ŠTEV. 17 leto ii LENART. 27. septembra 1962 IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Porast osebnih dohodkov 100 Dne 22. septembra sta se na skupni seji sestala občinski zbor in zbor proizvajavcev Občinskega ljudskega odbora Lenart. Skupno sejo je vodil predsednik Občinskega ljudskega odbora tov. Edo Zobko. Ljudski odbor je na seji razpravljal o rebalansu proračuna za leto 1962, o izvajanju družbenega plana v prvem polletju 1962, o razrešitvah in imenovanjih, o garancijah gospodarskim organizacijam o pripojitvi tovarne usnja Lenart k Usnjarskemu kombinatu »Konus« Slov. Konjice ter o odloku o uporabi in ustvarjanju sredstev rezervnih skladov za potrebe gospodarskih organizacij. IZVAJANJE DRUŽBENEGA PLANA V PRVEM POLL. 1962 Gospodarske organizacije brez kmetijskih gospodarskih organizacij so v prvem polletju dosegle le 29,54 % celotnega dohodka, planiranega za leto 1962. V tovarni usnja je izpolnjen letni plan celotnega dohodka 29,42 %, v tr- govskem podjetju »Potrošnik« 36,97 %, v trgovskem podjetju »Izbira« 31,27 °/o, v gostinskem podjetju Lenart 57,64 %. V obrti je dosegla najvišjo realizacijo celotnega dohodka mizarska delavnica »Brest« in sicer 47,33 %, najnižjo pa obrtna delavnica kroja-štva in šiviljstva Lenart le 8,32%. Značilno za večino gospodarskih organizacij pa je, da je osebni dohodek naraščal mnogo hitreje kakor celotni dohodek ali dohodek gospodarske organizacije. Da gospodarske organizacije niso dosegle zaželenih rezultatov v prvem polletju je deloma vzrok v premajhnem zalaganju gospodarskih organizacij že v začetku leta, v slabem planiranju, pomanjkljivi evidenci, zaradi katere ni bilo mogoče sproti odpravljati pomanjkljivosti in deloma tudi v spremembi instrumentov oziroma delitvi dohodka gospodarskih organizacij. Kmetijski zadrugi sta v prvem polletju realizirali 28,2 %> letnega Nekatera odprta vprašanja Razprava o združevanju kmetijskih organizacij na polletni delovni konferenci osnovnih organizacij ZK KZ Lenart, KG Selce in Lenart. Na polletni konferenci osnovnih organizacij , Zveze komunistov Kmetijskega gospodarstva Selce in Lenart ter Kmetijske zadruge Lenart, ki je bila 21. septembra, se je razprava sukala v glavnem okrog združitve kmetijskih organizacij v lenarški občini. Čeprav ni bil glavni namen konference, da bi o tem vprašanju podrobneje razpravljala, se je žal skoraj v celoti razprava ustavila pri združevanju, kar po drugi strani priča, da je to življenjsko važno vprašanje tako za komuniste, kakor za prizadete delovne kolektive. V izredno živahni poglobljeni razpravi so sodelovali Franc Kline, Ivan Kelher, Nobert Ogrin, Franc Suman, Ernest Smid, Edo Zorko, Jože Čeh in drugi, predlog, da je potrebno v najkraj-Komunisti so enotno podprli šem času združiti omenjena posestva, vendar je večina izražala pomisleke glede plačila sedanje izgube na kmetijskem gospodarstvu Lenart in plačila anuitet za najete kredite. Navzoči člani ZK so uvideli ekonomsko nujnost integracije tudi v kmetijstvu naše občine in omenjeni predlog eno-dušno podprli. Pomisleki so nastali predvsem ob dveh dokaj odprtih vprašanjih: ali je združeni kolektiv dolžan kriti izgubo KG Lenart za čas pred združitvijo in drugič, ali bo novi kombinat zares ustvarjal toliko sredstev, da bo lahko kril več milijonsko izgubo. Drugo vprašanje je kakor kaže rešljivo, saj so že ekonomski izračuni predloženi na seji to pokazali, vendar nastaja principielno nerešeno vprašanje in sicer da sedanje dobro stoječe kmetijske organizacije niso dolžne kriti izgube nastale na KG Lenart, ker gredo ta sredstva neposredno iz žepa proizvajavca. (To je morda deloma izjema za zadrugo Lenart, ki nima v celoti zaslug za doseženi uspeh). Sicer pa prepustimo to vprašanje v dokončno rešitev delovnim kolektivom, ki pa bodo morali imeti pred očmi interes družbene skupnosti. -ec plana celotnega dohodka. Ta odstotek