proti občinskim koristim izročile pobiranje obč. doklad, g. Gorupu, ki jih gotovo ne pobira brez lastne koristi, do-čim jih pobirajo finančni organi, ki pobirajo sedaj državno užitnino, bretplačno. Dež. odbor pa je dotičnim občinam zaukazal, da morajo omenjeno pobiranje -g. Gorupa odpovedati in je izročiti finančnim organom. G. Gorup je smatral to za motenje posesti in je zaradi tega naperil tožbo proti dež. odboru. Pri obravnavah, ki so se vrSile na zgoraj omenjenih sodiščih, pa bo je zastopnik dež. odbora, dež. tajnik g. Peterin, prepričal, da pobira g. Gorup tndi take občinske doklade, katerih bi no smel pobirati, ker nista v tako pobiranje privolila ne dež. odbor in tndi namestništvo ne. G. Peterin je označil tako pobiranje za kaznjivo in je rekel, naj se sodni spisi izročijo drž. pravdniStvu, ki naj Bpise pregleda in potem postopa po svoji previdnosti. G. Gorup je smatral to kot žaljenje in je najbrže po nasvetu svojega pravnega zastopnika dr. Tame tožil dež. glavarja dr. Pajerja, čeS, kar je deželni tajnik storil in rekel, storil je in rekel v imenu dež. odbora, čigar predsednik jo •dr. Pajer. Njega torej tožimo. Oba spisa sta bila v dež. zboru prečitana in se je o njih tudi razpravljalo. Konec razprave je bil ta, da je prešel dež. zbor preko njih jednoglasno na dnevni red. Dr. Tuma, ki se je tndi udeležil razprave in je govoril v prid g. Gorupu, je grajal postopanje dež. odbora, ki se loti žaliti celo take ljudi, kakor je g. Gorup, ki je toliko let služil deželi. (Vsi drugi ljudje pa so prepričani, da je g. Gorup služil le sebi in ne deželi. Op. nr.) Nato je bila seja zaključena. Sinoči ob 6. uri je bila 6. seja. Najprej so utemeljevali posl. dr. 'Verzegnassi, dr. Faidutti in dr. Treo svoje v prejSnji seji starljene predloge in sicer prvi glede ureditve obrambenih del pri reki Idriji, drugi glede načrtov, ki naj bi služili kot vzorci pri zidanju hiš za kolone v Furlaniji, in tretji glede oskrbovanja Krasa z vodo. Potem so se oddali razni predlogi deželnega odbora dotičnim odsekom v proučevanje in poročanje, in reSenih je bilo več sklepnih računov in proračunov za razne zaloge. -Na koncu seje so bile prečitane 4 interpelacije, dve od katerih je stavil poslanec Grča s tovariši, ostali dre pa dr. Treo s tovariši. Prva interpelacija, katero jo čital posl. Grča, bo je tikala prof. Nussbaumerja. O ti interpelaciji govorimo na drugem mestu. Druga interpelacija, katero je stavil poslanec Grča, se je pa tikala branu proti preplavljanju državne ceste po potoku '„Globočniku“ med Ajševico in li-jaškim mostom. Dr. Treo interpelira zaradi name-ščenja finančnega svetnika Laha na tukajšnjem davčnem oddelku okr. glavarstva. Lah namreč ni zmožon slovenščine in je sploh zagrizen Italijan. Diljeje vprašal dr. Treo dež. glavarja, ali je deželni stavbeni red že dogotovljen in kedaj ga misli predložiti v obravnavo deželnemu zboru. Deželni glavar jo odgovoril, da je deželni stavbeni red že dogotovljen, da pa ni Se popolnoma dogotovljen slov. tekat istega. Nato je bila seja zaključena, prihodnja seja bode jutri popoludne ob 6. uri. Nemška predrznost. — Neštetokrat so bili že slovenski listi prisiljeni povzdigniti svoj glas proti skrajni predrznosti nemških profesorjev, ki so prišli k nam s trebuhom za kruhom ter so odvzeli izpred ust marsikateri dober kos kruha domačim ljudem, ki si po dovršenih študijah morajo iskati v tujini službe, mesto da bi ostali v domači deželi, kjer bi bili tudi iz pedagogičnega stališča mnogo bolj na mestu, kakor nemški profesorji, ki ne poznajo nas in našega jezika, in nimajo Bpioh za našo mladino