Issued daily ezcept Saturdaja, Sundajra aad Bolidajs. Sovjetske armade obnovile napade Nemci tepeni v bitki z Ruti na fronti pri Stanislavu, stara Poljska. Moskva poroča, da so Rusi v žesttedenski ofenzivi ubili, ranili in ujeli pol milijona sovražnikov v bitkah na vseh frontah.—Novi bombni napadi na nemška mesta in industrijska središča.—Iniciati vc v operacijah proti Japoncem v Indiji v za vezniških rokah. » Ameriške čete se bližajo japonski bazi PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote jg^ciisSS ŽLSVSn. CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 17. APRILA (APRIL 27). 1944 Acceptance for mailing at »pecial rate of postage provldad for ln section 1101, Act of Oct. 1,1917. authorlsed on June 4, 1018. Uredniški ln upravnliki prostori: 2007 South Lawndala Ave. Office of Publication: 2007 South Lawndala Ave. Telephone, Rockwell 4004 Subaerlptlon 10.00 Yearlj STE V.—NUMBER «4 London. 26. apr.—-Radio Berlin poroča, da so sovjetske armade obnovile napade na pozicije nemške in rumunske sile v južni Rusiji od Karpatskega gorovja do Črnega morja. Ljute bitke divjajo ob doljnem koncu reke Dnjester. Poročilo priznava, da so Rusi prebili nemško bojjio črto v nekaterih krajih. Moskva, 26. apf.—Nemška transportna letala prihajajo v Seuustopol, da pospešijo evakuacijo vojaških častnikov, se glasi poročilo s krimske fronte. Ruske kolone so danes zasedle nadaljnje hribe nad Sevastopolom. London, 26. apr.—Rusi so porazili Nemce v bitki v enem sektorju fronte pri Stanislavu, stara Poljska, poroča Moskva. Več sto Nemcev je bilo ubitih, ranjenih in ujetih. Ruska blokada Sevastopola, velike mornarične baze na Krimu ob Črnem morju, se je poostrila. Sovjetski letalci so potopili nadaljnje štiri nemške transporte z vojaki vred, ko so skušali pobegniti preko Črnega morja v Rumunijo. Radie Moskva je oddajal is-trpke iz članka, katerega je objavila Pravda, glaailo komunistične stranke. Avtor članka je Daniel Zaharovič Manulski, član eksekutivnega odbora stranke. Manulski trdi, da so znašale nemške izgube v ruskih ofenzivah na vseh frontah pol milijona ubitih, ranjenih in ujetih sovražnikov. Te so trajale šest tednov. On je dejal, da bodo rdeče armade zanesle vojno v notranjost Nemčije s kooperacijo z zavezniki. Hitlerjeva oborožena sila drži še okrog 140,000 kvadratnih milj ruskega ozemlja, s katera pa bo kmalu izgnana. Rusija bo s pomočjo zaveznikov zadala smrtni udarec nacijski sili na nemških tleh. • p«leg pol milijona ubitih, ranjenih in ujetih vojakov v teku ruskih ofenziv so Nemci izgubili tudi čez 5000 tankov, 10,000 težili in lahkih topov, 130,000 vojaških motornih vozil in ogromne količine streliva ter drugega ™»jnt'ga materiala. Rusi so osvojili .108,880 kvadratnih milj, Okupirali 1170 mest in čez 65,000 va'M naselbin v prodifanju pr«>ti zapadu. Neapai, Italija, 26. apr.—Na 'talijanskl fronti, ki se razteza "j Anzija do Caaaina, se položaj J" "premenil. V nekaterih sek-wjih so se vršili le spopadi med Nemškimi in zavezniškimi voja-Mcrru stražami. Zavezniški letalci so metali na železniške proge in n*'niskv komunikaciiake zveze v ('' ''U.ilni Italiji tar hemške par-n'k" v bližini jugoslovanskega ,jr"J;' Izvršili ao tudi napade ^'Phorn in letalske tovsrne pf' ( '""iu in Avettanu. / nc*°n. 26. apr.—Čez tiaoč jjjjskih letečih trdnjav in 'kov je ponovno bom bar-rr'« sta in induatrijaka sre-ju/nozapadni Nemčiji in 1 "porišča v Franciji in J' Bombe ao padale na 70 milj vzhodno od Pari-160 milj južnovzhod-;'ir'za, in Paa de Calaia. " ani niao naleteli na ve-r " strani nemške letalih nekaj nemških IHal Rnilo v zrak. Američanu bili samo dvanajst r"v v napadih. ° poročilo pravi, da ao 1 m britski letalci v enaj- 4ira| Ho! M« I) Artie. stih dneh ofenzive razbili čez 700 nemških letal v spopadih v zra ku in napadih na letališča, sami pa so Izgubili 373 letal in bombnikov. New Delhi. Indija, 26. apr.— Britske in indijske čete so poči stile 22 milj dolgo cesto, ki vodi v Kohimo, in pognale v beg japonsko silo, ki je invadirala In dijo, se glasi poročilo. Japonci so izgubili skoro 10,-000 vojakov v bitkah z britskimi in indijskimi četami. Število uključuje ubite in ranjene. Uradni komunike trdi, da je iniciativa v operacijah na indijski fronti v zavezniških rokah. Čez 4900 Japoncev je padlo v bitkah z zavezniki na fronti pri Imphalu. Zavezniške čistilne operacije so zdaj v teku na ozemlju pri Kohimi. Zavesnlšld stan na Novi Gvineji, 26. apr.—Močni ameriški vojaški oddelki prodirajo proti Hollandiji, japonski letalski bazi, s treh strani. Glavni stan generala Douglasa MacArthurja poroča, da zavezniška letala kontrolirajo ozračje nad obrtijam holandske Nove Ovineje. Ameriške čete so okupirale japonsko letalsko bazo na otoku Tadju, 150 milj južnovzhodno od Hollandije. Rabaul, japonska mornarična in letalska baza na Novi Britaniji, je bil ponovno bombardiran iz- zraka. Bombe, katere so vrgli ameriški letalci, so porušile več vojaških objektov. Utrditev zveze med Anglijo in Rusijo Zaščita otokov pred napadom London, 26. apr.—Edward Grigg, bivši vojni podminister, je predlagal v paciamentu utrditev zveze med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo v interesu zaščite britakih otokov pred možno agresijo 's strani Nemčije v bodočnosti. Velika Britanija je v maju 1. 1942 sklenila pogodbo vzajemne pomoči s sovjetsko vlado, katere veljavnost poteče čez osemnajst let. Grigg je dejal, da je ta pomanjkljiva, ker ne predvideva skupne akcije za ohranitev miru v povojni dobi. "Nihče ne bo mogel preprečiti napada na naše otoke, če katera sila dobi popolno dominacijo nad Evropo," je rekel Grigg. "V interesu varnosti Velike Britanije je tesnejša zveza med njo in Sovjetsko unijo." Rusija obsodila obotavljanje Turčije Moskva, 26 apr,—Govornik na tukajšnji radiopostaji je obsodil obotavljanje Turčije, zaeno pa jo je opozoril na posledice, ki pridejo, če bo še nadalje čepela na plotu. "Posebno važnost vlagamo na odločitve nekaterih držav, ki ob vsaki priliki naglašajo svojo nevtralnost v tej vojni," je rekel govornik. "Med temi je Turčija Preokret v politiki v prilog protinacijski koaliciji bi bil va-žen, ker bi skrajšal vojno in pospešil poraz nemške vonje maši-ne. To dejstvo naj imajo na vidiku Turčija in druge nevtralne države." Partizani invadirali otok Mljet ' Ljute bitke z Nemci v teku London. 