30 let

d

e

l

o

v

Galerije D

a

Ln

Galerije D Uj

L Ma

UM

18. novembra 1993 - 18. novembra 2023

R

A

Z

S

T

A

V

L

J

A

J

O

:

Bogdan ČOBAL (1942), Majda DREO (1963), Marjan DREV (1955), Erna FERJANIČ (1955), Jože FOLTIN (1944), Irena GAJSER (1960), Stojan GRAUF

(1958), Marjan JELENC (1949), Zmagoslav Zmago JERAJ (1937-2015), Rado JERIČ (1948), Zdravko KOKANOVIĆ – Koki (1959), Zmago KOVAČ

(1964), Albin KRAMBERGER (1937), Katja MAJER (1977), Slađana MATIĆ

TRSTENJAK (1985), Marijan MIRT (1975), Samo PAJEK (1963), Marko PAK

(1971), Ludvik PANDUR (1947), Polona PETEK (1970), Vojko POGAČAR

(1950), Branimir RITONJA (1961), Janez ROTMAN (1953), Lucija STRAMEC

(1978), Maja ŠIVEC (1975) in Radivoj Vojko ŠTUHEC (1946-2018).

G a l e r i j a D L U M , Ž i d o v s k a u l . 1 0 , M a r i b o r, o d 7 . 11 . d o 9 . 1 2 . 2 0 2 3 .

30 let delovanja Galerije DLUM

1

Datum jubilejne razstave 30 let delovanja Galerije DLUM, Pordenonu (I). Praviloma so tamkaj razstavljali vsakoletni 18. 11. 2023, ni bil izbran naključno, saj je na ta dan, pred nagrajenci DLUM, kot oblika nagrade, saj ni bilo možnosti 30. leti, v prostorih Galerije DLUM, ki sicer prvotno ni za finančno nagrajevanje. Velikega pomena je tudi dejstvo, da bila namenjena galerijskim dejavnostim, ampak je društvo so se na galerijo navadili naši stalni in občasni obiskovalci, kar sprejelo v upravljanje poslovni prostor, zaživela prva razstava je seveda temeljni smisel obstoja galerije.

z naslovom Izbor članov s spomladanske razstave DLUM, Lokacija galerije na Židovskem trgu (oziroma na Židovski z avtorji: Marjan Drev, Stojan Grauf, Vojko Štuhec, Slavko ulici) je prav tako ključnega pomena, saj se je tukaj razvil pravi Tihec, Barbara Vidic. Ob tej priložnosti je izšel tudi istoimenski mariborski kulturni center s številnimi galerijami in odprtim katalog v treh jezikih!

trgom, kjer se lahko izvajajo razne prireditve (tudi v okviru

Slovenska društva profesionalnih likovnikov, kot so DLUM, Festivala Lent) in skupinske otvoritve z drugimi galerijami DLUL, DLUSP, DLUI, LDK, vključno z zvezo ZDSLU, v neposredni bližini, kot je Media Nox MKC, Fotogalerija imajo lastne galerije, v katerih lahko razstavljajo ne le njihovi Stolp Fotokluba Maribor, nekoč Galerija Festić, vključno s člani, marveč tudi gostujoči, pri čemer v večini primerov velja Sinagogo, nedaleč stran pa se nahajata tudi Galerija Hest in pogoj recipročnosti ali bolje rečeno izmenjalnih razstav.

GT22.

Četudi so članice in člani DLUM, pred pridobitvijo galerije, Po dolgih letih delovanja so se nekatere kulturne ustanove skupinsko razstavljali v drugih galerijah, tako doma kot v na tej lokaciji odločile, da udejanjijo logično posledico tega tujini, pa žal niso imeli možnosti nuditi razstavno izmenjavo. sobivanja, tako so v ponedeljek, 23. maja 2022, DLUM, Vsakoletne pregledne razstave DLUM so se dogajale v okviru Mladinski kulturni center Maribor, Sinagoga Maribor, (novega) Razstavnega salona Rotovž, pod okriljem UGM in, Fotoklub Maribor in GT22 ter Ustanova Fundacija Sonda dokler so k društvu spadali, poleg mariborskih in koroških ustanovile Kulturno četrt Židovska (KČŽ). Jasno je, da bi članic in članov še likovniki iz Prlekije in Prekmurja, ki so se brez lastne galerije DLUM ne mogel sodelovati pri takšnih kasneje odcepili, tudi v Razstavišču Rotovž, saj je bilo toliko projektih.

sodelujočih članic in članov.

Pričujoča slavnostna razstava vključuje tako predsednike

Žal je bilo s prihodom novih vodilnih kustosinj v UGM, (Štuhec, Jerič, Kramberger, Vernik (žal ne sodeluje), Foltin, po odhodu direktorice ge. Mete Gabršek Prosenc v pokoj, Pogačar) in dve predsednici DLUM (Dreo, Gajser), ki so odpovedano gostoljubje kolektivnim razstavam DLUM, zato vodili društvo v tem tridesetletnem obdobju, kakor tudi je bila lastna galerija tako rekoč nujnost za obstanek društva. S članice in člane US in tiste, ki so skozi čas pripomogli k pojavom galerije pa so se DLUM-u odprla neslutena obzorja, delovanju galerije, bodisi z oblikovanjem tiskovin, urejanjem saj so člani lahko naenkrat samostojno razstavljali na podlagi podatkov in slikovnih materialov, vnosom katalogov v razpisov, hkrati so bile uvedene vsakoletne skupinske razstave knjižnični sistem za arhiviranje gradiv, objavami razstav in nagrajencev in pozneje jubilantov DLUM, kolektivna razstava katalogov na spletni strani, urejanjem Facebook strani Galerija vseh članov DLUM je poslej potekala, namesto v Razstavnem DLUM, s postavitvami razstav, fotografiranjem likovnih del salonu Rotovž (sedaj UGM Studio), v domači galeriji, nastala in dogodkov ter drugimi dejavnostmi. Seveda je treba omeniti je možnost organiziranja Likovnih sobot, kot enodnevnih še delovanje kuratorjev in kuratork, brez katerih ne bi bilo kolonij, v galeriji so se prirejale debatne okrogle mize, javna strokovno podprtih katalogov in odprtij razstav (npr. Meta vodenja po razstavah, seminarji, tečaji (grafike, risanja, Gabršek Prosenc, Peter Može, Milojka Kline, Franc Obal, slikanja), strokovna predavanja, SA:UD - Živo delo v Galeriji Marko Košan, Sarival Sosič, Dejan Mehmedovič, Damir DLUM itn.

Globočnik, Breda Ilich Klančnik, Edita Mileta, Milan Pirker,

Možno je bilo realizirati odlično idejo za projekt Vabljeni Marjetka Bedrač, Maja Vuksanović, Ivana Unuk, Petra Čeh, mladi, v sodelovanju z MKC, kjer so nagrajenci dobili možnost Mojca Štuhec, Kristina Prah, Nina Jeza, Anamarija Stibilj razstavljanja na razstavi Nagrajenci Primavera, kar je vodilo k Šajn, Tatjana Pregl Kobe, Milena Zlatar, Olga Butinar Čeh, pomlajevanju članstva DLUM.

Sara Nuša Golob Grabner, pisec besedila… idr.).

Izjemnega pomena je postala možnost izmenjalnih razstav, Upamo lahko, da bo DLUM s svojo galerijo še naprej tako ne le s prej navedenimi slovenskimi profesionalnimi društvi, uspešno predstavljal svoje in tuje umetnice in umetnike ter s marveč tudi s tujino, če omenimo samo sodelovanja z tem prispeval k celoviti kulturni podobi mesta Maribor.

