Spomini na Dunaj in okolico. Posnel po svojem dnevniku Josip Ii e v i č n i k , ljudski učitelj. (Dalje.) Moje načelo: Kar lepega vidiš, hvalevrednega elišiž, koristnega skusis, zapiši I — Po tej poti otmeš maraikaj pozabJjivosti, in postavljaš Iikrati sam sebi stalni Bpominek po prislovici latinski: nLitera scripta manet", ali po naeem: ,.Zapisana čerka OHtane'1. Da bi osredek slovezne dvoranev vseh njegovib oddelkih natanjčno ogledali, podali smo se tudi še na galerije. Tam gori videli smo posebno žalostni spominek minulih časov. Dolga veriga, ki visi pripeta po dveh straneh galerijske stene, kazalo se nam je kot okrutno orodje, s katerim so turški kervoloki o časih, ko so siloma vlomljevali v naše pokrajine, vklepali vjete in vrobljene naše kristjanske preddede. Ne za roke ali noge, ampak neumni živini enako za vratove so jili priklepali drugega za drugim. N. pr. vatel zuarazen so vdelani v splošno verigo železui obroči, kateri so objemali s svojo terdobo vratove ubogih jetnikov. Lasje so mi skoraj vstajali po koncu o mislih, koliko so vbogi reveži morali prestajati, ki so jih tako vklenjene, lačne, žejne, in Bog zna! kako še drugače terpinčene gnali iz predrage domovine dalječ dol skozi ogerske in podonavske planote proti Turčiji, in naj bolj navadno v gotovo žalostno smert, Nebotoma postal sem bil o pogledu tega ostudno-sramotnega orodja politikar, ter besedoval sam pri sebi n. pr.: sin pri teni, pri tako žalostnih svedočbah se baje nahajajo naše dni v Avstriji še ljudje strašanske kratkovidnosti, katerim se Turčini nekako smilijo, da bi jih ne iztirali iz Evrope tje, kamor slišijo. V dunajsko sloveznodvoranonajgredotakipseudosamarijani gledat,kakošnovsmiljenje so tudinjihovipredniki imeli do naših sobratov; — gotovo se jim bo prenapeto-vroča Bhumaniteta" hipoma ohladila, ter razkadila se v nični nič!" — Poleg teb verig je po galerijskih stenah videti poobešenih še mnogo turških pušek, samokresov, zastav, konjskih repov (kar, na dolgi drog nataknjeno, znači tudi nekako zastavo) i. t. d., kar je bilo Turkom o raznib časih v vojskab vzeto. — Od tod naprej podali smo se v glavna orožna muzeja, ki sta vverstena slovezni dvorani vštric k desni in levi. Muzej k levi je popolnoma dodelan, in nam kaže nič manjše krasote iz znaraenitosti, kot slovezna dvorana sama. Obloknakitjenje z devetero prezalimi presnimi slikarijami (vse delo Blaas-ovo); — glavni dve sliki kažete zgodovinsko - slavno podajo terdnjave Belegradske vojskovodju Lavdon-u, in ustanovitev Marijo - Tevezijnega reda za odlične vojažke zasluge. Med te slikarije je vpleteno zopet obilno sprelepib pozlačenih arabesk in enacega kinča, stene pak so olikane po novo-okusni šegi, ter se svetijo, kakor prevlečene in nadane s svitlim marmeljom. Oblok druzega muzeja (k desni roki) bil je še poodran in zagernjen, ker slikarije še niso skončane. Gotovo oziroma krasote ne bodo zaostale za že zgotovljenimi deli te struke,- tega nam je porok umetna mojsterska roka Blaas-ova. Da bi pa posamezno popisoval in imenoval razno starinsko orožje, vojskiao orodje, ter druge jako važne znamenitosti, ki se v obeh muzejah nakupičene in tudi že vredjene nahajajo, — tu pa že moram zopet prositi za oproščenje. Povem samo, da čes 2000 predmetov je ondi videti