realizacije je razumljiv, saj kmetijske gospodarske organizacije pričnejo v glavnem realizirati svoj dohodek šele v drugi polovici leta, medtem ko v prvem polletju vršijo le vlaganja. Zelo slabo je izpolnjen plan kooperacije, tako v poljedelski proizvodnji, kakor tudi v ostalih panogah. Plan lastne proizvodnje pa je izpolnjen mnogo bolje. Posamezni odborniki so v razpravi o izvršitvi plana govorili tudi o združevanju kmetijskih gospodarskih organizacij in o nekaterih pomanjkljivostih v obstoječih kmetijskih gospodarskih organizacijah. Le večje kmetijske gospodarske organizacije se lahko mno- doma in Sprejem predosnutka ustave na zadnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine je vsekakor eden tistih pomembnih zgodovinskih dogodkov v naši deželi, ki bo vplival na nadaljnjo rast naše družbe. Ta nova ustava bo vsekakor, kot je rekel tovariš Tito, najboljše zakonsko orožje za nadaljnji razvoj in za preprečevanje morebitnih maličenj naše družbe, odnosov med ljudmi in razvoj biro-kratizma. Sprejem predosnutka ustave nam nalaga obsežno delo, saj ga moramo posredovati ljudem in o njem temeljito razpravljati, tako da si ga občani ne bodo tolmačili napak. Najvažnejše pri novi ustavi je to, da smo se odločili za spremembo, ker mora nova ustava izraziti in utrditi vse* tiste odnose, ki so se v praksi že zgodili in ki jih ustava iz leta 1953 še ne upošteva. Naša družbena stvarnost se razvija tako hitro, da je bilo nujno, "da že v nekaj letih sprejmemo nov ustavni zakon o novih odnosih. S tem aktom ne bomo samo utrdili dosedanje prakse, pač pa bomo nakazali smer tudi za naprej. Predosnutek ustave najprej predvideva, da spremenimo ime naše države in to iz ljudske v socialistično, kar pomeni, da smo v družbenih odnosih že dosegli stopnjo, ko ne moremo več govoriti o ljudski demokraciji, pač pa o socialistični. Zato bomo našo državo imenovali FEDERATIVNO SO- go aktivneje vključujejo v mednarodno delitev dela. Ljudski odbor je po razpravi sprejel tudi nekatere zaključke. Samoupravni organi v podjetjih bodo morali pokreniti vse, da se letni plan doseže. V vseh gospodarskih organizacijah, kjer je osebni dohodek naraščal hitreje od celotnega dohodka, je potrebno doseči, da bo naraščanje oseb-nhi dohodkov v enakem razmerju z naraščanjem celotnega dohodka in storilnosti dela. Sprejet je rebalans proračuna za leto 1962. V letošnjem letu je občino Lenart prizadela elementarna nezgoda, katere posledice se bodo odrazile tudi na dohodkih občine. (Nadaljevanje na 2. strani) CIALISTIČNO REPUBLIKO JUGOSLAVIJO. Z ustavo bomo utrdili naše demokratične odnose, človeku — občanu pa smo dali mnogo več pravic, kot jih je imel doslej. Bistvene spremembe bodo tudi v mehanizmu skupščine, kjer bomo imeli pet domov po družbeni dejavnosti. Ustava je predvsem uzakonila sistem samoupravljanja v proizvodnih odnosih in v družbenih odnosih. Prav zaradi teh odnosov so pomembni tisti členi ustave, ki govorijo o tako imenovani rotaciji, o omejitvi števila let za delo v skupščini in v vseh ostalih voljenih organih. Z novo ustavo smo dosledno preprečili izkoriščanje človeka po človeku in lastnina je dobila svoje pravo mesto v socialistični družbi. Poseben člen obravnava kmečko lastnino in zagotavlja pravico kmetovalcev do svojih posestev. Poleg pomembnega dogodka doma si na kratko oglejmo dogajanja zadnjih 14 dni po svetu. Trenutno je v središču pozornosti zasedanje Generalne skupščine, kjer so si letos zastavili nalogo, da ponovno razpravljajo o razorožitvi in o nevarnosti hladne vojne. Alžirska drama je te dni doživela enega svojih zakonitih zaključkov — prve volitve v parlament. Pomembni dogodki so se odvijali tudi v Londonu, kjer so s predsedniki Britanske skupnosti narodov pretresali vstop Velike Britanije k evropskemu skupnemu trgu. Macmillan ima v zvezi s tem hude težave. Udeležite se II. pohoda po poteh