DRAGOCEN OKRAS MESTNE HIŠE Leta 1718. zgrajena mestna hiša ljubljanska je za radi svojega z arkadami in sgrafiti okrašenega dvo rišča najžlahtnejši dragulj baročne Ljubljane. Njen višek je brez dvoma prekrasni vodnjak v Ljubljani udomačenega italijanskega kiparja Francesca Robbe, ki je kot zet domačega kiparja Misleja postal tudi ljubljanski meščan. Okrog tega čudovitega vodnjaka so grupirana najlepša poslopja stare Ljubljane s ško fijo, stolnico, rotovžem in drugimi bogatimi meščan skimi domovi. Pred magistratom je torej najlepše delo najslav nejšega kiparja, kar jih je delovalo v našem mestu. Na rotovžu je pa v prvem nadstropju ohranjen njegov doprsni kip cesarja Karla VI., ki je leta 1728. obiskal Ljubljano. Ljubljančani so za njegov sprejem posta vili mogočen slavolok po načrtih mojstra Robbe. Ta slavolok je bil okrašen s kiparskimi deli in tudi s sli kami, a osrednja figura slavoloka je bil doprsni kip Karla VI., ki ga občudujemo pred veliko magistratno zbornico. Nad podobo cesarja je na slavoloku plaval veliki leseni dvoglavi orel s cesarjevim monogramom »C VI.« na prsih. Tega orla so pozneje Ljubljančani obesili na pročelje mestne hiše, od koder se je ob prevratu umaknil kot umetnina in zgodovinski spo menik pod arkade rotovškega dvorišča. Tako so nam ljubljanski mestni očetje ohranili s tega slavoloka dva kipa v mestni hiši, a dva druga kipa so postavili na pročelje cerkve sv. Florijana. Oba svetnika spo minjata na ime cesarja in predstavljata Karla Veli kega in Karla Roromejskega. Orel in ta dva svetnika seveda nista lastnoročno delo Robbovo, pač so pa ti dekorativni kipi izdelani v njegovi delavnici. Vodnjak pred rotovžem in doprsni kip Karla VI. na magistratu sta v Ljubljani edina dva kipa mojstra Robbe, ki ne spadata v cerkveno umetnost, saj sploh nismo poznali drugih Robbovih del posvetne vsebine in so torej njegova posvetna dela le izjeme. In ljub ljansko županstvo je bilo tako srečno, da je k tema dvema izjemama moglo dodati še tretje delo in z njim olepšati krasotno dvorišče mestne hiše. S stopnišča bokalškega gradu se je namreč pravkar preselil pod arkade magistrata čudovit drugi Robbov vodnjak. Izpod pečin in skal curlja studenček v plitko, ple menito oblikovano kotanjo. Pod drevesom sedi na skali nežni Narcis in si ogleduje svoj lepi obraz v zrcalu tolmuna. Kakor vemo iz mitologije, se je nežni Narcis pri občudovanju svoje podobe zaljubil v sa mega sebe. Lepotec se ne more nagledati svojega idealno lepega obličja in še danes zamaknjeno strmi v zrcalo vodne gladine. Deška figura Narcisa je v polovični naravni veli kosti izklesana iz žlahtnega belega marmorja, ki je iz okolice Reljaka ali iz Zreč. Skale in drevo ter ko tanja so iz rdečkastega marmorja z Lesnega brda, sedaj dodani podstavek je pa iz lepega temnosivega podpeškega marmorja. Umetnina stoji nasproti glav nemu vhodu magistrata onkraj dvorišča pod arkadami v okviru starih vrat, ki so nekdaj in bodo najbrž spet skozi poslopje vodile na grad. Zeleni ižanski kamen portala, ki so ga v prejšnjih časih splošno uporabljali v Ljubljani, se prav učinkovito prilega rdečkastemu kamnu z Lesnega brda. Na sklepniku zazidanega por tala je grb mesta Ljubljane. Po ustnem izročilu, ki je prehajalo od roda do roda in od lastnika do lastnika Rokalc, je ta vodnjak delo Francesca Robbe. četudi mnogi o tem dvomijo, je vseeno nedvoumno dejstvo, da se nam je v tem vod njaku ohranila izredno lepa priča Ljubljanske pro- fane umetnosti iz dobe baroka. A. G. 41* I