nobenega srca. Ali na tako izzivajoč način ae ni upal Se nobeden žaliti slovenskih domačinov, kakor je to storil dne 10. t. m. prof. tuk. gimnazije Nuis-baumer. G. dr. Rojic zdravi, kakor je vsem znano, že leta in leta dijake luk. srednjih šol, naj si bodo pa ti Slovenci, Italijani ali Nemci, skoro izključno brezplačno. Ako zahtevajo za šolsko porabo zdravniška spričevala, izdaja g. dr. Rojic taka spričevala, in sicer slovenskim dijakom v slovenskem jeziku, italijanskim dijakom v italijanskem in nemškim dijakom v nemškem jeziku. Tako se je dogodilo tudi minole dni, da je obolel neki slovenski dijak IV. gimnazijalnega razreda, kateremu je izdal g. dr. Rojic slovensko spričevalo. Ko je pa dijak to spričevalo izročil dne 10. t. m. prof. Nussbaumerju, ki je sedaj razrednik omenjenega razreda, je je ta na kosce raztrgal tor vrgel v koš. Zaradi takega skrajno predrznega in izzivajočega ter skrajno žaljivega postopenja tega nemškega zagrizenca so včeraj v deželnem zboru stavili poslanci Grča in tovnriSi interpelacijo do voditelja naučnega roi-nisterstva, ki končuje tako-Ie : 1. Ali je Vaši Vzvišenosti znano izzivajoče in žaljivo postopanje c. kr. profesorja na goriški višji gimnaziji, Nussbaumerja, nasproti slovenski narodnosti, ki je domača v deželi ? 2. Kaj namerava Vaša Vzvišenost vkreniti, da se tako žaljenje in izzivanje od strani državnega uradnika v bodoče zapreči ? Na naslov c. kr. poštnih uradov na Goriškem. — Pod tem naslovom smo se zadnjič pritožili o nekih nerodnostih, ki se dogajajo na naših poštah glede dostavljanja našega lista naročnikom. Storili smo to vsled pogostih pritožb, katere dobivamo od svojih naročnikov. Omenili smo tudi poSto v Biljah. Poštni urad v Biljah pa nam je vsled tega poslal dopisnico, na kateri stoji pisano doslovno tole: „Gospoda: Prosim popravite vaš Članek : Na Naslav c. k. Postnih uradav n Goriškim N 2. — pod St 46. Zavolji izročitve Vasiga Lista. Usi Vasi naročniki se saperstavljaja da Izhaja v Četer-tek in stem jomamo prepir: — Postni urad pei ga prime v Petek ob 7. Uri zjutraj ali ob 3 popoldne sdaj pa preglejte ali ji postni Urad kriv ali ste sami U Uradništvi, — Tako še slavno Uredništvi si hoče maščovati po nedolz nim iz Postnim Uradam. — kir to so strili dve nevosljivi Osebi katere zmiraj pri vašim ogledu so. — za dans zadosti: Ako ne nasnanite vasi Naročnikom kdaj ga Izdajite bom pa som p di. Spoštovanja Ant Saung Postni urad Bilje.11 Mere in tehtnice. — Tuk. muni-cipij opazarja vse prizadete oaebe na postavne določbe, vsled katerih so dolžni vsi obrtniki in trgovci dati vsako tretje leto preiskati svoje mere in tehtnice. Vabilo k občnemu zboru „Ce-cilijanskcga društva za gorfško nadškofijo-, ki bode v četrtek dne 23. t. m. — A.) Muzikalna produkcija v goriški prvostolni cerkvi ob 10. uri zjutraj: 1. Slovesna sv. mtša: F. X W. A, M i s s a in hon. S. Franc. Kaverii, 4 voces aeg. comitante organo (za četveroglasni moški zbor in orgije); 2. Graduale: Dile-xisti justitiam I. S. Stehle, za 4 enake moške glasove; 3. Ofertorij: Dilfma est, V. Engel, za 4 enake glasove. — B.) Zborovanje ob 11. uri v prostorih „Hilari-janske tiskarne* v Nunski ulici a tem le vsporedom: 1. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Posamezni nasveti; 5. Volitev novega odbora. — Za odbor: Dr. Fr. Sedej, predsednik. Razglas. — Ker je javna dražba občinskega lova v Št. Andrežu z dne 8. novembra t. 1.. pretekla brez vapeha zaradi pomanjkanja udeležbe, razpisuje se s tem na pod'agi § 16. zakona z dne 16. fsbruvarja 1896 dež. zak. št. 26, nova, javna, ustmena dražba, pri katerej se odda lov lahko tuli po nižjej ceni. —• Dražba sn prične pri tukajšnjem nradu dne 22. novembra 1905, ob 10. uri prod-poludne ter pe pred pretokom eno ure ne zaključi Vzklicna cana znaša 600 kron. Natančneji pogoji se lahko poizvedo pri podpisanem c. kr. uradu. — C. kr. okrajno glavarstvo Gorica, dne 8. novembra 1905. Iz Saksida pri Dorubergu nam pišejo : V soboto dne 4. t. in. je umrl pri nas 23-letni mladenič Josip Rijec, za katorim žalujomo vsi vaščani. Pogreba, ki se jo vršil dne 6. t. m., se je udeležilo, vkljub slabemu vremenu, prav mnogo ljudstva. Pri ti priliki naj omenimo, da so nate poti v najslabšem stanu in da ni posebno v deževnem času skoro mogoče po njih hoditi. Skrajni čas je torej, da se te poti popravijo. V Kamnjah na Vipavskem priredi tamošnje „Slovensko kat. izobraževalno društvo" v nedeljo dno 19. novembra veselico s sledečim vsporedom: 1. D. Jenko: „Naprej zastava slave1*, udarja tambur8ški zbor; 2. Hrabroslav Volarič: „Novinci“, poje moški zbor ; 3. „Na sprehodu1*, valček, udarja tamburaški zbor; 4. »Pred sodnikom", šaljiv prizor; 5. Vinko Vodopivec: „Na bregu Vipave1*, udarja tamburaški zbor ; 6. F. S. Vilhar: „Slovenac i Hrvat**, poje moški zbor; 7. Bfiza: „Oj Banovci**, udarja tambn-raški zbor; 8. Deklamacija ; 9. „Zamu-jeni vlak“, šaloigra v dveh dejanjih. Zt-četek ob 3. in pol uri popoludne v prostorih g. Fdrlana pri Rebku. Ker je prostor pokrit, vršila se bode veselica ob vsakem vremenu. Vstopnina 40 vin, 8 sedežem 1 K, sedež II. vrste 60 vin. VRožlnju priredi ^Marijina družba" v nedeljo 26. novembra veselico v prostorih g. Martina Gerbca. Vspored: 1. pevska točka; 2. deklamacija, 3. igrokaz »Dve materi**. Začetek ob 2. in pol uri popoludne. Dogodbica slovenskega dekleta ob prihodu v Trst. — Bilo je letos, nedavno — neka Kranjica je pisala svoji sestri, da jo pride obiskat v Trst, kjer je ta služila. V pismu je povedala tudi, s katerim vlakam pride. Ob tej ari je čakala Blužkinja na postaji na svojo sestro iz Ljubljane. Zastonj, sestre le ni bilo. Mesto po peti ari je prišla z vlakom okolo desete zvečer. Ko je izstopila na jnžnem kolodvoru, se je plašno ozirala okolo po sestri. Sestre ni bilo več, ker ni vedela, da pride njena sestra s tem vlakom. Zadrego slovenskega dekleta je precej opazil nek Tržačan, ki se je z istim vlakom pripeljal od zunaj in kateri je videl lepo slovensko mladenko že v kupeju. — Takoj se ji je ponudil, da ji poskrbi vse in da ji pokaže pot — do njene sestre. Slovenka se je v začetka obotavljala, ker se ji je zdel strasten pogled tega moža zelo samljiv. Toda ob tej uri, kam naj gre v svetovnem mestu, kakoršno je Trst? Naposled se je vdala, ker ji je nadležnež iztrgal iz rok njeno culico in šla za njim v neko o.i*. ij o krčmo, da se — tara odpočije (?) in okrepča (?), predno gre k — svoji sestri. V krčmi je hotel pohotnež dekle upijaniti, toda Slovenka je že bila tako pametna, da se ni dala. Na enkrat je vstal od mize ta nepridiprav in je rekel, naj ga malce počaka, da se bo kmalu vrnil, da gre malo pozvedovat po njeni sestri (?). Šel je. Slovenka ni hotela hiti sama v krčmi in je šla ven pred krčni), kjer je čakula na svojega „rešilcau (I). „Var-hinje deklet** *) Sv. Vincenca, ki so že od začetka vse zasledovale in opazovale, ne da bi se jim bilo posrečilo, dobiti dekleta na svojo stran, — ker se je oni mož delal, kakor da jo pozna in ima do nje pravico, — so pristopilo sedaj k dekletu in natanko popraševale po tem človeku. Zraven je prišel tudi neki fiaančni stražnik. In kmalu so se vsi prepričali, da je bila mladenka v veliki nevarnosti. — Ni trajalo dolgo, ko