partizanskih postojank v nedeljo 7. oktobra. Start in cilj za ekipe je v trgu Lenart. Prijave sprejema TVD »Partizan« Lenart. RAZPRAVA O ZDRUŽEVANJU KMETIJSKIH ORGANIZACIJ Več razlogov za združitev, kakor proti Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov občine Lenart je razpravljalo o združevanju kmetijskih organizacij v občini. Znano je, da že nekaj let nazaj razpravljamo v integraciji gospodarstva, ker so le večje gospodarske organizacije sposobne ustvarjati primerne ekonomske dobrine. V le-narški občini so sedaj 4 kmetijske gospodarske organizacije, dve za- Pred kratkim so izšli novi predpisi o socialnem zavarovanju, ki pomenijo velik napredek glede nadaljnje štednje sredstev, preprečevanja nezgod na delovnem mestu in ostalih bolezni. Izdatki socialnega zavarovanja so se v republiškem in zveznem merilu zadnja leta stalno dvigali in dosegli nesorazmeren odnos do ustvarjenega dohodka. Stanje v občini glede izdatkov socialnega zavarovanja nikakor ni rožnato. Predvsem velja to za • kmetijske gospodarske organizacije. Ob koncu avgusta letos je bilo na primer v zadrugah in kmetijskih gospodarstvih zaposlenih 481 delavcev in uslužbencev. V bolniškem staležu v tem času pa jih je bilo kar 265 ali 55 odstotkov vseh zaposlenih. Ce preračunamo izostanke z dela zaradi bolezni la-— hko ugotovimo, da so delavci in uslužbenci izostali z dela nad 6 tisoč delovnih dni. Največ izostankov z dela zaradi bolezni je bilo do konca avgusta letos prav v kmetijskih organizacijah, medtem ko so ti podatki znatno po-voljnejši za ostale gospodarske in negospodarske panoge. Kmetijske gospodarske organizacije niso storile dovolj za higiensko tehnično zaščito dela, sicer se ne bi zgodilo da je kar 11 odstotkov delav- drugi in 2 kmetijski posestvi. Vse kmetijske organizacije imajo le okrog 1.500 ha obdelovalne zemlje, kar bi bilo komaj za srednje veliko družbeno posestvo. O združitvi KG Selce, Lenart in KZ Lenart je bilo doslej že večkrat govora, med drugim tudi na zadnji seji Občinskega komiteja ZKS, kjer so odločno sprejeli sklep, da je potrebno tudi v kme- f cev obolelo zaradi pomanjkljive zaščite pri delu. Kmetijske gospodarske organizacije v naši občini so v 8. mesecih tega leta izplačale obolelim v obliki hranarine do 7 dni nad 700 tisoč dinarjev. Kje pa je še izpad v proizvodnji, ki gre gotovo v milijone. Glede izdatkov socialnega zavarovanja najbolj izstopa kmetijsko gospodarstvo Selce, kjer so zaposleni izostali z dela zaradi »bolniške« kar nad tisoč delovnih dni. Zanimivo je, da gospodarske organizacije v občini niso skoraj ničesar plačale za nadure, ki bi nastale zaradi delavcev v bolniškem staležu, kar na drugi strani potrjuje, da še organizacija dela nikakor ni dovolj proučena. V zadrugah in kmetijskih gospodarstvih tudi nimajo pregleda, če zaposleni v »bolniški« delajo v tem času doma na posestvu. Znano pa je, da se to dogaja, zato ne bo odveč, če v bodoče kmetijske organizacije vodijo tako evidenco, da poskrbijo za primerne disciplinske ukrepe proti tistim, ki med »bolniško« delajo doma na posestvu. Kme-tijskogospodarske organizacije in tudi ostala podjetja bodo morala v bodoče pri sprejemanju in odpuščanju delavcev računati s tistimi, ki imajo doma zemljo, kajti dober delavec je lahko samo tijstvu združevati manjša gospodarstva. Na sestanku DKIT v Lenartu so nekateri imeli pomisleke ali naj bi prišlo do združitve letos ali šele prihodnje leto. Nekateri menijo, da letos ne bi kazalo združevati zlasti zaradi neurejenosti kmetijskega gospodarstva Lenart, medtem ko drugi predlagajo, naj bi se novemu kombinatu priključila tudi kmetijska zadruga Zg. Ščavnica. Dokončno se bo o združevanju lahko sklepalo, ko bodo izdelane podrobne ekonomske analize. Kljub vsemu pa ne bo odveč, če v nekaj besedah navedemo glavne razloge, ki govorijo v prid združitve. Teh je vsekakor več, kakor nasprotnih. V