26. apr.—Poročilo iz glavnega stana maršala Tita, poveljnika jugoslovanske osvobodilne armade, pravi, da so parti zani invadirali otok Mljet na Ja dranskem morju. Ta leži 18 milj severozapadno od Dubrovnika, dalmatinske luke. Partizanom pomagajo v operacijah proti nemški sili zavezniške bojnf ladje in letala. Poročilo dostavlja, da so v teku ljute bitke med partizani in Nemci za posest otoka. V prvem spopadu po izkrcanju na Mljetu so partizani ubili čez 70 sovražnikov in ranili veliko število. Komunike ne omenja, kdaj so se partizani izkrcali na otoku. Mljet je hribovit otok, dolg 23 milj in dve milji širok. Luka Palazzo na zapadnem obrežju se smatra za najboljšo v centralnem delu Jadranskega morja. Hitler in Mussolini se sestala Diskuzija o vojnih problemih London, 26. apr.—Adolf Hitler in Benito Mussolini sta se sesta-a v nekem kraju in konferirala dva dni, poroča radio Berlin, iitler je na tej konferenci orisal taktične načrte glede obram-oe Evrope, Muaaolini pa je dal zagotovilo, da bo italijanaka sila na ozemlju, ki je še pod* nemško dominacijo, sodelovala z Nemci v obrambi Evrope. Poročilo dalje pravi, da ata Hitler in Mussolini razpravljala o vojnih in povojnih problemih z vidika osiščne zmage. Konference so se udeležili tudi nemški zunanji minister Joa-chim von Ribbentrop, feldmaršal VVilhelm Keitel, maršal Rodolfo Graziani, Rudolf von Rahn, Fill-po Anfuso ln grof Ceraflno Maz-zolini. "Odločitev osišča glede zmago-vitega zaključenja vojne proti boljševikom na vzhodu, Židom in plutokratom, povezana z garancijo, da bodo ljudstva živela na podlagi novega in pravičnega reda, je našla izraz v Hitlerjevem obrisu bodočih vojnih operacij proti sovražniku," pravi uradni komunike. Mussolini, pravi poročilo, je po zaključenju razgovorov s Hitlerjem obiskal italijanske čete, ki se vežbajp za akcijo. V I>mdonu prevladuje mnenje, da sta se Hitler in Mussolini sestala nekje v severni Italiji. Unija čikaikih policajev bo razpuičena Chicago, III., 26 apr.—Policijski komisar James P. Ali' man je sinoči naznanil, da bo odredil razpust policijske unije. To bo storil na podlagi mnenja Barneta Hodesa, mestnega odvetnika. Slednji je izjavil, da imajo policaji legalno pravico organiziranja, toda policijski department, mestni svet ln komisija za civilno službo jim lahko piepovedo vstop v unijo. Policij-uki poročnik Charles A. Ander-son. predsednik unije, je dfjal, da se bo boril proti rszpustitvi unije In tiral zadevo pred aodi-šče, če bo treba On je rekel, da ima unija čez 800 članov. Pariiki dietrikt zaprt beguncem Ix>ndon. 26 apr -Radio Vf-chy poroda, da je Plerre l^val, predaednik lutkarske francoske vlade, zaprl pariiki dlstrikt beguncem iz francoskih mest, kl ao tarčs zavezniškega bombardiranja zraka Izjeme veljajo le dobe dovoljenje od /A pokrajinskih prefektov. ruski vojni uspehi zanimajo zaveznike Vprašanje zalaganja sovjetskih armad ■ ♦ ■* RUSKI VESCAKI RE-SILI PR6BLEM London, 26. apr.—Britski in ameriški generali, ki snujejo načrte za invazijo zapadne Evrope, bi radi vedeli, kako morejo sovjetske armade prodirati naprej s tako naglico. Ta naglica je prav tako usanka za vojaške voditelje kot za navadne ljudi, nimajo pa informucij, kl bi jim koristile v pripravah za napad na Hitlerjevo evropsko trdnjavo. Glavni problem v zvezi s pripravami za Invazijo zupadne Evrope se tiče zalaganja armad a potrebščinami. Ta povzroča ugibanja, kako more sovjetske oborožena sila vzdrževati zalagalni sistem po opusto|enem ozemlju v daljavi več sto milj. Zavezniški vojaški opasoValci in časnikarji nimajo dostopa do ruskih front, kjer bi lahko študirali problem zalaganja. "Čudimo se, kako morejo Rusi neprestano prodirati naprej," je rekel neki ameriški general. To je stvar, kl bi jo radi študirali. Informacije nam bi bile v veliko pomoč v operacijah na zapadni fronti, kjer bo prodiranje zavezniških armsd zsviselo od dostsvljanja materiala." Značilno ja, da so zavezniki obtičali v blatu- v, Tuniziji v februarju preteklega leta, to zimo pa v Italiji, ker se* je zalagalni uparat polomil, dočim so ruske armade lahko prodirale po ukra jinskem blstu brez velikih po-težlcoč. Znsčilno je tudi, ds so Nemci, katerih vojuška sposobnost se smatra za najboljšo na svetu, obtičali v ruakem blatu. Ena teorija je, da ima rdeča armada strokovnjake, ki skrbc, da je vedno dobro založena z orožjem, strelivom, živežem in drugimi potrebščinami. Mnenje prevladuje, du so vsi ruski napori osredotočeni v armadi, civilni prebivalci pu si morajo pomugu-ti sami, kakor vedo in znajo. Domače ?esti Oblaki Chicago.—Arley Božičnik, k služi v ameriški armadi in ja Član društva 559 SNPJ, je 25. t. m. obiskal gl. urad SNPJ ln uredništvo Proavete. Smrtna nesreča v rovu Neffs, O.—John Pasky ja bil 23. t. m, ubit v premogovniku Povvhatan Pointu. Bil je član društva 4 SNPJ in rojen 22. ok tobra 1880 na Poljskem. Nov grob v Strabanu. Pa. Strabane, Pa.—One 16. t. m. je umrl Jacob Smerdel, star 64 let, član društva 138 SNPJ in rojen v vasi Selce pri St. Petru na Krasu. V Ameriki je bil 41 let. Zapušča ženo, dve hčeri in enega sina. Ia Clevelanda Cleveland, O.—Po dolgi bolezni je umrls Amalla Duša, rojena Justin, članica društva 5 SNPJ in doma iz vasi Dobrače pri Ži-rlh, odkoder je prišla v Cleve-and pred 34 leti. Zapušča moža, enega sina, dve hčeri in enega vnuka. I Nadaljnje milijarde za bojno mornarico VVaahington, D. C., 26. apr.