108
Križ na polju
poldan gori. . . jfo polju, glej, y okrasju senčaih vej se križ blišči.
^fa križu Človek-Bog visi. . . molči. in blagoslov njegov dehti čez polje, log.
v Jeruzalemskem svctišču. Še lepše kot angelske so bile njene molitve, ko je 30 let bivala v sladki pričujočnosti Jezusovi, ne kot tuja častilka, marveč kot njegova lju-beča in Ijubljena Mati. Kdo bi mogel povcdati, s koliko sočutnostjo je premišljevala skrivnosti Jezusovega učenja, delovanja in trpljenja! In po Jezusovem vnebohodu je raolila z apostoli in prvimi kristjani in ni bila le kra-ljica sv. Cerkvc, marveč še posebno kraljica molitve.
Kajne, kako lepo, kako prečastitljivo srce v nad-serafski pobožnosti!
Pobožnost v širšem pomenu pa ne zadeva samo molitve, marveč vse razmere, v katerih je človek proti Bogu. Pobožen v tem pomenu je kristjan, ki je popolnoma Bogu vdan, ki natanko in vneto, z nekim svetim tekmovanjem izpolnjuje voljo božjo, božje zapo-vedi in svete. Kot sovražnik vsakega greha dela vse iz ljubezni do Boga in v božjo čast ter si prizadeva, ko-likor le more, za svete čednosti in dobra dela. (Tako pristno pobožnost nam prav lepo opisuje sv. Frančišek Saleški v I. poglavju svoje  »Filoteje«.)
Tudi v tem pomenu je Marija v čednosti prekosila vse ljudi. Izmed vseh človeških src, kar jih je kdaj bilo na zemlji, je bilo njeno srce najpobožnejše, ker je bilo najpopolnejše in najsvetejše.
Naj vam bo to, kar sem zdaj razložil, nova vzpod-buda, da bostc še z večjo vdanostjo častili Marijino presveto srce, častili zlasti s tem, da posnemate Marijo v pobožni molitvi in pobožnem življenju.