kmetijskem kombinatu bi se proizvodnja specializirala. Kmetijsko gospodarstvo Selce bi se na primer ukvarjalo izključno s sadjarstvom. V novem kombinatu naj bi predvidoma zagotavljali večje količine za trg. Najvažnejše pa je, da bi se na večjem posestvu lažje vodila enotna kmetijska politika. Lahko bi naštevali še vrsto prednosti večjega posestva. Med temi boljšo izkoriščanje strojnega parka, mehaničnih delavnic, enotna urejenost gozdarske in veterinarske službe ter še vrsto drugih razlogov. O morebitni združitvi kmetijskih organizacij v le-narški občini bodo morali povedati zadnjo besedo še prizadeti delovni kolektivi. -ec tisti, ki mu je edini vir dohodka v podjetju ali ustanovi. Odpuščati je potrebno predvsem take, ki imajo zemljo. Isto velja tudi pri sprejemanju novih delavcev. Novi predpisi o socialnem zavarovanju določajo, da gospodarske organizacije in ustanove bremenijo stroške socialnega zavarovanja do 30 dni, namesto dosedanjih 7 dni. Ti predpisi začnejo veljati z novim letom. Zakonodaja-vec je hotel zainteresirati delovne kolektive, da bi storili vse potrebne ukrepe za zmanjšanje izdatkov socialnega zavarovanja, ki gredo v večji meri kakor dosedaj v breme slehernega zaposlenega. To tedaj pomeni, kolikor več delavcev bo bolnih, toliko manjši bodo tudi osebni dohodki. Zato bodo morali delovni kolektivi dati za higiensko tehnično zaščito pri delu znatno več sredstev kot dosedaj. Na drugi strani bo potrebno delovne kolektive kot celote sproti seznanjati z izdatki socialnega zavarovanja in storiti vse, da bodo le-ti kar se da nizki. Trenutno najvažnejša naloga kolektivov je, da dodobra seznanijo vse zaposlene z novimi predpisi o socialnem zavarovanju. -ec Osnutek občinskega statuta o krajevnih skupnostih Občinska komisija za statut je že končala delo. Sedaj bo za splošno razpravo pripravila dokončni predlog tehnična komisija, ki bo uskladila vsa mnenja, ki so se pojavila na sejah občinske komisije. V osnutku občinskega statuta zavzemajo vidno mesto krajevne skupnosti, ki naj bi po predlogu dobile dokaj večje pristojnosti in večjo materialno osnovo. Krajevne skupnosti naj bi bile ustanovljene v vseh krajevnih središčih in sicer v Lenartu, Gradišču, Cerkvenjaku, Benediktu, Jurovskem dolu, Zgornji Ščavnici in v Voličini. Za taka območja krajevnih skupnosti se je občinska komisija odločila, ker imajo največ pogojev za delovanje krajevnih skupnosti in bodo imele večje naloge od sedanjih krajevnih odborov. Osnutek občinskega statuta predvideva, naj bi krajevne skupnosti ustanavljale usluž-nostne dejavnosti za pomoč gospodinjstvu. V upravljanju bi naj imele tudi zemljišča SLP, katera bi jim prepustile kmetijske gospodarske organizacije. Krajevne skupnosti naj bi tudi urejevale krajevne ceste ter vzdrževale ostale komunalne objekte (vodovod, tehtnice, vodnjaki, mlake itd.). Krajevne skupnosti naj bi tudi upravljale s pokopališči, organizirale prostovoljno delo pri gradnjah komunalnih objektov, organizirale kulturne, športne in zabavne prireditve in opravljale nekatere zadeve socialnega varstva. Da bi bilo delo hišnih svetov bolj uspešno, naj bi tudi tem pomagale. Osnutek občinskega statuta v poglavju o krajevnih skupnostih predvideva, naj bi se krajevne skupnosti finansirale praviloma iz krajevnega samoprispevka, ki ga sprejmejo občani samostojno. Poleg tega naj bi bili še ostali viri finansiranja, in sicer: proračunska sredstva občinske skupščine, dohodki servisnih dejavnosti, prispevki delovnih organizacij, te-htarine, pokopališča, zemljišča SLP, dohodki tržnih dni, določen odstotek od stanarine, dohodki prireditev in prostovoljni prispevki državljanov. Osnutek tudi določa, da občinska skupščina praviloma finansira tiste dejavnosti, katere prenese v pristojnost krajevnih skupnosti. -ec Porast osebnih dohodkov (Nadaljevanje s 1. strani) Po predvidevanjih se bodo dohodki