— Senat je soglasno sprejel zakoniki načrt, ki določa dodatno vsoto $32,600,000,000 za konstrukcijo novih bojnih ladij in letalo-loncev. Senator Overton, demokrat iz Louisiune, je dejal, ds bo Ameri ku imela prihodnje leto ✓ečjo pomorsko silo kot vse dru-{e države skupaj. Ameriška premoč na morju mora ostati tudi v povojni dobi za vzdrževanje svetovnega miru. Avetraleki premier kon-feriral z Rooeeveltom VVaahington, D. C., 26 apr — Bela hiša je na/nanila, da je av-«tralski premier John Curtin kon feriral s predsednikom Roo-♦e ve I tom, ki se nahaja na oddihu na jugu. Po konferenci je premier odpotoval v VVaahington. Rooseveltu je obiskal tudi Te ustrelitvi danakega študenta in se razširili na druga danaka' stališče kompanije, dejal Kompahija izziva oblast federalne vlade AVERV SE SKLICUJE NA USTAVO Chicago, 26. apr.—Wayne C Taylor, trgovinski podtajnik, je na podlagi odredbe predsedniku Roosevelta zasegel lastnino Montgomery Ward & Co. z vojaškimi četami, ki so prišle iz ta borišča Skokie Valley, Glenvllle. Sewell Avery, načelnik odbora direktorjev, je ostal v svojem uradu, ko so dospele čete, in od prto izzival oblast federalne vlade. Se potem, ko je Taylor pripel jul federalnega maršala Wil-liama H. McDonnella ln ueem oboroženih deputljev, se ja Ave-ry upiral zasegi lastnine kompu-nlje. On Še vedno trdi, da je Rooseveltova odredbu nelegalna. Chicago. 26. apr.—Montgome-ry VVard & Co. je naznanilu, da se ne bo pokorils odloku vojnega delavskega odbora, da mora podaljšati veljavnost pogodbe z unijo United Retail, VVholeaale & Department Store Employees, včlanjeno v Kongresu Industrijskih organizacij, zaeno pa je izjavila, da predaednik Roosevelt nima pravice glede zasege njene lastnine. Kompanija odprto izziva oblast predsednika Združenih držav. Roosevelt ja zadnjo nedeljo posegal v konflikt mad unijo in kompanijo.' Odredil J«v da mora unija takoj preklicati stavko, kompanijo pu je opozoril, da mora pokoriti odloku vojnega delavskega odbora, du provizije pogodbe morajo oatutl v veljavi, dokler delavci pri volitvah ne odločijo, ali imu uniju večino ali ne, Unija je nu Rooseveltovo zahtevo prekliculu stavko, kompanija pa je poslalu telegram predsedniku z Izjavo, du mu ustava na daje pravice zasege njene lastnine. Telegram je podpisal Sevvell Avery, načelnik odboru direktorjev, Tu pravi med drugim, du sleherni poskus s strsni federalne vlade glede zasege lastnine kompahije, kl ni udeležena v produkciji bojnega materiala, bi bil kršenje ustava, katero mora predsednik Združenih držav na podlagi prisege braniti in vzdrževati. Avery je tudi poudaril, da bi kompanija kršila demokratično pravico delavcev glede svobodne Izbire reprezen-tantov za kolektivnu pogajanja, le bi aprejela odlok vojnega delavskega odbora. Spor med kompunijo in vojnim delavskim odborom Je dosegel višek. Avery trdi, da odbor nima pravice diktiranja kompa-niji, da mora podpiaati |>ogodbo z unijo. - Veljavnost prve pogodbe, katero je kompanija podpiaala z unijo, je potekla 8 decembra preteklega leta Kompanija Je potem naznanila, da se ne bo pogajala z unijo glede sklenitve nove ali obnovitve stare pogodbe in da je ne priznava kot pred-atavnice delavcev. Leoriard Levy, podpredaednlk unije, je, ko Je Avery naznanil ftavko, je Francls Heisler, odvetnik unije, izjavil, da bo vložil odškodninsko tožbo proti kom- panlji, "Očitno Je, da kompanija issi-va predsednika Združenih držav kot vrhovnega poveljnika ameriške oborožene aile,H je dejal Lupe. "To sodišče bo isdalo potrebne odredbe." • mesta, Nemško vojaško sodišče je obsodilo študenta v smrt, ker ! je napadel nekega nemškega vo- j jaks • Nacijska elitna garda je za-aedla glavni stan danske držav-j ne policije po spopadih med člani podtalnih grup In nemškimi vojaki, v katerih Je biki vet- ubitih In ranjenih Nemške vojaške avtoritete ao aretirale več sto danakih clvlll- )e zbrana nemška eda'atov in jih pridržalo kot talce. 100.000 vojakov, katere Zapretile so t ustrelit viJo talcev, poveljnik je general Dleti. če se bodo i/gredi nadaljeval«. "Pričakujemo, da bo predaed' nik Roosevelt takoj podvzel nu daljnje korake proti Moiitgome ry VVard a Co, kl Izziva njego vo oblaat. To zahtevajo interesi ameriškega ljudstva. Unija podpira piedaedntka ln bo koope-rlrala « njim v vseh ozirih.H Hodnik John J. Lupe je naznanil, da Ui odločil v prilog uniji, ki mu je predložila peticijo z apelom, naj prekliče začasno in-junkrljo, a katero je omejil število piketov na 42. Ko Je unija na Rooaeveltov poziv preklicala Zavezniška akcija proti Švedski Amerika ni zadovoljna s odgovorom VVaahtngton. D. C„ 26. apr.— Amerika ln Velika Britanija se posvetujeta o skupni akciji proti Švedski, ker Je zavrnila zahtevo, naj omeji pošiljanja železne rude ln drugega materlsls v Nemčijo. Možnost js, ds bo sk-cijs zavzela obliko ekonomakih sankcij. Državni tajnik Cordall Huli ja z javil, da Amerika ni zadovoljna z odgovorom Švedska vlads. Tu se glssll, da Ima švadaka pogodbo z Nemčijo, nanašajočo sa na pošiljanje železne ruda v Nemčijo, v zsmeno sa nemški premog, ki gs Svsdska potrebuje za obrstovsnjs svojih industrij. Huli m hotel razkriti, kaj bosta Amerika in Vallka Britan storili, če na bo švedska vi tnljs ludu revidirala svojega^ vil je le, ds oba sasladujata ris-plet situscije in sa posvatujats o skupni akciji. Gestapovci vladajo Avstrijo Dežela odreiana od zunanjega sveta Slockkolm, Švedska, 26. apr. -Gestapo, nacijska tajna policija, vluda Avstrijo po poročilih, ki so prišla sem is zanealjivih virov. Dežela je postsla Ogromno jetniško toborišče. Gestapovci ln naoijake napadalne čete ao pričala prihajati v Avstrijo pred dvema mesecema in od takrat je skoro popolnoma odrezana od zunanjega svata. Is-brane nemške vojsške enote strašijo avstrijske meja in Avstrijci na morejo pobegniti v ftviro ali Jugoslavijo, ds bi se tam pridružili partizanom. Heinrlch Himmler, načelnik Gestapa, ne zaupa avstrijskim nacijem. On Je postavil gests-povce na važna mesta in člani dunujhke policije bili poslsni na fronta. Dunajski delavci sovražijo Nemce in svstrijske kvlz-linge in v zadnjih tednih ja prišlo do krvavih spopadov med njimi. ' Po in v teku stavke v muni-cijskiii iovarnah ao gestapovci aretirali več tiaoč delavcev. Poročila omenjajo protlnacljake de-monatrucije na Dunaju, v Gradcu, Linru In drugih mestih. Ts tudi trdijo, da ao avstrijska bolnišnice natrpane s nemškimi vojaki, kl ao bili ranjeni v bitkah na ruskih frontah. Kanadsko transportno letalo se razbilo Montreal, Kanada, 26. apr — Veliko transportno letalo je treščilo na vrsto hH V glavnem delu tega mesta In aa rasbllo. Policaji in gaailcl ao potegnili is-pod razvalin pomAenih hiš in la-tala štirinajst naeb. Avtoriteta sodijo, da ae nadaljnja žrtve nahajajo pod razvalinami PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPOR« JEDNOTE by 81o*ene National Renefll Soctetr Ovgaa ol and publiabed N.ro, nl__ mm Zdruiene drieve (Isvoo Chicaga) ln Kanado UM " 4 uT»l.S0 m ca trt lata, - ™c^oko£o ZLk „ «?50 tacalo lato. »3 75 *a pol lata; aa Inoaemstvo $t.00. tha Uniled Steles (ex<*pt Cbic^o) and Cenede fToTpar r*"' Chicago and Cook Countf r J« T"' lor.iao spuniries St.00 par yea*......J . ._ ... Sn« o«la»or po dogovoru.