se je vračal prejšnji pohotnež k „svojemu" dekletu. Seboj je imel *pomagača“, z namenom, da bi čvrsto Slovenko po Bili odpeljal — kam k sestri — ne temveč — v zloglasni brlog. Ko bo „varhinje“ spoznale, s kom imajo opraviti, sta satanova pomagalca pobegnila. Neko dekle, ki je iskalo službe, je dobilo kar naslov zloglasne hiše. „Varhinje deklet4 so spravile obe te dve dekleti, kakor mnogo drugih, v poštene službe, krščanske družine, in zavode. Neka „varhinja**jje od meseca *) Imajo pripete na prsih belo-rumene trakove. Pisarna v Trstu, Via Giacinto Gallina N. 6 I. p., odprta v torek in petek od 5—6 popoldan. marca letos do sedaj re5ila že 112 deklet* , Vincencova družba1* je s tern odborom za varstvo deklet že mnogi storila. Ta odbor se je ustanovil pi vplivu tržaškega škofa dr. Nagla, ki e zolo trudi za vsako krščansko podjetje posebno za varstvo deklet, za rnšonje mladine, za mornarje (Mornarski dom), z veseljem je odobril tudi pravila ^slovenskega Marijinega Doma" in dodal k temu svoj nad-pasti raki blagoslov. P. N. slovenske gospe in gospodične v Trstu, udeležujte so pridno posebno na delu za varstvo svojih rojakinj, ki bo v taki nevarnosti, ko prihajajo v Trst. Vlom. — V četrtek zvečer jo zapazil f>. Maraž, stanujoč v ulici Scala. ko j& prišel dotnov, da se nahajajo nt» njegovem stanovanju tatje. Klicati je začel na pomoč, ali tatje so odprli okna, nahajajoča se v ozadju stanovanja, kjer se je nahajal neki kurnik in so splezali po kurniku na tla ter odnesli pete. Gosp. Maražu je pri ti priliki zmanjkala srebrna tobačnica in par spominskih kolauj. Na njegovo ovadbo so bili prijeti trije mladeniči, o katerih sumi policija, da so izvršili tatvino. G. Maraž je naznanil tadi policiji, da mu je zmanjkalo v dobi od 22. do 30. oktobra 300 kron denara. Nove orgle na Gorjah. •— Tvrdka „Brata Zupan** v Kamni gorici je izdelala nove pnevmatične orgle za Gorje nad Bledom. Na željo veleč. g. svetnika in župnika J. Ažmana je g. prof. in stolni kapelnik Anton Forster napisal o novih orglah Bledečo kritiko: Vsaki cerkvi bi čestital k takim solidnim orglam, kakor jih je dobila lepa cerkev v Gorjah. To novo, 99. dolo Zupanovo prikazuje poleg zadosti znanih vrlin zopet nekaj novega, saj umetnost orglarska vedno napreduje. Posebna nova naprava je vpeljana pri „relais“, kateri precizno oddajajo sapo dobro šivanim membranam. Tudi registri imajo nekaj novega. Z najmanjšim dotikom prsta se odpirajo in zapirajo. Vseh piščal v orglah je 792, manuala imata 54, pedal 27 tipek. Intonacija je precizna, čista, značaj registrov prav zadet, posebno nežni so „EoIina“, „Gamba“, „DoIce“ in „Flavteu. Principala obeh manualov se ngodno razlikujeta, polne orgle se glase mogočno, a prijetno. VeSč organist more narediti raznovrstne kombinacije z zbiralniki. Orgle so izvrstne, kakor one v Poljanah. Cena 5000 kron. Domača tvrdka „Brata Zupan** smelo tekmuje s tujimi tvrdkami. Pomembne besede. — Pri zapri-seženju vojaSkih novincev v Potsdama je imel nemški cesar Vilhelm v navzočnosti španskega kralja sledeči govor: Pred seboj vidite altar in na njem sv križ, znamenje vseh kristjanov. Kot vojaki ste danes prisegli zvestobo in jaz želim in upam, da se bodete te prisege vedno spominjali. V tem trenotka spominjam se važnega dogodka. Ko je avstrijski cesar Leopold prepustil slavnemu princu Evgenu poveljstvo čez celo vojsko in mu izročil maršalno palico, prijel je prtne Evgen za sv. razpolo, in je dvignil kvišku a sledečimi besedami: „Ta je vaš vrhovni poveljnik**. Tako prepričanje želim tudi od vas. Jaz hočem pobožne vojake v svoji vojski, ne pa