razpostavljenih, ki se nahajajo deloma v steklenih omarah, deloma pa so poobešeni koj po stenah. Mala knjižica, ki nosi naslov: nUebersicht des k. k. Hof-Waffen-Museums," in se obiskovalcem prodaja koj ondi po 20 soldov, popisuje na 60 straneh preGej natanjčno, kar je to ali uno, ter služi kot izverstni kažipot skozi muzeja. Kupil sem si, se ve, tudi jaz eno, in jo shranjujem v dragi spominek na nepopisljivo prijetni čas dunajskega šolanja. — Zapustivši ravno opisane prekrasne prostore napotili smo se naprej proti orožnim tovarnam. Ako povem, da nič manj kot devetero parnih mašin pomaga ondi kakim dvema tisočiraa delavcev izdelovati raznoverstno vojskino orodje, lahko si častiti gg. bralci mislijo šum in dimdaj, ki po teb fabrikah gospodari. Karkolj je potrebno, da bi se izdelalo vse mogoče bojno- orodje in priprave, od najmanjše stvarice, do največjega ia najtežjega predmeta, in sicer od pervotne snovi do zadnjega zgotovljenja, vse najdenio tu zjedinjeno, vse pa tudi operto na naj novejše znajdbe, na naj novejša sboljšanja. Videli sino na pr. zdelovati sablje in bajonete za razna bojna kerdela; lastni stroj poskušal je po zgotovljenji s silno močnim udarcom njihovo čverstost in terdnost. Naprej tje zdelovale so se nove puške za pešce, lovce in konjike, in sicer po znajdbab. Wanzl-a in W6rndl-a. Z vsako teh pušek se more vstreliti po 15 do 16 krat v minuti, kar je skoraj nezapopadljivo in bi človek komaj verjel, ako bi tega z lastnimi očmi ne videl, kako urno se tudi razni puškini delčki leseni in železni, zdelujejo. En stroj dela to, drugi drugo, tretji zopet svoje; iz vseh pa je le grede nova celina. Tudi predelovanje starih pušek v nove je šlo kaj hitro spod rok. Videti je bilo v to pripravljenega orodja skoraj brez števila. — Dalje grede prišli smo v kovačnice, kjer so zdelovali ključavničarji in kovači svoja dela. Vsakoverstna struka izdelkov bila je tu videti; zlasti pa nas je zanimivalo težko štiriogelno nakovalo in kladivo (Dampfamboss), katero parna sila goni pa veliko bitrejše in tudi dokaj natančnejše opravlja svoja dela, kot kladiva, ki jih goni vodna sila. Šum in ropot, ki vlada v teh kovačnicah, bi kmalo človeka oglušil; paziti pa je ogledovalcem zelo tudi na razna vretena, kolesa in druga enaka vertila, ki z veliko silo in urnostjo gonijo v tovarni razne stroje in naredbe. Skoraj vsakemu posamesnemu delalcu stoji namreč na službo parna pomoč, toraj je treba paziti človeku spredaj in zadaj, da bi ga kje kako vertilo ne zgrabilo za obleko. Veliko delalcev samih že je prišlo v fabrikah v nesrečo in pogosto tudi v smert po mašinskih strojih. — Iz teh oddelkov smo prišli dalje v plavže, kjer se lijo topovi, bronasti in grodeljnasti, krogle in drugo. Videli smo tu čisto neizdelane topove razne velikosti; eni so bili tako dolgi in debeli, kot žagovci, ki leže okrog naših žag. Še veliko bolj znamenito pa je bilo videti struženje in likanje zunajne strani topov, kakor tudi njihovo znotranje veitanje. (Topovi se vlijo namreč popolnoma celi, in se luknje v nje napravljajo skozi vertanje.) Kakor naši žagarji nalože hlode na tako zvani Bvoz", kateri jih po svoji napravi potiska žagi nasproti, zelo enako tudi topove polože na promično podlago nasproti jeklenemu svedru — vse drugo pa opravlja parna sila, — verti namreč po eni strani sveder, po drugi pa primikuje top vertilu. Bili so ravno v izdelovanji topovi razne velikosti; — najtežji tehtal je 77 ctn. ter je imel vravnan biti za metanje 24 fnt. težkih krogel. 