—Hokoptoi dopisov ia nonarotenih ■ Ji "' ^TIrraia7llokopU» lUararoo vseblae (črtice. »ooeeti. SCT la v slušaje. ta f prUoill Pm a—ena ko kot živino—niso potre bovall niti belokožne služlnčacfl. ln ker so imeli v svoji posesti tudi vso najboljšo zemljo, tort j ni bilo na nji prostora za "svobod ne" mezdne delavce. In tako so se revni belopolte!* čljlh predniki so prišli največ iz Anglije, zatekli v gorate pokiajine, daleč proč od plbntaž in most ter postali—"hribovci". In tako so rod za rodom živeli v hribih daleč od tako zvane "civilizacije". Le malo kdo je prodrl do njih nkozi dolga stoletja. Bili so svobodni, nepismeni—to so v veliki meri še danes—primitivni In revni kot cerkvena miš. Ko hv je v zadnjem stoletju začel razvijati Industrlalizem. se mu je plantažni Jug dosledno upu al nit vsej črti.- ln ker se mu je upiral. je prišlo tudi do oboroženega konflikta med industrijskim Se vetom ln suženjskim Jugom. Tudi po civilni vojni se je Jug še več desetletij z vsemi štirimi upiul industrializaciji ter se držal svoje |danta/nc ekonomije in mentilltete. Razume se, da tudi o kukš ti politični demokraciji ni hotel nič : liAatl-, kskor tudi nečo Ae danjc oi "manjvredne" sloje. Ko sii w |x» civilni vojni jižne države Iznebile civilnih ln vo-j.tskili "raipetbaggerjev" s S« vera. ki no ropali južno prebivalstvo na le\o in desn« , ^a teotali n mu odrekali vsake ^pravice—počenjali so nekaj stičnega kot d*?lajo nacijl v okupiranih državah— ao deloma v i»voj» maščevalne iti In deloma iz osebnih in razrednih kartah pričele sprejemati zakone, s katerimi ao efektivno vzele pravico do glasovnice veliki večini prebivalstva—Vlem zamorcem] in Uidt vsem revnih belopolt« cm ■ /Tj zakoni so znani kot "poM tax laws";ki določajo, ds ne more I nihče voliti, ktlor ne plača volilnega davka. Ta znaša t>d enega do| tieh dolarjev letno ln je večinoma kumulativen, to je, se nabira iz leta v leto V veljavj je še v sedmih državah. In v vseh sedmih državah je venns prebivalstva lakti revna, da Je dolar ali dva pti revefrih >t denar. "Sharecropperjr navadno še nimajo t a sol. Pa tudi revi v ' farn.arji". v resnici bajtarji, alt mizemo plačani) delavci po t ivarnah nimajo »tolarjev odveč. n tl.» bodo jMKiarjl Ju«.« absolutno varni prod vaako mo/.nol \» 'lino 1 e vol to Im< /pravnih .11 zatiianih. so povrhu volilnega dav-j 1 1 usmili t /ekonom tudi t.*k » /vane "bele primarne volitve, pol teh zakonih se ne more noben zamorec udeležiti primarnih volitev, ki M) I a 's* Itdrtem Jugu" n i^lavnejše Kdor je Izvoljen ns primat nih volitvah na listi demokratske stianke. je sigurno Izvoljen tudi pri "glavnih" Volitvah Ampak k temu vprašanju ae bomo| morah še vrniti, kajti je velike važnosti za vso deželo. PROSVETA S£ MU ZDAJ DOPADE ' -Milwauk»e. Wla^-Ko čitam zadnje številke • Prosvete, urejevane po novem uredniku, mi ista srce od veselja in zadovoljstva, kajti iz uredniških člankov zopet vele duh pokojnega Jožeta Zavertnika. To pomeni, da je Prosveta po več letih zopet postala delavski list in bo zopet širila delavske principe med svojimi čitatelji, za kar je bila tudi ustanovljena. Iz njenih kolon izginja slavna pro-jpaganda napram voditeljem kapitalističnih strank. Važno je tudi to, da kolone 'rosvete oiao izrabljane za propagando pobegle jugoslovanske dinastije s kraljem Peterčkom na čelu. On v sVolem življenju še ni storil za svojo domovirio drugega, kot da zapravlja bogastvo, katerega so njegovi predniki iztisnili lz krvi ubogih jugoslovanskih trpinov. Niti ni več prostora v Prosveti za slavospe-ve generalu Draži Mihajloviču, ki se poslužuje Vseh sredstev, celo izdajalstva napram svoji domovini, da ohrani gnili režim Še dalje na krmilu, da do ljudstvo v Jugoslaviji še nadalje v sužnosti, Kolone Prosvete sedaj služijo za pomoč in propagando prid jugoslovanskemu ljudstvu, ki se bori za svobodo pod vodstvom svojega'voditelja Tita. Vzlic temu, dti je danes pri Prosveti vse v redu, kar napre den delavec želi in zahteva, sem vendar opazil par kritikov, ki kritizirajo gl. odbor, zakaj se ni vklonil enemu človeku in pustil vse po starem. Ne bi me brigš-lo, če bi te kritike prihajale od ljudi črne barve, toda ti kritiki se smatrajo za naprednjake in — rdečkarje. Kar se mene tiče, izrekam gl. odboru popolno zaupnico za njegovo dobro premišljeno delo in želim, da bi njegov odlok veljal še mpogo let. Predbacivati gl. odboru "diktaturo", ker je zaplenil nekatere dopise, tikajoči se prejšnjega urednika in Prosvete, je krivično. Kakor hi tro je gl. odor vzel zadevo > svoje roke, je postala za javnost brez pomena. To zjavljam zato, ker je bil tudi moj dopis zaplenjen. Lahko pa trdimo, da je bila diktatura pri Prosveti pod prejšnjim urednikom. In to le za one dopisnike, ki so bili drugačnih nazorov kot ie bil urednik. Dopise je sicer priobčil, toda s svojim komentarjem med vrsticami, ki je včasih vzel več prostora kot pa dopisnik, je dopis tako zmešal, da ga povprečni čitatelj ni razumel. Jaz sicer smatram popolnoma demokratično, da Si urednik posluži komentarjev kadar mu kak dopis ni po volji Toda istega naj napiše v poseb nem članku, tako da bo čitatel lahko razumel obe strani. To je moško in obenem pravično. Joe Vidmar. 