zaničevalcev. Iznajditelj torpedov umrl. — V torek je umrl v Bekettu na Angleškem (Dalje na 4. strani.) mn Ponoa vaake guapo-dinje J« dobre kara. m Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ■ e ne bi amela pogrešati ▼ eA t nobenem foapo-dtnjatr«, kadar e* napravlja kavlna pUada. Zahtevajte le lirlme laToJe a Imenom •KATH&MTIB* o iznajditelj torpedov, Robort Whitehead v 82. letu svoje dobe. Tovarna za izdelovanje torpedov, ki se nahaja na Keki, je bila v znak žalosti takoj z prta zn nekaj dni. Trnplo pokojnika prepeljejo na pokopališče na Rek’, t>'r je tam položijo v posebno grobnico. Svinjska kuga. — Vladna ,.\Vie-ner Zoitung-' je objavila zakon v obrambo proti svinjski kugi in dotično izvršilno naredbo. Novi zakon se razločuje od prejšnjega bistveno v tem, da bodo uradno le tedaj uničevali bolne in sumljive prašiče, ako je upanje, da se s tem zadnSi kuga. Dalje bodo vlada v gotovih slučajih dovoljevala uživati meso obolelih prašičev. Naredba določa kako se sme prodajati in pripravljati tako meso. Veliko kepo /lata so našli v ru-dokopu zlata v Bradiju na Ogerskem Kepa tehta 37'/s kilg. Kepo so našli na ta način, da se jo vsled povodnji udrla velika plast zemlje, v kateri je bila omenjena kepa. Vsled amnestije na Ruskem se je vrnilo iz Švice v Rusijo več sto ljudij, večinoma dijakov. Trinajst tisoč samomorov. — Ravnokar je izšlo uraduo poročilo o vzrokih smrti v letih 1901 do 1903. V tem poročilu je medi drugim tudi razkaz samomorov v naši državni polovici v imenovani dobi. Žalostna statistika izkazuje za leto 1901 4291, za leto 1902 4422 in za leto 1903 4661, skupaj torej 13.374 samomorov 1 Obesilo se jih je 6659, ustrelilo 2728, utopilo 1512, zabodlo 312, v prepad skočilo 163, se dalo povoziti 227, zastrupilo 1417. Ostali samomorilci bo se ali sežgali ali so pa na kak drug način končali svoje življenje. Za kratek čas. Menih in dvorni svetovalec. Pruski kralj Friderik II. videl je nekoč v Šleziji meniha, ki je jezdil po cesti. „Poglejte patra1*, je opomnil kralj in ee k dvornemu svetovalcu Iciliju obr-nivši, rekel: „Icilij! pojdi in skušaj patra osramotiti.4' Ko je prišel k jahajočemu menihu, je rekel: „Velečastni, jezdite na krasnem konju ; toda zdi se, da prav slabo posnemate svojega Gospoda in učenika. Kaj ne veste, da se je on zadovoljil z oslom’* „Prav imate, toda kaj mi je storiti? Odkar je kralj vse osle naredil za dvorne svetovalce, ni mogoče nobenega več dobiti*. Kateremu se je potem kralj smejal, ni bil menih, ki se je znal izrezati, marveč Icilij, dvorni svetovalec — brez sveta. To si pošteno zaslužil. Ko je švedBki kralj Karol XV. bival na gradu Bekaskog, je povabil k dvornemu obedu kmeta Svena Nilsona iz Esterlefa, najzgovornejšega državnega poslanca kmečkega stanu, ker ga je hotel tako pridobiti za glasovanje za pomnoženje topništva in utrjenje nekega mesta. Topniški častnik, velik ljubljenec kraljev, je bil tudi navzoč ter hotel s kmetom norce briti. Vprašal ga je tedaj, če je resnica, da je bil vaški čevljar. „Gotova resnica je“, odgovoril je Sv en Nilson ; toda vi, gospod grof, gotovo niste bili čevljar?1* „Ne I Toda kaj mislite s tem, Nilson1* vpraša častnik. „Kerbi potem še dandanašnji bili čevljar, gospod grof'* je odgovoril Sven Nilson. Grof se je ugriznil v ustnice. „To si pošteno zaslužili pripomnil je kralj in ee smejal, da je odmevalo po dvorani. Rojaki! kjjjliijte narodnitolek JnMptja njin" Pri >ošten Loterijske številko. T sl Lii c tl. novembra. ... 42 58 . . . 