Oddelkoma za kulturo mestnih občin Bruck na Muri (A) in

Hilden (N), vključno z zasebno galerijo društva La Roggia v

Mario Berdič Codella, kurator razstave, v Mariboru, nov. 2023

30 let delovanja Galerije DLUM

2





30 let od ustanovitve Galerije DLUM

Vojko Pogačar]

[foto

F1. Razstava Janez Pristavec: Portreti 1995-2007, na fotografiji Mario Berdič Codella, Ivana Unuk, Mojca Štuhec, 2009 [foto Arhiv DLUM]

F2. Mario Berdič Codella predstavlja Ludvika Pandurja na razstavi Izpovedi in preobrazbe, 2017 [foto Branimir Ritonja]

F3. Razstava članic in članov DLUM, 2016 [foto Branimir Ritonja]

F4. Polona Petek – SA:UD, Živo delo v Galeriji DLUM, 2020 [foto Branimir Ritonja]

30 let delovanja Galerije DLUM

3



Arhiv avtorja]

[foto

Galerija DLUM pomeni članom društva več kot samo Izpostavil bi povezave z umetniki iz Madrida, ki jih je gojil razstavni prostor, ker je to prostor, ki je namenjen delovanju Rado Jerič z ženo Sonjo. V času predsedovanja Rada Jeriča društva, čeprav ima DLUM svoje prostore na Trgu Leona je društveno življenje imelo bogato vsebino predvsem z Štuklja 2.

Likovnimi sobotami.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja so si člani DSLU - Vsako soboto leta 2001 so se na delovnem srečanju v Galeriji pododbor Maribor prizadevali za postavitev galerije sodobne DLUM družili člani. Vnaprej so bile določene aktivnosti.

umetnosti. Pridobili so dokumentacijo in sredstva, do Za ilustracijo posredujem program realizacije pa ni prišlo. Likovnim ustvarjalcem so dodelili Likovne sobote z dne 12. 5. 2001: prostore v Rotovžu, kar je bila osnova za nastanek Razstavnega Ob 9. uri: Pričetek in postavitev razstave iz stalne zbirke in salona Rotovž. Upravljali so ga člani DLUM zelo uspešno in sprejem novi del; navezali stike z umetniki v Novem Sadu, Čakovcu, Kruševcu Ob 11. uri: Pogovor z umetnikom – Umetnik in novinar in Kraljevu, ter v tujini: Berlinu-Reinickendorfu, Greenwichu, Zvone Lebar; Milanu, Pordenonu, Marburgu an der Lahnu, Hildnu, Ob 12. uri: Poskusili bomo meni LAČNI NOJ »LIKOVNA Petangu (LUX) in Brucku na Muri. Po pripojitvi Razstavnega SOBOTA« iz VINAGOVE KLETI. Posebno presenečenje bo salona Rotovž k UGM društvo ni imelo več vpliva na razstavno odlični bograč, ki ga bodo pripravile naše žene.

politiko razstavišča. Z razumevanjem občine Maribor je TEČAJ GRAFIKE – Predstavitev tečajev in prijava tečajnikov.

DLUM dobilo prostore na Židovskem trgu, namenjene za Grafični tečaj vodita prof. Bogdan Čobal, akad. slik. in Peter Galerijo DLUM. Izvršni odbor in Umetniški svet DLUM-a Vernik, akad. slik. graf. spec.

sta lahko kreirala razstavno politiko v skladu s pravilnikom in Tečaj risanja vodi Anka Krašna, akad. slik. spec.

statutom društva – 6. člen pravilnika o delovanju društva iz Tečaj pastelne tehnike vodita prof. Ludvik Pandur, akad. slik.

leta 2004 se glasi: »V Galeriji DLUM smejo razstavljati člani spec. in Marjan Jelenc, akad. slik. spec.

DLUM, povabljeni gostje in skupine, če imajo od tega korist Popoldan: Pogovor med umetniki in obiskovalci ter delo na člani DLUM (reciprociteta).«, 7. člen določa: »Člani smejo trgu pred galerijo.

razstavljati brez omejitev na osnovi prijave in letnega plana, Likovne sobote prirejamo, ker želimo z dejavnostjo in ki ga uskladi US DLUM in potrdi IO DLUM.« Na osnovi menjavo likovnih del vsem zainteresiranim, posebej članom teh izhodišč se je mnoga leta kreirala razstavna naravnanost DLUM, omogočiti prisotnost na otvoritvi društvene razstave galerije. V zadnjem času je spremenjen način financiranja v Mostolesu-Madridu. Ob sobotah bomo izmenjavali ideje in prekinil lastno razstavno politiko, ki je postala odvisna od načrtovali akcije za uresničitev naših planov.

zahtev in interesa financerja. Bogat spisek razstav razkriva Druženje v razstavnih prostorih je bilo tudi ob različnih široko in raznoliko razstavno dejavnost v povezovanju prilikah: občni zbor, silvestrovanje, pust, 8. marec itd.

slovenskih ustvarjalcev in društev. Izmenjalna razstavna Čeprav je po odstopu Rada Jeriča družabno življenje v društvu dejavnost je bila realizirana tudi z društvi in posamezniki v iz leta v leto slabelo, je Galerija DLUM pomemben člen v tujini: Španiji, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Madžarski. Razstave, delovanju DLUM-a. In mora ostati v njegovem upravljanju.

ki jih je organiziral DLUM, so bile stanovske povezave z

umetniki izven Maribora.

Bogdan Čobal, akad. slik.

30 let delovanja Galerije DLUM

4





F5. Pomladna likovna delavnica, 1995, na fotografiji kipar Andrej Grošelj

[foto Arhiv DLUM]

F6. Jesenska likovna delavnica, »Kruh, vino, ribe«, 1995 [foto Arhiv DLUM]

F7. Obisk župana iz Petanga (LUX), 1996 [foto Arhiv DLUM]

F8. Odprtje razstave Nagrajenci DLUM 2014, na fotografiji Cvetka Hojnik, Irena Gajser, Ervin Kralj, Anka Krašna, Lučka Falk in Bogdan Čobal (US), 2015 [foto Branimir Ritonja]

30 let delovanja Galerije DLUM

5



Arhiv avtorja]

VABLJENI MLADI (NEČLANI), PROJEKT DRUŠTVA

[foto

LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR (2001-)

Ko se oziram 30 let nazaj, v čas rojstva Galerije DLUM, »Zamisel je bila: odprimo društvo mladim kolegom, stopimo spoznavam, da se je medtem marsikaj spremenilo. Takratni jim korak naproti, naj razstavljajo, naj se nam pridružijo.

predsednik Vojko Štuhec me je, še kot čisto novega člana, (…) Odprimo vrata in povabimo medse kolege, ki niso nagovoril za sodelovanje pri dokončanju del v novi galeriji. člani društva, imajo pa željo razstavljati in delujejo na našem Vojko je bil dober človek mehkega srca, razgledan in dober področju. Predlagal sem, da člani, ki kakšnega takega avtorja pevec. Takoj sva se ujela. Po otvoritvah prvih razstav sva poznajo, ga povabijo k sodelovanju na tej razstavi. Odziv pogosto skupaj zapela kakšno narodno in drugi so se nama (pozitiven in tudi negativen) je bil večji od pričakovanega.

pridružili. Potem sem deloval pod novim predsednikom, (…) Ob vseh zgodbah in nezgodah pa je tudi nekaj obetavnega prijateljem in odličnim slikarjem Radom Jeričem, kot tajnik za vnaprej. Sodelovanje so nam ponudili iz sosednje Galerije društva. Bil je dober organizator, poznal je mnogo ljudi, Media Nox – MKC Maribor, in verjetno se nam bo pridružil ki so postali zvesti obiskovalci razstav in galerija je postala še kdo. (…) Če se bo kaj premaknilo s to razstavo, bom imel navzven močno prepoznavna. Druženje in pogovori s tudi jaz zadoščenje, da kljub težavam ni bilo zaman vztrajati.«

Koresom, Jerajem, Lugaričem, Berdičem, gostujočimi slikarji, Peter Vernik, avtor projekta, maj 2001, v uvodniku prvega delo v umetniškem svetu in občasno organiziranje razstav s kataloga Vabljeni 2001 [COBISS.SI-ID–60700161].

posebnimi tematikami in predavanji, me je duhovno bogatilo.

Potem je nastopil čas novih umetniških trendov. V društvo V tridesetletnem obdobju smo v Galeriji DLUM organizirali so prišli novi obrazi, z njimi nove umetniške vsebine, novi približno 500 javnih dogodkov. Podatkovna baza Moderne tipi razstav in drugačne energije. Za nas “stare” člane odlična galerije v Ljubljani https://razume.mg-lj.si/ beleži za Galerijo priložnost, da korigiramo morda okostenele in zastarele DLUM, Židovska ulica 10, Maribor, 370 razstav. V uvodniku poglede na umetnost. Lahko rečem, da mi je društvo dosti kataloga ob jubilejni razstavi želim zapisati besede o našem dalo in mi še daje.

vitalnem projektu Vabljeni mladi, saj Littera scripta manet.