747. konvenciji lata 1915. Stvar je na prej prinesel tedanji urednik mašila pokojni Jože Zavertnik. Rekel je, da-je Glasilo že preve-iko za kratke hlače, treba nairf je pomeriti Rove, dolge Hlače. Z drugimi besedami: ustanovi naj se dnevnik« ki bo zadostoval potrebam jednote in članstva. . UREJEVANJE PROSVETE Mineral. Kana.—Ker čitam Prosveto, odkar izhaja, še pre, pa sem čital Glasilo, mi ni ušla nobena številka, da bi je nc pre čital. Radi tega imam menda nekaj uoogleda, kako sc je ta list razvijal, Prosveta (dnevnik) je bila litt« 10 prisegi pocfcinli Po kratki debati so delegat je odglasovali za ustanovitev dnevnika, ki je dobil ime Prosvetfe. okojni Jože Zavertnik je bil izvoljen za t^ednika, za pomočnika mu je pa bil Ivan Molek. V tistih časih se je vsebina lista precej razlikovala. Veliko je silo napisanega o tolmačenju pravil, o delavskih problemih, o unijskem gibanju in tudi o zgodovini te 4eielc, katera nas je sprejela in kateri smo zvestobo, da jo bomo mirnem in vojnem času. Ker ni Jože Zavertriik leta 929 več kandidiral, je bil na njegovo mesto izvoljen van Molek. Tudi on je urejeval Prosveto v splošno zado-voljnost. Dokaz temu je, da je sil ponovno izvoljen na vsaki konvenciji. Kot vsak urednik, e gotovo tudi on imel dosti prijateljev in sovražnikov. Teh je največ tam, kjer se interesi križajo, kajti tam najraje pride ko-izija. Na glavni seji so odborniki sklenili, ds mora urednik prijateljsko pisati napram Rusiji in osvobodiinemu gibanju v Jugoslaviji, glede združenih narodov pa ni nič omenjeno. Argument e bil, ker urednik piše sovražno napram Sovjetski uniji in partizanom, jednota radi tega trpi moralno škodo. Ampak tisto moralno škodo bo jednota še trpela, ker Se pojmi v političnih stvareh križajo. Glede tega rečem, da ne bo nič bolie, če se odpravi vitka cenzura. Ker je jednota pri članstvu napredovala, oa tudi v blagajni je nekaj prebitka, lahko po tem sklepamo, da je urednik Ivan Molek izvrstno posloval. Prej sem rekel, da sem čital Prosveto in Glasilo od leta 1908, vendar pa v listu nisem videl nobenega groznega vetra, kakor piše dopisnik iz Californije. Naravni viharji so pa že večkrat stresali mojo kočo. Po mojem mnenju ima stvar večje posledice kot si predstavljamo. Stvar bo ostala v zgodovini in tam bodo sodili drugače. Tam bodo poznali Ivana Molka po njegovih književnih delili, medtem ko bomo mi že dolgo pozabljeni. Ko je urednik Ivan Molek zapustil hišo Prosvete, je ugasnila luč, katero je nad četrt stotatja tako galantno vzdrževal, da je svetila nam, ki jo potrebujemo; Moja iskrena želja jc, da bi njegov naslednik zopet prižgal liič Prosvete, kt reprezentira Svobodo, Enakopravnost in Bratstvo. Frank Jugg. 19. To vabilo je sV&io stoterim takim vabilom, katere čiiate vsak daa za |ttzl«ene društvene ifeditve. Nam Slovencem, ka-eri*razumemo-, kaj pomeni JPO in Sj\NS, Da mora biti to vabilo eno najWj važnih, kar smo jih te čitali. Vsak zaveden ameriški Slovenec "Se mora že danes odločiti, da bo šel na to veselico in tako storil svojo sveto dolžnost, katero Ima napram narodu,. i t katerega je izšel- Glede denarja, katerega mi nabiramo, vsi vepte, kako je porabljen pri SANS sedaj in kako bo porabljen od JPO, kadar bo mogoče v resnfci, revežem v starem kraju pomagati. Kdor ne more in noče razumeti velevaž-nega dela, katerega vrši SANS in Odbor združenih- Slovanov, ta pač ne razume, kaj se godi danes na svetu. Ako jaz trdim drugače, je mogoče le dvoje, namreč, da ne razumem, ali pa da sem plačan in pod tem pogojem moram trditi to, kar zahtevajo ti, kateri so me plačali. Partizani so danes pripoznanl od vseh voditeljev zaveznikov, in celo neprijatelji^ Jugoslavije jim dajo kredit, da so oni tisti, kateri se borijo za svobodno in demokratično Jugoslavijo. Oni, kateri pljujejo in zlivajo gnojnico na te ju^al^e, katere občuduje ves svet, pač priznajo, da so premajhni za velike stvari. Najbolj žalostno pri tem je pa dejstvo, da ti, na katere pljujejo, so naša kri, naš narod. Vsak zaveden ameriški Slovenec, ki je dober ameriški državljan, bo z vsemi silami podpiral maršala Tita in njegove partizane, ker se zaveda, da le ako zmagajo partizani, bo imel narod v starem kraju tako svobodo in demokracijo kot jo imamo mi v Ameriki. Glede napadov na Louisa A-damiča bi jaz stavil samo nekaj vprašanj. Kdo je pomagal njemu do spoštovanja in slovesa, katerega uživa med ameriškim narodom? Ali slovenski narod v Ameriki, kateremu so morali Amerikanci povedati, da je A* damič Slovenec? Priznajmo, da ameriški Slovenci nismo pomagali Adamiču ih da njega ni ljubi slovenski narod spravil do kruha. Mi smo njega šele spo znali, ko so nam ga pokazali tu-jerodcl. Louis Adamič je s svojo zmožnostjo in trudom prišel do ugleda, katerega uživa danes v Ameriki in po drugih krajih sveta, in katerega mu ne bodo vzeli tisti, katere še vedno plačuje ljubi naš narod tukaj in katere je narod spravil do kruha. Vsakdo lahko razvidi, da iz vse kritike o Adamiču zveni ne-voščljivost in ozkosrčnost nekaterih samopostavljenih voditeljev ameriških Slovencev. Velika večina nas si pa šteje v ve- Novoselandski vojaki v akciji proti Nemcem v Cassinu. Italija. in trpljenja. Ne zapustimo rojakov, kateri bodo šli skozi največjo krizo, kar jo je še kdaj doživel slovenski narod. Odprite srce, odprite roke, otirajte vašemu narodu solze! . Anion Kraponc. predsednik št. 8 JPO in št. 60 SANS. PRIZNANJE MOLKU Pueblo, Colo.