130 ur je treba časa, da je zv&rtan tak velikan. Kazal se nam je tudi enak že zvertan top, vravnan za basanje od zadaj, ali tako imenovani nHinterlader". S tacimi se zlasti po terdnjavah in barkah labo operira; jaz bi vendar ne hotel stati tam, kamor taki ,,hrustiB pošiljajo svoja šmencano občutna pozdravila. Kazali so se nam tudi novošegni topovi, risanci (gezogene Kanonen); bil je celo eden ravno čez sredo (po dolgosti) prežagan, in natančno srno rnogli videti, kako se kroglja pri izstreljanji po njem verti, da s toliko hujšo močjo zadeva in pobija svoj plen. Kakor pušek in drugega bojnega orodja, lako je bilo tudi topov videti v raznih velikostih in brez števila; zvunaj plavžev, po dvorih pa je ležalo še od sile veliko nakupičenega ostarelega in pohabljenega tacega blaga, čakajočega na prelijanje, ter spremenitve v novošegno strelivo. Radi bi bili šli ogledat tudi še one delavnice, kjer delajo kolarji, mizarji, jermenarji itd.; ali čas všel nam je prezgodaj, akoravno smo se celi popoldan nahajali v arsenalskih ogroninih prostorih, v katerih bi se človek res kmalu zgubil. Ene sgrade vendar še msmo hoteli pustiti neogledane, in ta bila je, — naj se rai dovoli, da povera: arsenalska cerkev. Ker namreč v arsenalu more bivati okoli 8 tisoč ljudi, imajo tudi ondi svojega duhovnika. Cerkev se nahaja ravno v sredini zadnjega oddelka, in je enaka ljubljanski frančiškanski, vzvišena kake 3 sežnje nad dvorišno planoto. Dvoje karanitih stopnic, novošegno in zelo okusno na tri oddelke razdeljenih in z umetno zdolbljeno kamnito ograjo obdanih, pelja o dveh strani gor do velikih vrat, pred katerimi je kot na visocem ponioljinapravljenatudiprižniea, raz katere se o potrebi na dvoru pred cerkevjo zbranim četam pridigovati more. Ravno omenjene stopnice in prižnica, kakor sploh celi zunajni obraz daje cerkvi nekako nenavadnost in odličnost; pa tudiznotranji prostori so jako znameniti in ogledovanja vredni. Stene so ozališane z mnogim raznoverstnim starinskim orožjem, ter s starimi bojnimi zastavami, katere poslednje kažejo obiskovalcem marsikako sled obilnih njegovih neviht, ki so vihrale okoli njihovih verhuncev in praporov. Presvetišče cerkve spominja nekoliko na slovečo zagrebško pervostolnico; kajti tudi tu spušča petero okeu po barvani steklenini raznopisano svetlobo v posvečene prostore krog velikega altarja, na katerem se časti on čudapolni Marijni kip, kiseje nekdaj nahajal nad vhodom dunajske cesarske orožnice, 1.1848. pa je strahoviti 6. dan oktobra pri naskoku razdivjanih puntarjev na imenovano poslopje ostal popolnoma nepoškodovan, akoravno je bila steua okrog in okrog njega vsa razstreljena in s puškinimi kroglami kakor obsejana. Pozneje je bil kip od tam vzet, in odločen mu je bil častni prostor v arsenalskem svetišču, kjer se zdaj nahaja. V tihih mislih priporočivši Marijni predprošnji sebe in svoje ljube v daljni domovini zapustili smo po precej dolgi pomudbi tudi ta posvečen kraj, prekoračili dolge dvore, ter napotili se proti mestu in domu. (Dalje prih.)