občine samo na dohodnini in občinski dokladi zmanjšali za okoli 41.5 milijonov dinarjev. Zaradi občutnega zmanjšanja dohodkov je ljudski odbor na seji sprejel rebalans proračuna občine za leto 1962 ter uskladil izdatke z dohodki. Zmanjšane so bile vse postavke v proračunu pri katerih je bilo to možno, dodatki družbenim organizacijam in društvom pa so v povprečju zmanjšani za 15%. Ljudski odbor je med drugim potrdil sklep delavskega sveta tovarne usnja Lenart o pripojitvi k Usnjarskemu kombinatu KONUS Slovenske Konjice. O vzrokih zaradi katerih je prišlo do pripojitve, smo že poročali. M. K. Ce bo prišlo do združitve kmetijskih organizacij v naši občini, naj bi se KG Selce ukvarjalo izključno s sadjarstvom. Na sliki: bogato obložen vršiček v hruškovem nasadu na KG Selce lani. (Foto: M. Brumen) OB NOVIH PREDPISIH V SOCIALNEM ZAVAROVANJU V kmetijskih gospodarskih organizacijah nad šest tisoč dni izostankov z dela Pregled dohodkov in izdatkov časopisa »Domače novice« za leto 1961 Dohodki Doseženo Izdatki Izvršeno 1. Naročnina 420.555 420.555 1. Stroški 2. Reklame, tiskanja 1,150.883 1,150.883 oglasi 324.000 324.000 2. Avtorski 3. Dotacija honorarji 13.672 13.672 ObLO 420.000 420.000 1,164.555 1,164.555 1,164.555 1,164.555 Skupaj doseženi dohodki 1,164.555 Skupaj izdatki 1,165.555 Za uredništvo: Tone Štefanec 1. r. NEKAJ O DELU KRAJEVNEGA ODBORA V SELCIH « . , , ... občani Za ceste na) skrbijo Letošnje slabo vreme je napravilo tudi na cestah v Selcih in Voličini precejšnjo škodo. Krajevni odbor Selce je imel malo sredstev za urejevanje vaških cest predvsem zato, ker je zasebnih posestev zelo malo, saj je precej zemlje odkupilo KG Selce, ki pa ne plačuje krajevnega samoprispevka. Težava je še v tem, da lahko letos črpamo le 50 odsotkov planiranih sredstev krajevnega samoprispevka, ker kmetovavci prizadeti po toči na našem območju in drugod ne bodo plačali celotnega davka, niti krajevnega samoprispevka. Letos smo z razpoložljivimi sredstvi uredili najnujnejše. Na ceste smo navozili okrog 140 kubikov gramoza, izkopali nekaj obcestnih jarkov in zgradili en most. Če bodo sredstva dopuščala, bomo z delom nadaljevali. Letos so se naši ljudje potrudili pri popravilih cest, saj so v nekaj dnevih kar precej napravili. Kmetijsko gospodarstvo Selce pa je pomagalo tudi s prevozi. Najbolj se je odrezal njihov traktorist Jože Šipek, kateremu gre poleg ostalih vsa zahvala. Za ceste bi morali skrbeti vsi občani, ne pa, da dopuščajo, da se voda na njih zadržuje in da zato postajajo neprimerne za prevoz. Tudi kmetijsko gospodarstvo Selce bo moralo poskrbeti za odtok vode v jarke, kajti prav na njihovi ceste od Janka Fekonja do selške grape dela voda veliko škodo, ki ob dežju teče kar po sredi ceste, ker niso izkopani odtočni jarki. Tudi ostali občani bi morali poskrbeti, da se bo voda odtekala v jarke in da se ceste ne bodo po nepotrebnem kvarile. Ceste na območju krajevnega odbora Selce niso primemo vzdrževane. Po popravilu pa naravnost kriči cesta Jazbine—Voličina, na katero že dve leti nihče ni zapeljal niti metra gramoza. Kolikor mi je znano, je bilo za cesto Jazbine—Voličina predvideno 90 tisoč din. Zanima me, kaj pravijo volivci iz Voličine, da se predvidena sredstva ne uporabijo za ureditev te ceste. Franček Sužnik Selce 50 POTEK AKCIJE ZA POMOČ PRIZADETIM PO TOCl DENARNI PRISPEVKI še vedno prihajajo Krajevne organizacije SZDL so v glavnem končale z delitvijo zadnje pošiljke živil, obutve in oblek. Za prizadete prebivavce po toči je bilo namenjeno 13 ton živil in 730 kg obleke in obutve. Prvotno je Okrajni odbor RK Maribor odobril za prizadete po toči v naši občini 1 tono oblek in obutve, potem pa je ta sklep v zadnjem trenutku preklical in odobril navedeno količino. Krajevne organizacije SZDL te dni zbirajo kmetijske pridelke, ki so jih kmetje brezplačno odstopili za pomoč prizadetim. Akcija