—Ko sem zadnje čase vzela Prosveto v roke, me je najprvo v oči sunil "stari naseljenec". "Too much is too much," pravijo. Meni se vselej dopadejo ljudje, kateri radi berejo. Povzdignejo se nad druge v inteligenci in zavednosti. Mi Slovenci po večini radi beremo. Ampak če bi tujec dobil v roke in znal brati vse, kar se je pisalo o "naseljencu," bi bil prepričan, da smo narod, ki še nikdar ni bral knjig o doživljajih. Vsem tistim bi svetovala, ki so se čez mero navduševali za "naseljenca," kateri je pri vsem tem seveda nedolžen, naj vzamejo sem pa tajn v roke dela Jacka Londona. Prepričana sem, da bodo pozabili dogodke moža, kateri gotovo nekje v miru živi na stara leta in nima rad razburjenja. Zadnje čase ne pogrešamo v Prosveti ne gradiva, ne čtiva, ampak nekaj pa p<^rešwno; tii to je duh Molkov. Vsak izmed na^ se je narodil z dobrimi in slabimi lastnostmi. Ali smo kdaj Molku pripisali eno dobro lastnost? Samo slabč. Ko je pričel delati za. Prosveto, se je brez dvoma trudil, da bi ustregel vsem. Ko je pa sprevidel, da je to nemogoče, si je začrtal gotovo pot, ker samo na ta način je mogel izhajati z nami. Mi smo to imenovali "trmo." Rekli smo, da je "svojeglaven." Če bi bil urednik mehak in dober, bi ga pohodili. Molku nismo enkrat priznali, da ima zmožnosti, ki so daleč priznanja, če drugega ne? Vsaj jaz se ne spomnim, če smo se. Dalo bi se navesti še mnogo stvari, ampak za enkrat, bratje in sestre, se potrkajmo na prša in priznajmo: "Mea culpa, mea maxima culpd!" Roae R-dovrh. liko srečo, da imamo moža kot .. ...__. .__ VA„ Smmi% , a J ~ x ru. u 1 ul. ui^ nadkriljevale trmo. Kdo izmed je Aaamic. un 00 lanKo venao_____.____4, SLOVENCEM V CHICAGU IN OKOLICI Chicago. — V soboto, dne 27. maja priredita podružnici št. 8 JPO in št «0 SANS veliko plesno orireditev v dvorani SNjM na I*awndale ln 27. cesti. Pričetek bo ob 8. uri zvečer. Za žejs. ne in lačne bo dobit) preskrbljeno. Za ples bo igrala dobra ustanovljena v Pittsburghu na godba. Vstopnina je prosta. več storil za ubogi trpeči narod v Sloveniji kot pa vsi tisti skupaj, kateri v svoji kratkovidnosti danes udrihajo po bratu A-damiču. Na naši zadnji seji je bilo .15 zastopnic nežnega spola. To je zolo razveseljiv pojav, ker le kadar slovenska mati in dekle vstopita na delo za dobro stvar, potem je uspeh zagotovljen. Darove pobirajo vsi zastopniki društev. Na veselici bosta oddana dva vojna bonda po $25.00. Vsi rojaki ste prošeni, da darujete kolikor vam je največ mogoče. Mi še vedno ne čutimo pomanjkanja, imamo še vsega dovolj. Dajmo, da drobtine iz naših miz dobijo ti reveži, kateri umirajo gladu. Ravno v času, ko se bo vršila naša veselica, bo v Jugoslavi največ pomanjkanja Ruski vojaki v akrljl na fronti prt Novgorodu. zasluga zato gre v prvi vrsti Molku. Če je videl malo dalje kot nas pa ni trmast? • Samo tisti ne, ki se znajo obleči v ovčjo kožo. Jaz nimam tega neprecenljivega daru, da bi se znala pretvarjati, a vendar sem trdno prepričana, da bi se moj mož v vseh teh letih nikdar ne ločil od mene, čeprav bi ga bilo hotelo najlepše dekle. Najbrže je Prosveta priznana kot najboljiii list v Ameriki in mi, ni Še noben greh. Polagoma bomo prišli do spoznanja, da mi lahko pomagamo naši Sloveniji, ne moremo pa določevati njene usode po vojni. V Prosveti, 10. aprila, je uredniški članek o slovenskih kviz-lingih. kateri bodo 10-krat prodali Slovenijo, ne samo enkrat, če bodo imeli priložnost. Nam Slovencem se kažejo čudna vremena. Ko smo bili otroci, smo vsak dan molili za cesarja Jožefa. Za njim smo bili primorani spoštovati kralja Aleksandra. Potem je prišel ns vrsto Peter. Za tem smo bili vsi navdušeni za Drsžo Mihajlovicha. sedaj pa Tita obešamo po stenaj. Mogoče bo še kdo drugi, predno bo konec. Če je Molek šel preko vsegs tega. se n«č ne čudim. On je bil za Ameriko, v ksteri imamo kruh. Tegs ne more nihče taji tf. Vse tisto ml s ten je po Prosveti rsdl Molka je bils prazns slama Mi smeriški Slovenci pomagajmo Sloveniji kolikor kdo premore v političnem in fifianč-nem o*$ru. v drugih ozirih se pa držimo Amerike, kjer imamo kruh in še marsikaj zraven. Molek je dela! pri listu 2« let. Atl smo se enkrat domislili, ko jc delsl 25 let; da mu gre vsaj malo PRISPEVKI SANSU Chicago, IU,—Brat Louis Dor-nik', tajnik društva 326 SNPJ in podružnice št. IZ SANSa v Uniontownu, Pa., je poslal Slo-venskemu ameriškemu narodne-mu svetu vsoto $10 v pomoč tej organizaciji v borbi za,rešitev, našfcga naroda v Sloveniji. Ta znesek so prispevali sledečk Joseph Sterle $5, John Kukše $2, Frances Rukše $2 in Anton Cer-nalogar $1. ' < Nadalje je tudi sestra Mary Russ, tajnica društva 223 SNPJ, Greensburg, Pa., poslala lep znesek $38.60 SANSu v pomoč, katerega sta nabrali s sestro Angelo Sever. Darovali so po $3: Matt Maurovich in žena; po $2: Anton Cirk in žena, Andrew Jereb, Frances Kristan, Louis Palčič, Angela in Joseph Sever ter Sheffler in žena; po $1: Louij Bregar, Tony Blatnik, Mike Pau-lin, Martin Jordan, George Ste-pic, Bara Cindric, Frank Novak, "^Cfeph 'Plevetie, Ulja Strika, Mary Russ, Tony Pajk in žena, Math Kristan, Ignac Globokar in žena, Joseph KuhpJj, John Kristan in žena, fcatJierlne Gremo-nese, Evangcline P o 11 o c k, Charles Pinazza in žena, M. Dre-gar, Frank Suter in Ignac Mozina; po 75c: Louise Shume; po 50c: Mate Paulic, John Pushnik in mrs. Edward DiPalo; po 35c Jennie Tome. V imenu te organizacije in rojakov v starem kraju izrekamo nabiralcem in darovalcem našo iskreno zahvalo. Taka organizacija, kot je SANS, ki si je nadela plemenito nalogo, da pomaga k osvoboditvi in združitvi trpečih bratov in sester onkraj oceana, zasluži vso moralno in gmotno podporo od strani naših rojakov, ki imajo se kaj srca in razumevanja do trpljenja in gorja, ki prenaša naš zasužnjeni narod v stari domovini. Urad SANS«. Operna pevka W /TTKTKK, 27. APRILA Teritorialna razdelitev Sovjetske unije (Se nadaljuje.) RSFSR predstavlja središče driavnegs, zveznega gozdarstva, živinoreje in kožuharstva ter tekstilne, kemične in Uidi ko-Lke industrije vse SSSR. Njeno poljedelstvo, ki je važno zla-ri kot odločilni svetovni producent lanu, ima za svoj razvoj na razpolago zlasti v Severnem Kavkazu in v Sibiriji še velikanske površine zemlje. Prav tako una industrija RSFSR še neizčrpne zaklade premog«, železa in bakra v Uradu in v porečju gornjega Jenisejs, zlata pa v Za-bajkalju. Vse to zagotavlja gSSR, predvsem pa RSFSR, tako agrarno kakor tudi industrijsko, obenem pa prikazuje RSFSR ne samo kot politično, ampak tudi kot gospodarsko hrbtenico—zlasti velja to za bodočnost—SSSR. Harmonični ud v zvezi tvori Ukrajina, ki je danes obenem z RSFSR žitnica