Vitalnem tudi zato, ker z njim društvo in galerija v javnem

Marjan Drev, akad. kipar

prostoru nagovarjata mlajše generacije, ki jim naš ustaljeni

program in razstave mogoče niso tako zelo aktualni. V času,

ko sem deloval v sosednji Galeriji Media Nox, sem kolegom

v DLUM-u pomagal pri organizaciji samostojnih razstav za

mlade diplomante in absolvente iz naše regije [Zel, Bezjak,

Gruden, Popenko, Hostnik, Majer…], kasneje sem več let bil

motor projekta Vabljeni, saj sem zaradi kontaktov, ki sem jih

vzpostavil skozi delo v galeriji za mlade, lahko osebno vabil

številne ustvarjalce. Tako se je zgradila dobra osnova. Namen

projekta je bil (Peter Vernik) nagovarjati mlade do 35. leta

starosti, ki delujejo v naši širši geografski regiji in se nam želijo v društvu pridružiti. Članstvo DLUM-a se je, od začetka

poslovanja Galerije DLUM, povečalo za približno 40%. Iz

razstavnih katalogov lahko ugotovimo, da je dobra polovica

30 let delovanja Galerije DLUM

6





F9. Razstava Vojko Štuhec, 1995 [foto Arhiv DLUM]

F10. Razstava Milan Butina, 1995, na fotografiji Marjan Drev, Milan Butina, Rado Jerič

[foto Arhiv DLUM]

F11. Španski likovni umetniki iz Mostolesa, 2001, razstavo je odpiral župan MOM Boris Sovič

[foto Arhiv DLUM]

F12. Vabljeni mladi 2016 [foto Branimir Ritonja]

30 let delovanja Galerije DLUM

7



Arhiv avtorja]

[foto

novo sprejetih članov DLUM-a sodelovala na razstavi Vabljeni Leta 1920 so si naši predhodniki, združeni v prvi umetniški mladi (Ačko, Čuk, Gruden, Bezjak, Mirt, Maroh, Pratneker, klub Grohar, zamislili, da bi v Mariboru zgradili paviljon po Kralj, Kovač, Majer, Fak, Križanec, Ilazi, Kozjek-Varl, Lipnik, vzoru Jakopičevega ali galerijo. V ta namen so pričeli zbirati Churnosova, Šivec, Matić-Trstenjak, Sipoš, Ketiš, Nenadović, sredstva in delati načrte. Takratni časi pa niso bili ravno Juhart-Brglez, Farazin, Pastirk, pisec besedila…).

naklonjeni umetniški dejavnosti. Umetnost uspeva izključno

Razstave Vabljeni mladi in Nagrajenci Primavera so se, v v mirnodobnem času, v nemirnih časih in med vojno pa je organizaciji DLUM, v letih 2002-2023, razen v matični njen pomen in vrednost povsem izničena. Tako se je želja galeriji, izvedle še v naslednjih gostujočih razstaviščih: Galerija po galeriji izpolnila šele 34 let kasneje v novo nastali državi Media Nox, Sinagoga Maribor, Fotogalerija Stolp, Kulturno- Jugoslaviji, leta 1954.

informacijsko središče EPM – Maribor 2013 [Nekdaj Vendar se je Umetnostna galerija Maribor (UGM) po Razstavni salon Rotovž, zdaj Studio UGM], Vetrinjski dvor letih strokovne konsolidacije izkazala za mnoge ustvarjalce Maribor, GT22...

nedosegljiva. Ustvarjalnost je v osnovi nebrzdana, raziskovalna Soorganizatorji projekta v letih 2002-2023 so bili: MKC in pogosto ni v skladu s svojim časom in njegovimi kriteriji, Maribor, Fotoklub Maribor, Sinagoga Maribor, EPM – zato je stroka v določenem časovnem zamiku od predstav in Maribor 2013, Narodni dom Maribor, GT22/Ustanova pričakovanj ustvarjalcev in nekateri ustvarjalci so bili preprosto Fundacija Sonda... K projektu Vabljeni mladi se je že takoj izpuščeni iz optičnega obzorja stroke. In na tej podlagi potem naslednje leto (2002), na mojo pobudo, uradno priključil vedno znova vznikajo na podlagi neizpolnjenih želja, sanje o MKC Maribor. Od leta 2002 se projekt Vabljeni mladi tudi svoji galeriji, paviljonu.

izvaja z javnim razpisom, leta 2004 pa se za mlade ustvarjalce Leta 1966 je bilo na pobudo likovnih umetnikov ustanovljeno uvedejo Nagrada Primavera in Listine Primavera (Pravilnik: v občinskih prostorih na Rotovškem trgu 1 - Razstavišče Nagrada je lahko le ena, listin je lahko več.). Nagrajenci Rotovž, ki ga je upravljala UGM in kjer so se takrat vrstile Primavera so se v prvih realizacijah predstavljali v Sinagogi razstave likovnega društva.

Maribor (od 2005…). Židovski trg se je najbolj povezal v Že pred tem, okoli leta 1964, pa je nastala v okviru likovnega Vabljenih mladih v obdobju 2007-2011, ko so se večkrat društva pobuda za izgradnjo paviljona ob Tyrševi ulici zvrstile razstave hkrati v treh galerijah (Galerija DLUM, pred Gozdnim gospodarstvom Maribor. Vlasta Zorko je v Media Nox, Fotogalerija Stolp). Potrebujemo čimveč takšnih zapisu iz leta 2012 spomnila, »da so likovni umetniki zbrali povezovanj s sosedi, saj sodelovanja zmeraj prinesejo dodano precejšnjo vsoto sredstev, ki jih je v imenu društva za zaščito vrednost za vse.

pred inflacijo predsednik okraja, g. Janko Markič, prenesel na V 22 letih je bilo realiziranih že 35 razstav. Na teh razstavah občinski račun (Vestnik okraja št. 4/1964)«. Vendar je inflacija je sodelovalo (bilo izbranih) okrog 300 mladih nadarjenih očitno povzročila toliko restrikcij, da so prvotno idejo opustili ustvarjalcev. Mnogi med njimi so sedaj člani ZDSLU, in sledilo je iskanje nove lokacije. Občinski možje so nato pomembni protagonisti na sodobni umetniški sceni oz. predlagali novo lokacijo v okviru poslovne zgradbe Tima na delujejo v pedagoškem poklicu. Vabljene mlade in Nagrajence Trgu B. Kraigherja 3 (sedaj Trg Leona Štuklja 2). Za ureditev Primavera so kurirale mlade kuratorke: Maja Vuksanović, razstavnih prostorov za galerijo GAMA (delovno ime Galerija Marjetka Bedrač, Ivana Unuk, Nina Jeza, Petra Čeh, Mojca Maribor kasneje nadomesti ime Salon Rotovž), za depoje Štuhec, Kristina Prah... Projekt Vabljeni mladi Galeriji in upravne prostore v prvem nadstropju, kjer ima DLUM

DLUM ni približal le novih članic in članov, temveč tudi še dandanes sedež, je naredil načrte Miro Zdovc akad. arh.

zunanje sodelavke kuratorke.