popisovanja pri kmetovavcih je končana, denarni prispevki gospodarskih organizacij in ustanov pa še vedno prihajajo iz vse. Slovenije. Od 3. do 17. septembra so prispevali Gozdno gospodarstvo Ljubljana 50 tisoč din, Občinski odbor SZDL Nova Gorica 10 tisoč, Zdravstveni dom Ljubljana-Vič 10 tisoč, VII. gimnazija Ljubljana Vič — Rudnik 5,300, Zavod To in ono iz Lenarta Gasilsko društvo Lenart je v nedeljo dne 16. septembra sprejelo novo motorno brizgalko, katere zmogljivost je 800 litrov v minuti. Sredstva za nakup brizgalke so prispevali v znesku 700.000 okrajni gasilski sklad, 200.000 občinska gasilska zveza in preko 200.000 prebivavci Lenarta. Poleg motor-ke so nabavili dva univerzalna ročnika. S tem je gasilsko društvo Lenart postalo tehnično dovolj opremljeno, da je sposobno za vsako večjo akcijo. Prevzem mo-torke so povezali z gasilskim manevrom katerega so se udeležila poleg lenarškega društva še društva iz Gradišča, Voličine in TAM. Zvečer je gasilsko društvo Lenart pripravilo veselico. Izkupiček bodo uporabili za nabavo tlačnih cevi in novih paradnih oblek. Nogometaši lenarškega Partizana so v nedeljo 16. septembra z zmago nad moštvom iz Jarenine uspešno startali v novo tekmovalno sezono neuradne Slovenjegori-ške lige. Lepo vreme in uspešna reklama sta privabili precejšnje število gledavcev, ki so navdušeno bodrili domače moštvo. Lahko pričakujemo, da bodo igravci, ki jih vadita dr. Landau in Vovk v prihodnjih tekmah zaigrali še bolje. V Lenartu so že pričeli s pre-urejevanjem prostorov gostilne in kulturnoprosvetnega doma. Obeta se nam, da bomo zares dobili lepše gostinske prostore a kar je še važnejše, da bomo lahko gledali filme zopet v domači dvorani. M. K. Pred devetim praznikom OBČINE LENART Letos bodo občani naše občine slavili 9. občinski praznik z različnimi prireditvami. Glavne proslave bodo po krajevnih centrih, na katerih bodo sodelovale krajevne organizacije SZDL, mladina, šolarji in prosvetna društva. Osrednje občinske proslave letos ne bo, ker se v Lenartu opravljajo večja komunalna dela. Predvideva se, da bi bile večje proslave prihodnje leto, ko bomo dogradili nekatere važnejše komunalne objekte v Lenartu in ko bomo slavili deseto obletnico občinskega praznika. Vzoren hišni svet Hišni svet številka 4, ki ga sestavljajo novo zgrajeni stanovanjski bloki v Lenartu, je zlasti to leto zelo delaven. Letos so popravili in pleskali vse okenske na-vojnice in namestili nove okenske šaluzije na 4. bloku. Okolje blokov je bilo neurejeno, zato so pristopili k ureditvi okolice blokov in dovozne ulice. V ta namen so kupili precejšnjo količino gramoza, s katerim so posipali dvorišča in cestišča. Zelo lepo so uredili cvetlični nasad med dvema blokoma. Potrudili so se tudi za čimbolj še poti med bloki. V delu hišnega sveta se člani in stanovavci aktivno udejstvujejo. S prosto- voljnim delom so izkopali jarke za vodovod in pomagali pri olepševanju okolice blokov. Skupaj so opravili preko 220 prostovoljnih delovnih ur, kar je vse pohvale vredno. V hišnem svetu so prepričani, da bodo tudi v bodoče stanovavci radevolje pomagali. Neumorno skrbi za okolico blokov tudi nadvse skrbna hišnica Marta Skrbinek, ki so ji zlasti pri srcu cvetlične grede. Hišni svet namerava še pred zimo obnoviti vsa ostrešja, saj so nekatera tega posebej potrebna. Člani hišnega sveta in stanovavci si tudi želijo primerne javne razsvetljave. V. Č. LRS za zaposlovanje delavcev Ljubljana 5 tisoč, Sind. podr. Rašica — obrat Horjul 4.400 din, Sind. podružnica fakultete za elektrotetehniko Ljubljana 8.400 din, Sind. podružnica šole Vič, Ljubljana 5.700 dni, Sind, podružnica Vrhovci 4.691 din, Sind. podružnica prosvetnih delavcev Brezovica 5 tisoč, Veterinarski zavod Slovenije Ljubljana 3.500 din, Sindikat okrajnega sodišča Slov. Bistrica 7.000 din, KO SZDL Jurovski dol 2.300 din, Sind. podružnica »Alpina« Ziri 