SSSR. Medtem ko jamči RSFSR za agrarni in industrijski razvoj drave v bodočnosti, pa je Ukrajina do danes še naj j i producent sovjetskega železa, premoga in sladkorja, in tako do danes osnova težke, rudarske, tobačne in sladkorne industrije SSSR. Ne glede na to, da se Ukrajina še ni opomogla od svetovne in meščanske vojne, producira danes (pred to vojno—ured.) več ko vseh industrijskih izdelkov SSSR, in v Ukrajini živi nad Va delavcev celotne zveze^ Geografsko zanimiva je lega glavnega mesta. Kijev je kulturno središče dežele. Glavno mesto Har-kov pa leži v sredi črne zemlje med Dnjeprom in Donom in predstavlja trgovsko središče za ukrajinsko poljedelstvo. Poleg tega pa leži Harkov relativno blizu Donske kotline—največjega premogovnega ozemlja SSSR -in na cesti iz KrivegA Roga— najvažnejšega središča za železno rudo v SSR—v notranjost dr-iave. Harkov je postal, tako kot poljedelsko središče Ukrajine in kot prevodnik prometa med Donsko kotlino in Krivim Rogom, po revoluciji glavno mesto boljševiske Ukrajine ter naliku-je po svoji legi popolnoma Moskvi. Gospodarsko . na Ukrajino in RSFSR je navezana Bela Rusija. Gospodarsko samostojnejše je Zakavkazje, ki je največji producent petroleja in mangana; kot tako pa je navezano na donske in uralske rudarske proizvode, zaradi svojega južno usmerjenega poljedeflntva (vino, sadje, južno sadje itd.) pa »lasti na RSFSR. Turkmeni-itan poseduje največja ležišča v SSSR in mnogo obetajoče Pttrolcjske vrclce. Ker pa šteje komaj 1 milijon prebivalcev, K produkcija turkmenistanske *'li odvisna od izvoza v ostale SSSR, odkoder dobiva po-Ijedelskc in tovarniške izdelke. Ir» »lično je z razvijajočim se tuikmenistanskim bombažem in » tuikmenhitansko svilo. Uzbe-tatan zalaga z bombažem teks-0 industrijo RSFSR. Da se svobodi odvisnosti od tujega bombaža je zgradila SSSR tur-»fcstanbko-sibirsko železnico, ki n*J omogoči zvezo Turana z žit- no Sibirijo, in ki naj omogoči, da bo Turan namesto dosedanjega žita v bodočnosti prideloval bombaž. Z gospodarskega stališča vidimo, da se zvezne republike medsebojno izpopolnjujejo. Kavka-ška nafta ali srednjeazijski bombaž potrebujeta odjemalce prav tako po vsej SSSR, kakor industrije Ukrajine ali RSFSR. Poleg zunanjepolitičnih in družabnih, razrednih miselnih razlogov je tudi gospodarstvo tista vez, ki močno druži v eni politični edinimi vse zvezne republike in s tem ves ruski kontinent. Upravna razdelitev posameznih zveznih republik je trojna. Imamo edinice čisto upravnega značaja (gubernija, okrožje, vo-lost, mesta itd.); poleg teh pa obstajajo v posameznih zveznih republikah, razen Bele Rusije in Turkmenistana, še narodnostne upravne edinice, takozvane avtonomne republike in avtonomna ozemlja; v RSFSR imamo poleg čisto upravnih in na-rodnostno-upravnih enot še ozemlja, ki se vodijo poleg tega še s čisto gospodarskega vidika, to so takozvane gospodarske oblasti. . Avtonomne socialistične sovjetske republike in avtonomna ozemlja so upravne edinice, ki odgovarjajo v svojih funkcijah približno gubernijam. Ustanovljene pa so bile na ozemljih s posebnimi narodnostno-zgodo-vinskimi tradicijami, ali pa na ozemljih svojevrstnega gospodarskega in narodnostnega značaja.- Avtonomne republike in avtonomna ozemlja so večje ali manjše upravne edinice, v katerih imajo dotični narodi kolikor-toliko široko kulturno avtonomijo. Njihov položaj urejujejo paragrafi 44—48 ustave RSFSR in po njej tudi ustave ostalih zveznih republik. V vsaki z vozu i r^* publiki in v vsaki posamezni avtonomni republiki ali avtonomnem ozemlju predstavlja najvišjo oblast sovjetski kongres; kadar ta ne zboruje, pa osrednji izvrševalni odbor in predsedstvo osrednjega izvrševalnega odbora. Kakor vsaka zvezna republika, imajo tudi avtonomne republike svete ljudskih komisarjev, ki so sestavljeni po načinu svetov ljudskih komisarjev v zveznih republikah iz združenih komisarjev in iz komisarjev za notranje zadeve, sodstvo, prosveto, zdravstvo, poljedelstvo in socialno skrbstvo. Ti organi izdajajo na teritoriju avtonomne republike zakone v mejah avtonomni republiki od zvezne republike priznanih pravic. V glavnem prikrajajo*organi avtonomnih republik in avtonomnih ozemelj zakone in naredbe zveznih republik na narodnostne in kulturne razmere avtonomne pokrajine. V območju Ukrajine sc širi ob dolnjem Dnjestru avtonesnna republika Moldavija (glavno mesto Bal ta), ki ima povsem zunanjepolitični propagandni pomen. Naloga MoldaviJe je, ustvariti moldavsko kulturno in politično individualnost, ki bo lahko pritezala k Ukrajini Besa rabijo. Uzbekistanu je priključena av- tonomna republika Tadzikistan (Džušambe). Ta^žikistan je zemljepisna, in sicer ortografska enota severno od gornjega Amu-Darja. Tadžiki so starodavno junaško in pesniško ljudstvo s samosvojo, od Uzbekov različno socialno organizacijo po plemenih, s samosvojo kulturo, verstvom in gospodarstvom. Ker prebiva del Tadžikov že izven meja SSSR, zadobi s tem tudi Tadžikistan zunanjepolitični propagandni pomen. Bogatejša na avtonomnih republikah ali ozemljih je Z$FSR. Armenija je enotna in spada v tem pogledu v vrsto Bele Rusije ali Turkmenistana. Azerbaj-džan pa ima v okviru svojih mej avtonomno, narodnostno mešano, tatarsko in armensko republiko Nahičevan na severni obali srednjega toka reke Aras, in avtonomno armensko ozemlje Nagornyj Karubah. Oboje nam kaže zanimiv primer leninistič-ne nardonostne politike. Mešano ozemlje Nahicev^na je bilo trajno jabolko razdora med meščanskimi in nacionalističnimi Tatari in Armenci; boljševiki so mu dali avtonomijo, in istotako armenski narodnostni oazi med Tatari Nagornyj-Karabahu, v okviru azerbajdžanske zvezne republike. Georgija poseduje avtonomni republiki Abhazijo (Suhum) in Adžaristan (Batum); ha kavkaških pobočjih med gru-zinsko in osetsko vojaško cesto pa avtonomno ozemlje Južnih Osetov. Za avtonomijo teh pokrajin so delovali gospodarski, nacionalni in politični razlogi. Batum je glavna luka ZSFSR in potrebuje kot taka posebno gospodarsko vodstvo. Adžaristan, katerega glavno