»Oprema upravnih prostorov/sedeža in galerije je bila plačana

Marko Pak z denarjem, ki so ga zbrali umetniki« je zapisala Vlasta Zorko v sestavku o 'Društvenih razstaviščih' iz leta 2012. Dodala

30 let delovanja Galerije DLUM

8





F13. Odprtje razstave petih slovenskih društev pod naslovom Dobimo se v Mariboru, 2023 [foto Vojko Pogačar]

F14. Odprtje razstave Živa risba pod kuratorstvom Milene Zlatar in mag. Mojce Štuhec, 2022 [foto Maja Šivec]

F15. Odprtje vseslovenske razstave Bilo je nekoč in kako je danes? – »Od Pabla Picassa do Petra Weibla« pod kuratorstvom Olge Butinar Čeh in mag. Mojce Štuhec, 2023 [foto Maja Šivec]

30 let delovanja Galerije DLUM

9

0 [foto Branimir Ritonja]

je, »da je s pridobitvijo Salona Rotovž nastala v DLUM-u galerijo brez profesionalnega kustosa«, kot so se vprašali člani tudi nova skrb, kako bodo društveni 'dobrovoljci' upravljali v 80. letih. Društvo je pričelo sodelovati s kuratorji, najprej galerijo brez profesionalnega kustosa. … Zato je DLUM na volonterski osnovi in tu gre velika zasluga prav Mariu voljno in z olajšanjem sprejelo v pisarniške prostore ga. Meto Berdiču Codelli. V mojem mandatu zadnjih pet let pa smo Gabršek Prosenc, um. zgod. iz Umetnostne galerije Maribor pričeli plačevati kuratorje/ke po pogodbah, kot je to zahtevalo (UGM) in kasneje še Milojko Kline.« Leta 1982 pa se je pričel Ministrstvo za kulturo (MK).

postopek pridružitve Salona Rotovž k UGM z namenom Po osamosvojitveni vojni pa se je skoraj neopazno spremenil optimizacije in izboljšanja obsega in kvalitete delovanja, pri tudi politični sistem iz socialistično-komunistične (soc./kom.) čemer pa DLUM ni imelo glasovalne pravice, saj ni imelo v kapitalistično ureditev, s tem pa tudi odnos do volonterskih, nobenega pravnega statusa. Poleg tega so imele zaposlene v družbeno koristnih dejavnosti, za katere naenkrat ni bilo več Salonu Rotovž nižje plače kot zaposleni v UGM, tako da je bil družbenega konsenza 'o njegovi koristnosti' in postopoma so pragmatičen zaključek predvidljiv, DLUM pa je s tem izgubil se izgubljale pred tem pridobljene pravice, odnosi, statusi itd.

galerijo, v katero so člani vložili znatna sredstva, a ker društvo Galerija DLUM je v tem poosamosvojitvenem času sprva ni moglo biti lastnik nepremičnine in ker za tekoče poslovanje še plula na valovih nostalgije in 'pridelane slave likovnih ni zmoglo zagotavljati sredstev za zaposlene, je bil epilog umetnikov' iz prejšnjega sistema, kakor tudi v navezavi s razumljiv in Salon Rotovž je bil leta 1984 združen z UGM. S kadri, ki so v prejšnjem sistemu sodelovali z društvom in tem korakom so se ustvarile zamere, odnosi med društvom in ga podpirali. Sčasoma pa je tudi ta tradicionalna povezava UGM so se z leti slabili, v Salonu rotovž pa so bile postopoma zbledela, menjale so se generacije in bolj, ko stopamo v smeri ukinjene tudi razstavne dejavnosti DLUM-a. Društvo je trdega kapitalizma, nižje na kline družbenih lestvic polzijo ostalo brez galerije, ostali so mu pisarniški prostori, kjer ima člani in s tem tudi samo društvo. Nekdaj je bila navezava DLUM še danes uradni naslov sedeža. Na tem naslovu se društva in uradne politike bistveno tesnejša, pogosto smo že vsa desetletja zbira naša arhivska dokumentacija, tja smo člani društva predstavljali most v tuje kraje in predstavljali prenesli tudi ves fundus likovnih del iz Galerije DLUM, ker del protokola pri vzpostavljanju odnosov s tujimi deželami.

je ta prostor bolje zavarovan, hkrati pa omogoča tudi boljše Danes tak interes politike ne obstaja več.

pogoje za hranjenje in obdelavo gradiv.

Izvajanje galerijske dejavnosti danes temelji na financiranju

Ko so se člani DLUM ponovno znašli v začetnem položaju, preko razpisov Urada za kulturo pri Mestni občini Maribor kot naši mnogi predhodniki, so pričeli kljub minulim (MOM). V bistvu je njihov interes, da se galerijska dejavnost spodletelim vložkom ponovno iskati nove možnosti za izvaja in da prispeva svoj delež v kulturni ponudbi Maribora pridobitev galerijskih prostorov, s katerimi bi lahko društvo in širše, ne zanima jih pa kako in s kakimi napori opravi samostojno upravljalo. In tako se je po osamosvojitveni vojni društvo to dejavnost.

(kar je spet simptomatično), ponovno pokazala možnost Za nameček ima društvo svoj Statut še iz soc./kom. časov, dobiti svoje razstavne prostore, torej Galerijo DLUM na nastalega v osemdesetih, kjer ima omenjeno galerijsko Židovskem trgu z največjim in najlepšim balkonom mesta. dejavnost le v dveh kratkih alinejah, kar pomeni, da za samo Tu se je v naslednjih 30. letih odvila množica prireditev in izvajanje ključne dejavnosti ni opredeljenih nobenih norm, razstav, o čemer podrobneje pišejo naš častni član Mario odgovornosti itd. Ob ustanovitvi Galerije DLUM pa ni nihče Berdič Codella, Bogdan Čobal, Marjan Drev in Marko pomislil, da bi morali imeti za opravljanje galerijske dejavnosti Pak. A ob zadnji pridobitvi galerijskih prostorov se članstvo nek organogram s pravili delovanja, razdelitvijo odgovornosti ni vprašalo, kako »bodo društveni 'dobrovoljci' upravljali med vsemi deležniki itd. Če primerjalno ovrednotimo letne 30 let delovanja Galerije DLUM

10



0 [foto Branimir Ritonja]

[foto Branimir Ritonja]

dejavnosti za potrebe društvenega življenja (to zahtevnost in EUR!!! Zveza se je z odplačilom enormno velikega dolžniškega gostoto del lahko označimo z 1), medtem ko dejavnosti za zneska ukvarjala več kot štiri leta, tako da na koncu ni imela potrebe galeristike lahko po izkušnjah označim s 500 ali celo niti energije, ne volje, niti denarja za tožarjenje ali kakršnokoli 1.000. Razmerje zahtevnosti, odgovornosti in gostote opravil sankcioniranje nekoga, ki je naredil dolg ZDSLU in DLUM

je torej 1:500 ali celo 1:1.000!!! To nesorazmerje pa že govori v skupnem znesku 57.000,00 EUR!!! Očitno se je soc./kom.

nekaj samo zase!

duh še v zadnjih izdihljajih, ko se je v Mariboru že na veliko K sreči se je trideset let dejavnost na tak volonterski način rušilo industrijske velikane, s svojo 'širokosrčno dobroto'

nekako le uspela prebiti do dandanašnjih dni, vendar je izgube pozlatil v slogu vse je naše!

Ministrstvo za kulturo zadnjih pet let že uvedlo določene Klub vsem opisanim formalnim pomanjkljivostim je zaostritve strokovnih kriterijev, ki se bodo v bodoče le še pravzaprav velik čudež in hkrati tudi izjemno velik uspeh, da bolj zaostrovali. Če so člani društva pozabili na stroko, ki je je galerijska dejavnost društva preživela vse te porodne težave galerijski dejavnosti imanentna, je očitno, da financerji ne in puberteto brez večjih posledic.

bodo več dopuščali delovanje brez stroke.

Smo pa uspeli leta 2019 v zelo kratkem času pripraviti in

Tako je zadnjih letih mojega mandata postal povsem izdati zajetno monografijo DLUM 100 let OLD, posvečeno vsakdanji standard, da za kuriranje razstav najemamo stoletnici organizirane likovne dejavnosti v Mariboru, vendar neodvisne zunanje sodelavke/ce, ki jih plačamo po pogodbah. je njena svečana izdaja žal sovpadla s kritičnim časom pojava Pri tem izvajanju pa nastaja zopet določena anomalija: epidemije korone, tako da potem nismo mogli izpeljati financerji zahtevajo pri izvajanju razstavnih dejavnosti slavnostne Akademije v prostorih kazinske dvorane SNG, strokovno prisotnost umetnostnozgodovinske stroke, kjer je bila pred sto leti prva razstava članov Kluba Grohar.

društvo pa pri samem oblikovanju razstavnega programa, ki Smo pa v tem mandatu vpeljali še nekaj novosti: projekt ga prijavlja za financiranje, ne vključuje stroke!?!? Glede na Živo delo v Galeriji DLUM (prvotno poimenovana SA:UD

celovitost procesa, bi bilo strokovno povsem logično, da se – Start Art ustvarjalna delavnica) je omogočil posameznemu v času priprav razstavnega programa vključi med člane US ustvarjalcu/ki, da v delu galerije ustvarja kot v javno odprtem vsaj enega do dva člana iz stroke. Sicer obstaja že v načelu ateljeju. Neposredni stik s publiko predstavlja hkrati novo objektiven sum konflikta interesov med člani društva in člani kulturno storitev v ponudbi mesta Maribor in omogoča Umetniškega sveta (US), ki v medsebojnih odnosih lahko bistveno daljši odpirali čas galerije kot kadarkoli pred tem.

