Gospodarske stvari. Uima gorice. (Dalje.) »Kaj še boste gorice obdelavali, mi poreče otožen mejaš, ko vidi vejnik voziti k mojim goricam. Vse je zastonj, proč smo vsi!« — In ta poparjenost je še bolj kriva, da ljudje roke križem držijo, vinogradov dobro več ne obdelujejo, da jih uška še ložje ugonobi. Neki prijatelj mi piše: >Trtna uš v naši župniji — Makolah — še ni konštatirana, pa veliko goric — po višavah — je že zapuščenih. Moje prepričanje je: da trtna uš ni toliko nevarna, kakor lenoba in nemarščina ljudij, ki bi radi le samo mnogo brali, delali pa nič. Marljivo grobati in dobro zalagati je treba.« — Zapuščeno živinče dobi uši, in ravno tako zanemarjen človek je poln grdobe, ki ga celo lahko uje, če se ne snaži in zdravila ne rabi. Tako bodo menda snažno obdelane in dobro zalagane gorice zdržale proti nesrečni uški, *) posebno, ako bi še kdo znašel zoper njo: d) Vračtvo ali zdravilo trsa ušivega. Čudežno! Ljubi Bog je zoper vsako bolezen pripravil zdravilo, katero so pa modri in učeni ljudje še le morali izumiti, ali so bili po natori ali živalih napeljani; zoper to nesnago pa bi ne bilo nobene pomoči ali vračtva? Pariška akademija je razpostavila tristo tisoč frankov za darilo izdatne in porabne znajdbe. Ves učeni in priprosti svet si glavo beli in možgane brusi; veliko sort vračtva se je že na beli dan narodilo; pa dozdaj še je vse slabo in neporabno. Tudi moje besede ti naj bodo bolj v zabavo, kakor pa uSki na smrt. Jaz pa pravim: Dobri Bog, ki je poškodnieo ustvaril Ijudem za šibo božjo, je dal tudi neko natorno in čreznatorno zdravilo zoper filoksero ali trsno uško. A. Natornipomoček. — Mnogo je takih žuželk, ki živijo na drugih telesih, iz katerih sok ali kri pijejo. Med tako hišno nesnago štejemo: stenice; ušce, ki v nosu živijo; srab, ki med prsti grize; klošč in uš, ki prcbiva na človeku, živini in na rožicah —¦ v posebnih oblikah. Zoper te poslednje žuželke so ljudje znašli vračtvo, ki bi morda utegnilo tudi trsno uško umoriti. Stenice odpravimo: Med apneno vodo primešaj trpentinovca in pomaži tisto mesto ali gnezdo, pa nobene ne boš več videl. Ušce v nosu, ki je ves otečen in ranjen, odpravimo s svinsko scalnico ali pa homeopatično s Hepar sulhpuris t. j. žveplena jetra v tekočini; ravno isto zdravilo umori srabe. Ušce rožne prežene že tobaka dim sam; pepel ali žverca jih umori v dveh minotah. Usi na živini morijo š tobakom, ali pa tudi po naslednjem zdravilu, katero mi je neki posestnik povedal: Kupil sem kravo, bila je vsa ušiva. Kakor grozdi na dlaki so se je uši držale, pa jih ni bilo mogoče odpraviti; vidoma je hirala. Zdaj pa je gospodinja skuhala pisker fižole, je vodo ocedila; skuha je bila navadno slana. Prilijem osmino litra pelrolja ali skalnine; s krtaeo vso kravo zmijem: uši so črez teden vsemrtve; krava se je zmisila, in dobro redila. Grva v lesu in drevesu umori petrolej za vselej. Črva v zobu umori dim od čebuljevega zrna; tudi Kreozot; lemu enako smrdljiv karbolinej prežene podgano in drugi mrčes od hrama. Uši na človeku ali v obleki so grda nadloga, ki se težko odpravijo. V lekarni je maža živega srebra — Mercurius vivus, ki jih pomori, ako ne odlazijo. Najboljše pa je to-le: Neka stara babela od kapi zadeta, leži leto in dan brez pomoči in postrežbe. Bila je nesnage polna, vsa ranjena in živa. Neka luja deklina se je usmili, pride ji streč. Krastavo in vso živo glavo ji trikrat umije s petroljem: in živali so bile proč, • rane pa so zacelile. Tote nemarnosti, dragi bralec, ti pa zarad tega naštevam, ker raislim, da eno ali drugo totih sredstev bi utegnilo bili vračtvo tudi zoper Irsno uško, ki je svojim omenjenim sorodnicam zelo podobna po obliki in živežu, posebno ušcam rožnim. — Kar mene zadeva bom storil to: Brž ko zasledim uško, bom naročil v polovnjak vode, gnojšnice, soli, petrolja, tobaka, menda še karbolineja zmešati. Pri prvi kopi bomo trs globoko odkopali in z mokro capo ove zmesi podrgali. Ravno tako bomo trs nad zemljo meseca julija pornazali, ko se uške *) Dokazano je, da je trtna uš najboljše obdelane vinograde prav tako uničila, kakor najslabše. Op. pr. selijo na korenine. Kjer pa bomo gnezdo v gorici zapazili, bomo vso zemljo premesili z ovo tečočino. — Kaj boš pa ti storil? (Konec prih.) Žitne cene v Mariboru od 28. junija do 6. julija Po hektolitrih: pšenica 5 fl. 80 kr., rž 4 11. 60 kr., ječmen 4 fl., 60 kr., oves 3 fl. 70 kr., turšica ali koruza 5 fl., 20 kr., proso 4 fl. 90 kr. in ajda 4 11. 50 kr. Sejmovi. Dne 13. julija v Ločah in Poličanah (za svinje). Dne 15. julija v Dobovi in na Zdolah. Dne 16. julija v Dobju. Dne 17. julija na Muti, pri Sv. Ani naKremberga, pri Sv. Filipu v Veračah in Imenem (za svinje). Dne 18. julija na Bregu pri Ptuju (za svinje.)