75 46 59 44 28 65 6(i 2 □ Anton Kuštrin, t tjovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Koiin, istrsko iu dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečc prve iu druge vrste, namreč ob 'I, kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. ******* slovenski optihar, Gorica ulica Vetturini 3, priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo ^ optičnih izdelkov in sicer vsake vrste očal, barometre, toplomerje, zdravniške toplomerje, daljnoglede ‘ vage za vino, žganje itd. Sprejema naročila in popra ve in pošilja na dom. ije izvrševanje pleskarstva (slikarstva) Mor izvrševanje napisov, slikanje soli in sploh vseli v to stroko spadajočih del izvršuje Jos. Makovec v Gorici, ulica Morelli št. 9 Specijallst v imitaciji na lcsovju« j:'#'*}+ I*** mladenič lepega zadržanja z dobrimi spričevali išče složbe kot slnga pri kaki trgovini ali v kakem zavoda. — Več pove oprav-ništvo ^Primorskega Lista*. Delavnica cerhUenih posod in cerMIcnEga orodja Fr. Leban, Gorica, Magistralna ulica Steli. 8. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cer-koenega orodja in cerkve-. nih posod, svečnikov itd., L vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja Mo. And. Fajt, pek. izvedenec (Jorlcn lekallšče Fr. Josipa št.2 (lastna hiša), In podružnica it. 20. lavršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najJinejSega, kakor aa nore maše in godove, kolače aa birmance in poroke itd. Vsa naročila iovršuje točno iu natančno po iclji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, jina peciva, Jina vina in likerje po amerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. Karol Draščik, pekovski mojster na Korun v Gorici odlikovan z častnu diplomo najvlšjegn priznanja jubilejni; rnzstrtve na Dunaju 1. 1898. n v Gorici na razstav’ I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroko itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestn in na deželi najnljndneje. ^ Lekarna P v iiorici Prave in edine žel. kapljice 8 znamko st. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena mamka) popjje._ Okrepi ielodte, storč, da agine v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. ^ ♦♦♦♦ Podpisani priporočam častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalno jestvin. V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Jochmauno-vega in Majdičevoga mlina; dalje imam tudi ra7.no tekočine n. pr. francoski konjak, pristni kranjski liriliovec, domači tropinovec, izvrsten rum itd., Ciril Metodovo kavo, testenine Žnideršič Valenčič itd. JOSIP KUTIN Scmenlška ulica hiš. štev. I. sv*?* #3 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦ ulica Municipio št. 1. Goriva. Velika tovarniška za lopi šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače, črevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi se tudi nahajajo angleSka dvokolesa „Helical Premier" in slamorecni stroji, samokresi in razne puSke. lastna meh. popravlj,linica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.We8tfalla‘*. ■ U ^ M O ‘c= tra /TV1 m .E’! ^ B >c/> s s -5^ “ 1 R c« g- i ■ =3 Priporoča svojo zalogo rae- : gg novrstnlh žepnih in stenskih ni- halnih ur na zvon z donečim gla- m som za gostilne, kavarne, dvo- rane itd. po jako nizkih cenah. tsl Vsako popravo Izvrši hitro, EU dobro in po cent. Za vsako uro 1-letna garanc^a. Cenike razpo- M šilja brezplačno. Sl Nadalje priporoča šivalne IjM stroje najbolje vrste po tvomlšklh cenah, a ne kakor posredovalci. 'm \ 'x> 'J’ , v Gorici v. Teatro 20 Velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno .... kr. 32 da j® kuPl* Pri najn ia 100 kron blaga. ►C o M O H O G o p O j o 9 fi v a o \i Prosiva g a h t o v a t i listke! ■W~ ■