podlegajo kolegialnim ali prijateljskim relacijam v pozitivnem Za vse razstave smo vpeljali izdajo katalogov razstavljenih del, ali negativnem smislu. To je sicer človeško, a ni strokovno s spremnim besedilom kuratorke/ja, izdanih tako v tiskani higienično!

kot elektronski verziji ter javno dostopni v knjižnici NUK

Kakorkoli že, galerijska dejavnost se je sprva odvijala še SVAROG, kar pomeni, da nastaja s tem bogata kataloška na temelju zaupanja v duh načelne poštenosti v pravkar zbirka avtoric/jev, ki so razstavljali v Galeriji DLUM kot izginjajočo tradicionalno soc./kom. dediščino. V takem skupni rezultat sodelovanja stroke z ustvarjalci.

dezorganiziranem stanju galeristike pa je skoraj neizogibno, Sedaj po 30 letih dozorevanja je torej že čas za organizacijsko da lahko pride do namenskih ali nenamernih napak. V konsolidacijo. Svojim naslednikom privoščim, da si uredijo okolju, kjer se ne ve kdo pije in kdo plača, je negativni izid galerijsko dejavnost, kot so si to uredili umetniški klubi in kategorična nujnost. In po tem zakonu nujnosti se je zgodilo, društva v Parizu ali Barceloni. V Mariboru so pogoji dozoreli!

da je eden vodilnih na naši Zvezi naredil v svojem mandatu

za 48.000,00 EUR dolga, v našem društvu pa le za 9.000,00

Dr. h. c. Vojko Pogačar

30 let delovanja Galerije DLUM

11

Razstavljajo:

Bogdan Čobal, Majda Dreo,

Marjan Drev, Erna Ferjanič,

Jože Foltin, Irena Gajser,

Stojan Grauf, Marjan Jelenc,

Zmagoslav Zmago Jeraj, Rado

Jerič, Zdravko Kokanović –

Koki, Zmago Kovač, Albin

Kramberger, Katja Majer,

Slađana Matić Trstenjak,

Marijan Mirt, Samo Pajek,

Marko Pak, Ludvik Pandur,

Polona Petek, Vojko Pogačar,

Branimir Ritonja, Janez

Rotman, Lucija Stramec, Maja

Šivec, Radivoj Vojko Štuhec

30 let delovanja Galerije DLUM

12



Rodil se je leta 1942 v Zrenjaninu. Diplomiral je

iz slikarstva na ALU v Ljubljani leta 1967 (prof.

Bogdan Čobal

M. Sedej). Zaposlen je bil kot vodja reklame in

aranžerske delavnice v blagovnici KVIK, nato

kot učitelj likovnih predmetov na Srednji šoli

za trgovinsko dejavnost ter kot izredni profesor

slikanja in likovne teorije na Oddelku za slikarstvo

Pedagoške fakultete v Mariboru. Član DLUM je

od leta 1975. Imel je več kot dvesto samostojnih

in skupinskih razstav doma in v tujini ter za svoja

dela prejel več stanovskih nagrad. V umetnikovem

celovitem likovno ustvarjalnem opusu se

enakovredno in soodvisno prepletata slikarstvo in

grafika. Leta 2002 je prejel Glazerjevo listino, leta

2019 pa Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Živi

in ustvarja v Mariboru.

1. Merek – rdeča točka, 2005, akril, platno, 90 × 90 cm

30 let delovanja Galerije DLUM

13



Majda Dreo

Rodila se je leta 1963 v Mariboru. Leta 1985 je absolvirala

na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Od takrat

je članica DLUM, kateremu je predsedovala med letoma

2002–2003 kot prva ženska. Ukvarja se z grafičnim

oblikovanjem in s slikarstvom. Živi in ustvarja v Mariboru.

2. L & M light, 2002, mešana tehnika, papir, 50 × 70 cm

30 let delovanja Galerije DLUM

14



Marjan Drev

Rodil se je leta 1955 v Celju. Diplomiral je na ljubljanski

Akademiji za likovno umetnost, smer kiparstvo, in leta

1982 opravil specialko pri prof. D. Tršarju. Leta 2006

je na isti ustanovi zaključil magisterij iz likovne teorije

in leta 2015 iz istega področja tudi doktoriral. Je avtor

mnogih javnih plastik in cerkvenih kiparskih oprem. Od

leta 1991 razvija teorijske koncepte novih paradigem v

likovni umetnosti. Trenutno v društvu opravlja funkcijo

predsednika Umetniškega sveta. Živi in ustvarja v

Šentilju v Slovenskih goricah.

3. Vozelni prostor C-3, 2017, keramika, 31 × 28 × 9 cm

30 let delovanja Galerije DLUM

15



Erna Ferjanič

Rodila se je leta 1955 v Celju. Diplomirala je iz

likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti. V Rogaški

Slatini je aktivna organizatorka kulturniških

prireditev in predana likovna pedagoginja. Ukvarja

se s slikarstvom in z grafiko, občasno pa se je

podala tudi v raziskovanje oblikovanja gline in

lesa. Razstavljala je samostojno in na številnih

skupinskih razstavah. Je članica več umetniških

društev, med drugim ZDSLU in DLUM. Živi in

ustvarja v Rogaški Slatini.

4. Skozi travo, 2007, mešana tehnika, lesomal MDF, 98 × 78 cm

30 let delovanja Galerije DLUM

16



Jože Foltin

Rodil se je leta 1944 v Wilflingenu (Nemčija). Osnovno šolo je obiskoval na Ptuju, nato Učiteljišče v Mariboru. Študij je nadaljeval na Pedagoški akademiji v Mariboru, pod mentorstvom Vlaste Zorko, Maksa Kavčiča, Lajčija Pandura st., Bojana Golije in Slavka Koresa. Pozneje je nadaljeval študij na Pedagoški Fakulteti v Ljubljani ter diplomiral iz slikarstva pri akad. slikarju prof. Zdenku Huzjanu ter pridobil naziv profesor likovne umetnosti. Poučeval je na več osnovnih šolah in Gimnaziji Ormož. Pred upokojitvijo je bil 25 let ravnatelj na OŠ Markovci pri Ptuju. Razstavljal je v Sloveniji in v tujini. Sodeloval je na mnogih kolonijah, ex temporih ter dobil več nagrad. Med drugim je prejel leta 1998 Oljenko in leta 2014

Veliko oljenko, najvišjo nagrado Mestne občine Ptuj za področje kulture ter leta 2000 nagrado DLUM. Živi in ustvarja na Ptuju.

5. Korant, 2023, akril, oglje, platno, 140 × 55 cm

30 let delovanja Galerije DLUM

17



Irena Gajser

Rodila se je leta 1960 v Mariboru. Diplomirala in

magistrirala je na Arthouse College of Visual Arts v

Ljubljani pri mag. Darku Slavcu, akad. slik. in grafiku

spec. ter doc. Maticu Kosu, mag. lik. umetnosti. Vrsto

let je bila organizator in koordinator programa DLUM.

Osem let (2011-2019) je bila predsednica DLUM,

prav tako članica US DLUM, članica IO ZDSLU ter

članica Sveta zavoda KGLU. S pomočjo članov je v

galeriji DLUM in izven nje izvedla preko 100 razstav.

Leta 2013 je sodelovala in koordinirala aktivnosti v

projektu Evropske prestolnice mladih Maribor na temo

Sinergija generacij in istega leta prejela na natečaju

Podobe mariborske sinagoge nagrado strokovne žirije

za najboljše umetniško delo. Je nagrajenka DLUM za

leto 2014. Za seboj ima preko 30 samostojnih in več kot

100 skupinskih razstav doma in v tujini. Živi in ustvarja

v Mariboru na področju slikarstva in keramike.