28.657 in Mizarska delavnica Ljubljana — Vič 20.000 dinarjev. Skupaj je dosedaj zbrano na tekočem računu 1,910.314 dinarjev. Od tega zneska se je nakazalo trg. podjetju »Izbira« Crkve-njak 567.540 din za prodana živila prizadetim po toči. Občinskemu odboru SZDL pa se je odkazalo za kritje potnih stroškov v zvezi akcije za prizadete po toči 50 tisoč dinarjev. -ec Hišnemu svetu štev. 4 v Lenartu se bo kmalu priključil novozgrajeni 21-stanovanjski blok, na katerem bodo dela v kratkem končana. (Foto T. Štefanec) Ali 7IH POZNATE 7 Janez Šedivy Skoraj na severni meji leži šola Lokavec, ki je le streljaj oddaljena od avstrijske meje. Lokavec je komajda vas, saj so hiše razmetane vse naokoli. Nekaj kmečkih poslopij je le ob precej veliki šoli, do katere potnik, ki ni bil v teh krajih, stežka pride, ker je skrita med drevjem in grmovjem. Ob šoli je majhna trgovinica. Oboje predstavlja nekako središče Lokavca. ^ V lokavški šoli poučuje Janez Šedivy, ki je še mlad, saj se je rodil 1937. leta v kraju blizu Maribora in kdo ve kako je zašel med kmečke domačije v Lokav-cu. Pot ga je kot učitelja pripeljala na lokavško šolo, kjer poučuje od 1958 leta. V tem času je bil eno leto pri vojakih, potem pa se je zopet vrnil med Lokavčane. Biti učitelj na Lokavcu ni najbolj prijetno. Oddaljenost od pošte, avtobusne postaje in večjega centra marsikoga moti. Tovariš Janez pa se je v lokavške razmere dobro vživel in zato ni čudno, da so ga že tedaj po prihodu na to šolo izvolili za predsednika mladinskega aktiva. Čeprav je bil v tem času mlad po izkušnjah v učiteljskem poklicu ( prišel je naravnost z učiteljišča) in po letih, je kar lepo napredoval v družbenopolitičnem delu v kraju. Takoj po vrnitvi iz armade je bil izvoljen za predsednika krajevne organizacije SZDL. To dolžnost so mu Lokavčani zaupali, ker so videli v njem človeka, ki bo najbolj uspešno delal na tem področju. Za nameček pa so ga v istem času še izvolili za sekretarja Osnovne organizacije ZKS. Obe dolžnosti opravlja po svojih močeh. Morebiti bi bilo delo lokavških organizacij še bolj razgibano, če bi mu tudi drugi kaj več pomagali. Namreč težko je opravljati dve odgovorni nalogi, poleg tega pa še biti cel človek v šoli, ki zahteva danes maksimum truda. Obvestilo občinski odbor szdl lenart obvešča prebivavce območij, ki jih je prizadela toča in tudi na ostalih območjih občine, da uprava za ceste maribor nudi primerno zaposlitev za moSko in Žensko delovno silo na cesti. ki se gradi skozi lenart. dobrodošli so tudi vozniki z vpregami. delo plačujejo na podlagi norme. prebivavci, ki potrebu- GRADIŠCE 30. septembra ob 20. uri »BELI VRAG« — italijansko-jugoslo-vanski film; 7. oktobra ob 20. uri »NE POZABI ME« — nemški barvni film VOLICINA 30. septembra ob 16. in 19.30 uri »PEVEC IZ MEHIKE« — mehiški film. 7. oktobra ob 15. in 19. uri »X 25 JAVLJA« — jugoslovanski film. JETE DENAR, OGLASITE SE VSAKO JUTRO V LENARTU OB 6. URI NA CESTNEM NADZORSTVU, KJER VAM BODO DOLOČILI DELO. Občinski odbor SZDL Lenart Obrtno gradbeno podjetje Lenart v Slovenskih Goricah opravlja vsa gradbena dela. Za naročila se priporoča kolektiv PRODAM veliko kuhinjsko kredenco, šperano, kmečko sobo iz mecesnovega lesa in razno drugo opremo ter predmete. Ogled samo v nedeljo dopoldne. PLESNICAR Lenart, Ptujska 15 NA PRODAJ IMAMO stare pisalne mize, mizico za pisalni stroj, in nekaj stolov. Prednost pri nakupu imajo gospodarske in družbene organizacije. V kolikor ne bo dovolj interesentov iz družbenega sektorja, bomo prodali tudi privatnikom. Rok priglasitve je 15: 10. 