6. BN, 2009, kolaž, platno, 120 × 80 cm

30 let delovanja Galerije DLUM

18





Stojan Grauf

Rodil se je leta 1958 v Mariboru. Diplomiral je na

Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer

slikarstvo, pri prof. G. Gnamušu, leta 1983. Od leta

1987 ima status samostojnega umetnika. Dela tudi

kot restavrator zidnih poslikav. Pri slikanju uporablja

različne medije in materiale, ki jih pripravlja sam in

so večinoma organske sestave. Je član ZDSLU in

DLUM. Razstavlja doma in v tujini. Za svoje delo je

prejel številne nagrade in priznanja. Živi in ustvarja

v Mariboru.

7. Kompozicija I. / Kompozicija II., 2020, olje, platno, 120 × 40 cm 30 let delovanja Galerije DLUM

19



Marjan Jelenc

Rodil se je leta 1949 v Mariboru. Leta 1974 je na

Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu

diplomiral iz slikarstva pri prof. M. Stančiću.

Podiplomski študij je nadaljeval na grafični specialki pri

prof. A. Kinertu in ga leta 1976 zaključil kot magister grafičnega oblikovanja. Med študijem je poučeval na

Pedagoški gimnaziji v Zagrebu, po študiju pa kot likovni

pedagog na III. gimnaziji v Mariboru. Od leta 1974 je član DLUM, ZDSLU in likovnih ustvarjalcev INSEA.

V skoraj 50-letni dobi članstva v DLUM-u je opravljal

vse vrste funkcij, med 1982-86 je bil predsednik in član

Sveta UGM. Predstavlja se na samostojnih in skupinskih

razstavah doma in v tujini. Znan je kot slikar, grafik, risar, avtor knjižnih ilustracij in oprem, grafičnih in kaligrafskih

podob, karikatur, stenskih poslikav itd. Leta 2010 je prejel

nagrado DLUM. Živi in ustvarja v Mariboru.

8. Prepričevanje, 2013, akril, platno, 70 × 181 cm

30 let delovanja Galerije DLUM

20



Zmagoslav Zmago

Jeraj

Rodil se je leta 1937 v Ljubljani. Leta 1960 je diplomiral je na Akademiji na gimnaziji pedagoške smeri v Mariboru. Leta 1996 je postal profesor za likovno umetnost v Ljubljani in Beogradu, smer slikarstvo, pri prof.

na ALU v Ljubljani. Ukvarjal se je s slikarstvom, risbo, grafiko, knjižno Zori Petrović. Leta 1976 je opravil slikarsko specialko pri prof. Gabrijelu opremo, scenografijo, fotografijo… Bil je član DLUM, DLUL, Saveza Stupici. 1969 se je izpopolnjeval na Homesey Collegeu v Londonu in likovnih umetnika Jugoslavije in Fotokluba Maribor. Je prejemnih številnih 1971 v Sovjetski zvezi. Poučeval je na osnovni šoli v Črnomlju (1960) priznanj in nagrad. Leta 2009 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko in Mariboru (1962). Od leta 1970 do 1996 je delal kot likovni pedagog delo. Umrl je leta 2015 na Ptuju.

9. ***, 1972, akril, platno, 90 × 130 cm

30 let delovanja Galerije DLUM

21



Rado Jerič

Rodil se je leta 1948 v Mariboru. Diplomiral je

iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost

(prof. K. Meško). Je avtor scenskih postavitev

in poslikav javnih prostorov. Za svoja dela je

prejel več priznanj in nagrad. Njegova dela

so razkropljena po vsem svetu. Od leta 1983

je aktiven član DLUM, več let je bil tudi

uspešen predsednik. Samostojno in skupinsko

je razstavljal na mnogih razstavah doma in v

tujini. Že desetletje organizira na umetniški

domačiji Soraj slikarske tabore, kresovanja in

razstave. Živi in ustvarja v Pernici pri Mariboru.

10. Sorajski razgled, 2019, akril, platno, 80 × 90 cm

30 let delovanja Galerije DLUM

22



Zdravko

Kokanović – Koki

Rodil se je leta 1959 v Gornjem Crnjelovem, občina

Bijeljina v Bosni in Hercegovini. Srednjo izobrazbo

je pridobil na Šoli usmerjenega izobraževanja kovin-

ske stroke, smer kovinostrugar, v Bijeljini, nato se je vpisal na mariborsko Pedagoško akademijo, smer likovna vzgoja, kjer je diplomiral leta 1982 in kasneje na

Pedagoško fakulteto, kjer diplomira leta 1993. Član

DLUM-a je že od leta 1986. Umetniško se izraža na več

področjih; v slikarstvu, skulpturi, fotografiji in poeziji.

Razstavlja skupinsko in samostojno. Leta 2000 in 2012

je prejel Nagrado DLUM. Živi in ustvarja v Mariboru.

11. Telurski znak, 1989, mešana tehnika, juta, 76 × 56 cm

30 let delovanja Galerije DLUM

23



Zmago Kovač

Rodil se je leta 1964 v Mariboru. Leta 2005

je diplomiral na Pedagoški fakulteti pri prof.

Ludviku Pandurju. Med leti 2006 – 2015 je

poučeval umetnost na več osnovnih šolah

ter sodeloval pri restavratorskih projektih. Je

član Društva likovnih umetnikov Maribor in

ZDSLU. Občasno izvaja ustvarjalne delavnice

za otroke, mladostnike in odrasle. Doslej je imel

več samostojnih razstav in sodeloval na številnih

skupinskih razstavah. Poleg slikanja ustvarja

tudi na področju kiparstva in oblikovanja. V

njegovem kiparskem opusu najdemo izključno

naravne materiale, prevladujeta pa les in kamen.

Je dobitnik Nagrade DLUM 2016 in Nagrad

Eko Drava (2014 in 2021). Od leta 2016 deluje

kot samostojni kulturni ustvarjalec. Živi in

ustvarja v Kamnici pri Mariboru.

12. Vetrnica, Sedem lesov in prodnik, 2018, les, kamen, 67 × 65 cm 30 let delovanja Galerije DLUM

24



Albin Kramberger

Rodil se je leta 1937 v Mariboru. Diplomiral je na

Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani,

študij pa dopolnil z grafično specialko pri prof.

Apolloniju Zvestu na isti ustanovi. Zaposlen je bil na

likovnem oddelku Pedagoške fakultete v Mariboru kot

izr. profesor didaktike likovne vzgoje. Kot dolgoletni

član Izvršnega odbora DLUM-a je štiri leta opravljal

funkcijo predsednika društva. Ustvarja v grafičnih

tehnikah sitotiska in digitalne grafike, poleg tega tudi v

olju in akrilu na platno ter akvarelu in temperi. Njegovi

najpogostejši likovni motivi so klasične krajine, vedute

in portreti ter asociativne abstrakcije. Razstavlja doma

in v tujini (IT, AT, DE, ZDA, HR, HU,...). Prejel je več

nagrad, med njimi Nagrado DLUM za računalniško

grafiko. Živi in ustvarja v Mariboru.

13. Na obali, 1994, akril, platno, 84 × 64 cm

30 let delovanja Galerije DLUM

25



Katja Majer

Rodila se je leta 1977 v Mariboru. Leta 2002 je diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer kiparstvo. Od leta 2003 se kot samostojna ustvarjalka na področju kulture ukvarja z instalacijo. V zadnjih letih svojo ustvarjalnost predvsem usmerja v javno plastiko (ustvarila je več spomenikov in skulptur, mdr. spominsko ploščo žrtvam letalske nesreče na gori Sv. Petra, Korzika, (2008), spomenik Ivanu Minattiju, Slovenske Konjice (2015), spomenik Franu Korunu Koželjskemu, Velenje, (2018), spomenik Jožefu Krajncu, Velenje (2021), spomenik Francetu Bevku, Cerkno (2022), spomenik Juriju Kraigherju – Žoru, Hrašče pri Postojni (2023) idr.) in darilno keramiko. Imela je več samostojnih ter sodelovala na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Živi in ustvarja v Mariboru.

14. Zmajkulja, 2023, bron, kamen, 29 × 22 × 11 cm

30 let delovanja Galerije DLUM

26



Slađana Matić

Trstenjak

Rodila se je leta 1985 v Doboju (BiH).

Magistrirala je iz slikarstva na ALU Široki

Brijeg, Univerza Mostar (BiH), pri profesorju

Antunu B. Švaljeku. Od leta 2012 je članica

ULU BiH. Trenutno aktivna članica US

DLUM kot podpredsednica IO. Sodelovala

je na likovnih kolonijah v BiH, Srbiji, na

Hrvaškem in v Sloveniji. Predstavila se

je na več kot 30 samostojnih in preko 100

skupinskih razstavah, doma in po svetu.

Prejela več nagrad: Nagrada DLUM 2016

in 2019, Nagrada Kulturoš 2018 (Čakovec,

Hrvaška), Nagrada LE QUOTIDIEN DE

L’ART (Salon Realites Nouvelles 2023, Pariz).

Kot samozaposlena v kulturi živi in ustvarja v

Mariboru, v umetniškem ateljeju MOM.

15. Neobiskani snegovi (Bosna), 2019, mešana tehnika, platno, 120 × 100 cm 30 let delovanja Galerije DLUM

27



Marijan Mirt

Rodil se je leta 1975 v Zagrebu. Končal je Srednjo

šolo za uporabno umetnost in oblikovanje v Zagrebu

na oddelku kiparstva. Magistriral je na Akademiji

likovnih umetnost v Zagrebu. Leta 2000 se je preselil

v Maribor. Je avtor več javnih skulptur doma in v

tujini. Pripravil je več kot trideset samostojnih razstav

in mnogo skupinskih. Je član DLUM, ZDSLU in

ULUPUH. Razstavlja samostojno in v skupini doma

ter v tujini. Prejel je številne nagrade in priznanja, med

drugim priznanje Riharda Jakopiča leta 2020 in leta

2023 Glazerjevo listino, zlato medaljo za kiparstvo na

pariškem Salon des Beaux Arts du Carrousel, Louvre

2017 in Orangeria v Palais de Luxembourg 2022 ter

štirikrat nagrado DLUM 2013, 2017, 2018 in 2019.

Ukvarja se s kiparstvom, slikarstvom, z računalniškim

oblikovanjem, s fotografijo in z likovno pedagogiko.

Živi in ustvarja v Mariboru.

16. Pet, 2022, termoplastični poliester PETG, 3d tisk, 40 × 20 × 20 cm 30 let delovanja Galerije DLUM

28



Samo Pajek

Rodil se je leta 1963 v Mariboru. Diplomiral je na

Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer

iz slikarstvo, pri prof. Zmagu Jeraju (2002). Od leta

1997 je zaposlen kot profesor likovne umetnosti

na III. gimnaziji v Mariboru. Med 1990–1994 je

deloval v okviru umetniške skupine Mi. Je član

DLUM in ZDSLU ter mednarodne likovne skupine

FARO. Sodeluje na mednarodnih srečanjih likovnih

umetnikov in kolonijah ter skupinskih razstavah doma

in v tujini. Živi in ustvarja v Framu pri Mariboru.

17. Med nebom in nebom, 2018, akril, platno, 170 × 120 cm

30 let delovanja Galerije DLUM

29



Marko Pak

Rodil se je leta 1971 v Mariboru. Zaključil je

izobraževanje za kustose sodobne umetnosti na

SCCA-Ljubljana, 2003, pod mentorstvom Mirana

Moharja in Gregorja Podnarja. Fokus njegovega

ustvarjanja so pikturalni in skulpturalni objekti

ter prostorske postavitve. Je član ZDSLU in

DLUM, s katerim strokovno sodeluje od leta

2000 kot organizator razstav, recenzent, kurator in

večmedijski umetnik. Avtorjeva dela so uvrščena

na razstave slovenske sodobne umetnosti in

mednarodne izbore konteksta Alpe-Adria. Za svoje

delo je prejel več nagrad, nazadnje Nagrado DLUM

2021, za fotografijo. Živi in ustvarja v Mariboru.

18. Rdeči sedež (Na naslovu sedeža društva DLUM), nov. 2023, fotografija, 50 × 40 cm 30 let delovanja Galerije DLUM

30



Ludvik Pandur

Rodil se je leta 1947 v Slovenj Gradcu. Diplomiral

je na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu, smer

slikarstvo (1970, prof. Antun Mezdjić) in opravil

specializacijo (1972, prof. K. Hegedušić). Leta 1973

se je zaposlil kot asistent na oddelku za likovno

pedagogiko Pedagoške akademije v Mariboru. Leta

1998 je bil izvoljen v naziv rednega profesorja za

slikarstvo in leta 2013 se je upokojil. V svoji karieri

je veliko razstavljal, samostojno in skupinsko, doma

in v tujini, predvsem v Nemčiji, ZDA, Španiji, Italiji,

na Madžarskem, v Avstriji, na Hrvaškem, Slovaškem

in Srbiji. Leta 2018 je prejel Glazerjevo nagrado za

življenjsko delo. Živi in ustvarja v Mariboru.

19. Anfortas – Kralj ribič, 2019, olje, platno, 100 × 80 cm

30 let delovanja Galerije DLUM

31



Polona Petek

Rodila se je leta 1970 v Freiburgu im Breisgau, v Nemčiji. Diplomirala Deluje kot samostojna kulturna delavka, status je prekinila le med je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo (1994, bivanjem v Salzburgu. Razstavlja na skupinskih in samostojnih razstavah prof. J. Bernik, T. Brejc) in magistrirala (2009, prof. M. Krašovec, N. doma ter v tujini. Za svoje delo prejela več nagrad: Nagrado DLUM 2004, Zgonik) z delom “Razmerje med subjektom in prostorom v slikarstvu 2008, in 2023 ter Nagrado na 8. Likovnem extemporu Eko Drava 2019.

in fotografiji kot odraz spremenjene vloge subjekta v sodobni družbi”. Je članica DLUM in ZDSLU. Živi in ustvarja v Zlatoličju pri Mariboru.

20. Žonglerki, 2006, olje, platno, 134 × 171 cm

30 let delovanja Galerije DLUM

32



Rodil se je leta 1950 v Krškem. Diplomiral je leta 1973 na Akademiji za na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru in bil tudi nosilec predmetov likovno umetnost (ALU) v Ljubljani. Polovico aktivne dobe je preživel v na študijskih programih Arhitektura na FGPA UM ter Oblikovanje tekstilnih svobodnem poklicu kot slikar, grafik, industrijski oblikovalec. Od 1993 materialov (OTM FS UM). Leta 2016 je prejel častni doktorat Univerze do 1997 je bil član združenja likovnih umetnikov Paris – Belleville in član v Mariboru za prispevek k ustanovitvi in razvoju študijskega programa umetniških skupin 3H30, Paris – Bordeaux, Ant- Artika. Imel je več kot Inženirsko oblikovanje izdelkov na FS UM v Mariboru. Od 2010 do 90 samostojnih in preko 170 skupinskih razstav, med njimi mednarodno 2017 je bil predsednik Slovenskega združenja za barve, nadalje je njen žirirane, tako doma kot po svetu. Leta 2000 je pridobil priznanje pomembnih podpredsednik, od 2019 je predsednik Društva likovnih umetnikov Maribora umetniški del (PPUD) za področje industrijskega oblikovanja na ALUO. (DLUM) in med leti 2019 in 2021 podpredsednik Zveze društev slovenskih Leta 2000 je bil izvoljen v naziv docenta, 2010 pa v naziv izredni profesor likovnih umetnikov (ZDSLU). Živi in ustvarja v Mariboru.

o Pogačarjk

Vo

21. Ezoterični znaki duha časa II., 1993, akril, platno, 80,5 × 100,5 cm 30 let delovanja Galerije DLUM

33



Branimir Ritonja

Rodil se je leta 1961 v Mariboru. Član Fotokluba

Maribor je postal leta 1981, njegov mentor je bil

Ivan Dvoršak. Leta 1989 mu je Jugoslovanska

fotografska zveza podelila naziv kandidat mojster

fotografije, leta 1995 FIAP naziv AFIAP in leta 1998

Fotografska zveza Slovenije naziv mojster fotografije.