1962. NARODNA BANKA FLRJ Podružnica Lenart SI. gorice ODLOKI — ODLOKI— ODLOKI — ODLOKI (Nadaljevanje in konec) Tar. štev. 7. Od loterij in drugih iger na srečo, ki jih prirejajo drugi prireditelji, razen jugoslovanske loterije, od vrednosti prodanih srečk 10 % Tar. štev. 8. Od vlog na javnih stavah izvzemši športno napoved 10 11 d Tar. štev. 9. Gostinska podjetja in gostišče ter vsi drugi izvrše-vavci gostinskih storitev plačajo občinski prometni davek po naslednjih stopnjah: 1. na gostinski promet naravnega vina 12°, 2. na gostinski promet alkoholnih pijač, razen od naravnega vina 20% Pripomba: Sadjevec se šteje za alkoholno pijačo. IV. PROMET BLAGA NA DROBNO Tar. štev. 1. a) od prometa z naravnim vinom na drobno v trgovini b) od prometa z alkoholnimi pijačami razen od naravnega vina na drobno v trgovini c) od prometa z osebnimi avtomobili, motornimi kolesi, skuterji in mopedi č) od ostalega prometa na drobno v trgovini 12 01 20% 3% Pripomba: 1. Osnova za obračun občinskega prometnega davka od prometa blaga na drobno, je dosežen bruto promet pri prodaji na drobno. 2. Občinski prometni davek od prometa na drobno plačujejo: a) trgovska podjetja na drobno in sicer na njihov promet, ki ga imajo sama ali po prodajalnah, izvzemši promet na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico prodaje na debelo; b) trgovine; c) prodajalne trgovskih podjetij na debelo; č) prodajalne proizvajalnih organizacij; d) prodajalne zadrug in zadružnih organizacij; e) komisijska podjetja in trgovine; f) obrtna podjetja in delavnice in sicer samo tisti del prometa s proizvodi, ki so ga imele neposredno s potrošniki. Promet s proizvodi, prodanimi trgovskim podjetjem in trgovinam se ne šteje za promet na drobno po določbah te točke. 3. Prometni davek od prometa blaga na drobno se ne plačuje: a) od proizvajavcev, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno; b) od proizvodov, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno, ali je določeno, kako se oblikujejo zanje prodajne cene na drobno; c) od živil, izvzemši alkoholne pijače; č) od kolekov in poštnih znamk, poštnih dopisnic ter od drugih vrednotnic; d) od časnikov, revij in knjig; e) od osebnih avtomobilov, avtobusov, traktorjev, tovornjakov in priklopnikov, kadar jih kupu- jejo družbeno pravne osebe; f) od oficirske opreme (uniforme in posameznih njenih delov): g) od tobaka in tobačnih izdelkov. Osnova za obračun prometnega davka od prometa na drobno je dosežen bruto promet od prodaje na drobno. Davčni zavezanci morajo na viden način (z opozorilom v izložbi oziroma v poslovnih prostorih) obvestiti kupce blaga, kolikšen znesek oziroma kolikšen odstotek občinskega prometnega davka na drobno se plača od vseh ali posameznih vrst blaga; pri tem mora navesti številko in datum odloka občinskega ljudskega odbora, s katerim je ta predpisal občinski davek. Prometni davek po tej štev. se odvaja do 10. v mesecu za pretekli mesec. Do tega roka morajo zavezanci predložiti upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora in denarnemu zavodu, kjer imajo svoj tekoči račun, poročilo o doseženem prometu in odvedenem davku za pretekli mesec, do 31. januarja vsakega leta pa zbirno poročilo za preteklo leto. Gospodarske organizacije, pri katerih se iz poslovnih knjig ne more sproti ugotoviti promet blaga, ki je zavezan plačilu tega davka, plačujejo med letom mesečno akontacijo, katerih višina se določa na ta način, da se znesek, dobljen po obračunu prejšnjega tromesečja deli s 3. Tromesečni obračun predložijo gospodarske organizacije upravi za dohodke in pristojnemu denarnemu zavodu, najpozneje do 10. v mesecu po preteku tromesečja ter odvedejo še razliko davka za preteklo tro-mesečje. Štev.: 1/2 10. 2. 1962 Lenart, dne 19. julija 1962 Predsednik ObLO: Edo Zorko Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Štefanec — Uredništvo Lenart, Ptujska c. 3, tel. 21 — Izhaja drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Naročila sprejema uprava »Domačih novic«, Lenart, Ptujska c. 3 — Naročnina se nakazuje na tekoči račun pri NB štev. 604-14-3-973 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis Tiska »Celjski tisk« Celje.