Dejavno je sodeloval pri ustanavljanju Fotogalerije

Stolp v Mariboru in bil med letoma 1996–2022

njen umetniški vodja. Med letoma 2002–2022 je bil

predsednik Fotokluba Maribor. Od leta 2007 je član

ZDSLU in DLUM. Leta 2005 je študijsko preživel

v Bratislavi in ustvaril fotografsko serijo na temo

kontrastov. Za svoje delo je prejel več nagrad, med

njimi izstopajo plaketa Francoske fotografske zveze

(1986), Glazerjeva nagrada z listino za dosežke na

področju kulture (2012), Zlata plaketa Zveze kulturnih

društev Slovenije (2016), Srebrna plaketa JSKD

(2019), bronasta medalja na Salonu lepih umetnosti v

Parizu (2017), nagrada DLUM (2018) in nagrada na 8.

Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti v Kranju

(2019). Živi in ustvarja v Mariboru.

22. V njeni koži, 2018/edicija 2023, fotografija/digitalni print, 140 × 100 cm 30 let delovanja Galerije DLUM

34



Janez Rotman

Rodil se je leta 1953 v Lenartu. Absolviral je na Akademiji za likovno plakatov in fotografijo. Je član ZDSLU in DLUM. Predstavil se je na več umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo. Zaposlil se je v SNG Maribor, kjer samostojnih in skupinskih razstavah po Sloveniji, Avstriji in Italiji. Leta je bil do upokojitve leta 2018 vodja scenskega ateljeja. Zasnoval je preko 2017 je prejel nagrado DLUM. Živi in ustvarja v Pernici pri Mariboru.

štirideset scenografij za gledališke predstave in druge javne prireditve.

Ukvarjal se je tudi s scenskim slikarstvom in kiparstvom, oblikovanjem 23. Pomladni nemir, 2020, ilustracija, perorisba, papir, 65 × 88 cm 30 let delovanja Galerije DLUM

35



Lucija Stramec

Rodila se je leta 1978 v Slovenj Gradcu. Po končani Srednji šoli za slovenskih likovnih umetnikov. Rezidenčno je bivala v Gradcu (Cultural oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer grafični oblikovalec, je leta City Network Graz, AT, 2008), Parizu (Cité Internationale des Arts, 2004 diplomirala iz slikarstva pri prof. Zmagu Jeraju in leta 2016 zaključila FR, 2011 in 2015) in Freisingu (Schafhof – Europäisches Künstlerhaus magisterij umetnosti pri prof. Hermanu Gvardjančiču na Akademiji za likovno Oberbayern, DE, 2014). Svoja dela je predstavila na številnih razstavah umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V letih 2008/2009 se je pedagoško- doma in v tujini ter prejela več nagrad. Kot samozaposlena v kulturi živi andragoško izobraževala na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Od in ustvarja v Mariboru.

leta 2008 je članica Društva likovnih umetnikov Maribor in Zveze društev 24. Komplementarna kontemplacija 7, 2021, tuš, papir, 50 × 70 cm 30 let delovanja Galerije DLUM

36



Maja Šivec

Rodila se je leta 1975 v Slovenj Gradcu. Diplomirala je na Pedagoški Maribor, katerega članica je postala leta 2000. Od leta 2013 do 2017 je bila fakulteti, smer likovna umetnost, leta 2013. Deluje kot samostojna ustvarjalka, članica IO Fotografske zveze Slovenije in IO Zveze kulturnih društev Maribor.

fotografinja in organizatorka likovnih dogodkov in fotografskih delavnic. Od Imela je več kot 50 samostojnih razstav, tako doma kot v tujini, za ustvarjalnost leta 2010 organizira likovni dogodek Eko Drava, ki združuje fotografijo, na področju fotografije pa je prejela številna priznanja in nagrade. Od leta 2011 je likovno umetnost in ekologijo. Dalj časa je bila zaposlena v Fotoklubu samozaposlena v kulturi. Živi in ustvarja v Mariboru.

25. Jin–Yang, iz serije Dvojice, 2004, fotografija, 40 × 60 cm 30 let delovanja Galerije DLUM

37



Radivoj Vojko Rodil se je leta 1946 v Mali Nedelji. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer kiparstvo, leta 1972. Deloval je kot profesor na srednjih šolah, industrijski in grafični obliko-

Štuhec

valec, kipar in scenograf. Od leta 1976 je bil član ZDSLU in DLUM. Sodeloval je na več kot 200

razstavah doma in v tujini. Ustvaril je več javnih spomenikov (Maribor, Ruše, Ribnica na Pohorju, Radlje ob Dravi, Videm ob Ščavnici, Ljubljana, Štanjel) in scenskih del za gledališke predstave SNG Maribor (Faust, Nabucco, Hamlet, Kneginja čardaša, Carmen, Figarova svadba). Umrl je leta 2018 v Mariboru.

26. Odin saga - Rogovje z rdečim, 1995, železo, les, 40 × 46 × 31 cm 30 let delovanja Galerije DLUM

38





Kolofon


Naslov kataloga: 30 let delovanja Galerije DLUM

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Galerija DLUM, Židovska ul. 10, Maribor, od 7. 11. do 9. 12. 2023

Univerzitetna knjižnica Maribor

Katalog izdal: DLUM, Trg Leona Štuklja 2, Maribor

Založnik: DLUM, Maribor

061.4:77.04(083.824)(0.034.2)

Zanj: dr. h. c. Vojko Pogačar



DRUŠTVO likovnih umetnikov Maribor

Avtorji besedil: Mario Berdič Codella, Marjan Drev, Bogdan Čobal, 30 let delovanja galerije DLUM [Elektronski vir] : 18. novembra 1993

Marko Pak, Vojko Pogačar

- 18. novembra 2023 : Maribor, od 7. 11. do 9. 12. 2023 / razstavljajo Koncept razstave, izbor gradiv iz Arhiva DLUM in vsebinski pregled Bogdan Čobal ... [et al.] ; avtorji besedil Mario Berdič Codella ... et al.

kataloga: Marko Pak

; avtorji fotografij likovnih del Zdravko Kokanović - Koki, Marko Pak, Oblikovanje in tehnično urejanje: Vojko Pogačar

Vojko Pogačar]. - Maribor : DLUM, 2023

Avtorji likovnih del: Bogdan Čobal, Majda Dreo, Marjan Drev, Erna Ferjanič, Jože Foltin, Irena Gajser, Stojan Grauf, Marjan Jelenc, Način dostopa (URL): http://www.dlum.si

Zmagoslav Zmago Jeraj, Rado Jerič, Zdravko Kokanović – Koki, Zmago ISBN 978-961-95408-7-9 (PDF)

Kovač, Albin Kramberger, Katja Majer, Slađana Matić Trstenjak, Marijan COBISS.SI-ID 171981315

Mirt, Samo Pajek, Marko Pak, Ludvik Pandur, Polona Petek, Vojko Pogačar, Branimir Ritonja, Janez Rotman, Lucija Stramec, Maja Šivec, Radivoj Vojko Štuhec

Avtorji fotografij likovnih del: Zdravko Kokanović – Koki (3, 11, 26), Marko Pak (1, 7, 10, 13, 18, 19), Vojko Pogačar (21), ostalo - avtorji likovnih del



Razstava v Galeriji DLUM,

Židovska ulica 10, Maribor

Izid: Maribor, november 2023

Sponzorji:

39

30 let

d

e

l

o

v

Galerije D

a

Ln

Galerije D Uj

L Ma

UM

18. novembra 1993 - 18. novembra 2023

R

A

Z

S

T

A

V

L

J

A

J

O

:

Bogdan ČOBAL (1942), Majda DREO (1963), Marjan DREV (1955), Erna FERJANIČ (1955), Jože FOLTIN (1944), Irena GAJSER (1960), Stojan GRAUF

(1958), Marjan JELENC (1949), Zmagoslav Zmago JERAJ (1937-2015), Rado JERIČ (1948), Zdravko KOKANOVIĆ – Koki (1959), Zmago KOVAČ

(1964), Albin KRAMBERGER (1937), Katja MAJER (1977), Slađana MATIĆ

TRSTENJAK (1985), Marijan MIRT (1975), Samo PAJEK (1963), Marko PAK

(1971), Ludvik PANDUR (1947), Polona PETEK (1970), Vojko POGAČAR

(1950), Branimir RITONJA (1961), Janez ROTMAN (1953), Lucija STRAMEC

(1978), Maja ŠIVEC (1975) in Radivoj Vojko ŠTUHEC (1946-2018).

30 let delovanja Galerije DLUM

40