mesto je Batum, pa je narodnostno klasična raznorodna pokrajina, zaradi česar prav tako potrebuje narodnostno samosvojo upravo. Abhazija je nacionalna cdinica s svojevrstnim vrtnarskim in leto-viščarskim značajem- Politični razlogi pa so delovali za avtonomijo južnih Osetov. To ozemlje je narodnostno raznorodna zemlja, v kateri prebivajo revni gorski kmetje, ki so predstavljali od nekdaj ognjišča revolucionarnih pokretov ln tako je ozemlje južnih Osetov še danes steber boljševizma v Zakav-kazju. Upravno najbolj pestra je naravno največja zvezna republika RSFSR. Na njenem ozemlju je zato organizacija avtonomnih republik in avtonomnih ozemelj tudi najbolj razvita. Na kratko smo omenili nekatere teh avtonomij že pri principijelnem sta^ lišču leninizma do narodnosti. Izrazito narodnostno podlago ima Jakutska avtonomna republika (Jakutsk, 87'! Jakutov) v porečju srednje in dolnje Lene med Hatango ln Stanovojem, severnim Ledenim morjem in Jablanojem. Jakuti so najkultur-nejši stari sibirski narod, ki sc bavi v nasprotju s predvsem poljedelskimi priseljenimi sibirskimi Rusi v prvi vrati z živinorejo. Narodnostno in gospodarsko je utemeljena avtonomija Kirglzl-stana (61'* Kirgizov, 18'/ Uzbekov, \V,i Rusov). Kirgizi ali bolje Karakirglzi so Kazakom (v carski Rusiji imenovani Kirgizi) sorodno ljudstvo, ki se pa bavi v nasprotju z nomadskimi Kaza-ki s poljedelstvom. Zemljepisno je utemeljena ločitev Kirgiztsta-na od Kazakstana s tem, da pose-ljujejo Kirgizi predgorja in zahodna pobočja Tjanšana, med- Članl delavskega odbora aa politično akcijo, kl la bil uatanovljan v dršavl Tennsssss Tvorilo gs voditelji unij CIO ln ADF. Ameriški tanki na otok« Emir a I« na Pacifiku. tem ko živijo Kazaki na planjavah srednjega in severnega Turana. Politično je Kngizstan važen, ker prebivajo Kirgizi Še dalje na jugu preko mej Afganistana. Največja avtonomna republiki* v območju RSFSR pa je Ka-zakstan (Ksyl-Odra, v bodočnosti ptf Alma-ata, 55'X Kazakov in 34% Rusov). Kazakstan se razprostira med Kas^iSkim mor-jemjem ln Džungarijo ter od Sir-Darje do sibirske železnice pri Išimu. V nasprotju z že omenjenimi Kirgizi so Kazaki živinorejci; poljedelci so Rusi v severnem in severovzhodnem Ka-zakstanu. Gospodarsko naprednejši Rusi dajejo republiki sposobnost gospodarskega razvoja, Boljševiška narodnostna politika pa jih je tudi zato uključila Ka-zakstanu, da vpostaVi v kazaški republiki enotnost nekdanjega historičnega kazaŠkega ozemlja. Tako so prišla na temelju kaza-Škega historičnega prava v okvir Kazakstana v moderni dobi po Rusih poseljene pokrajine ob Uralu, Išimu in Irtišu. S Kazakstanom v zvezi je avtonomno ozemlje Kara-Kalpa-kov (Turtkul, 89% Kurakalpa-kov, 30% Uzbekov in 22% Kazakov) v delti in vzhodno od dolnjega Amu-Darja. Kakor Kirgizi, se bavijatudl Kurakalpakl v nasprotju s Kazaki predvsem s poljedelitvom. Poleg svojevrst nega gospodarstva pa Je ozem- lje Kpra-Kalpakov narodnostno mešana pokrajina, ki zuhteva samosvojo upravo. Čisto politični? temelje Ima avtonomno ozemlje Ojratov (Ulala, 42% Ojratov, 55% Rusov) ln avtonomna republika Burjato-Mongolov (Verh-ne Udinsk, 49'/ Burjato-Mongolov, 33% Rusov). OJratska pokrajina se Širi pod srednjim Al-tajem, severno do Bjeluhe, Bur-jato-Mongollja pa zahodno od srednjega Bajkalskega jezeru, večji del pa vzhodno od Bajkalskega jezera do srednjega. Vitima in Jablanoja. Vsled kolonizacije Rusov, ki Je postajala posebno močna po dograditvi sibirske železnice, je bila borba zu zemljo in s tem tudi nasprotstvo tjied domačini ln priseljenimi Ruai zelo ostra. Kadi tega je našla revolucionarna propaganda rodovitna tla proti carizmu med But jato-Mongoll, ki so se tudi aktivno udeleževa- li revolucionarnih pokretov 1905, 1917 ln pozneje. Ojratl pa so pod vodstvom ruske kolonizacije ostali omejeni na slabšo zemljo ter so bili zopet kot taki lahko dostopni za lenlnlrem. Oba na-rodlča, ki Ju loči poljedelskih Rusov tudi živinorejsko goa|>o-darstvo, sta postala Uko zaradi svojefea stališča do ruske kolonizacije zrela za sprejem boljševizma. Z avtonomijo obema na-todlčema pa so boljševiki osno-vali dve komunistični postojanki. ki imata Velik vpliv na Izven meja SSSR v Mongoliji ln Džun-gariji živeča prodna plemena. In sicer vpliv, kl bo s prosvetnim dvigom obeh narodlčev na nižje kitajske narodne sorodniki še intenzivnejši. ' V evropakem delu RSFSR imamo največ avtonomnih republik in avtonomnih ozemelj v narodno pestrem Kavkazu in v Povolžju. Ko je bila ns Donu In oh Kuhanu strta protlrevolu-Cija, sta se ustanovili v Severnem Kavkaslu. dve avtonomni republiki: Dagcstan tn republl* ka Gorcev. Dage«tan se rafpro etlra med dolnjo Kunvi. vghod nlm Kavkazom ln Kaspttkim morjem, oh katerem leži tudi glavno mesto Mahač-Ksla (ca. • aki Pet* o v* k (Dalje prihodnjič.) Čudni ljudj( čuden svet Najrbže vas bo zanimalo, s čim so ljudje njega dni ščetkali svoje obleke. Sčetke so Iznašli namreč šele v dvanajstem stoletju. Rimljani so svoje obleke snažill s čopi iz volovskth ropov. Seveda te "šdetkv" niso tako temeljito čistile kakor današnjo. Nekateri so pa namesto teh čopov rabili ščetlnaste svinjsko kože, po teh Ščetinah imajo Ščetke tudi svoje slovensko Ima. * V nekaterih morskih ribah, kakor na primer trskah, jesetrlh in slanikih, živi včasih še neka druga riba. Obdaja Jo sluzaata kožica, dolga je pa kakšknih 20 centimetrov. To je mukalnlda, neke vrste slepa riba. Podobna je jegulji, okrog ust ima pa brke. Muksimlda se splazi ribi skozi usta in se vanjo zažre. Včasih jo žre toliko času, da jo obere do kosti. * Znanstveniki vedo povedati, da se ne selijo samo ptiči v toplejše kraje, temveč tudi nekateri sesalci. Tako je v Ameriki že dolgo znano, da netoplrl prezlmijo na jugu, spomladi ae pa spet vrnejo v severnejše kraje. Tudi v Evropi ao že opazili netopirje, kl se jeseni s lastavl-cami vred dvignejo ln odlete na jug. Ker pa pogosto lete v mraku, jih ljudje ne opazijo. Ven dar so nek<£ na onem samem mestu v poldrugi url videli leteti okrog 500 netopirjev. Z obročki, ki so jih jim nataknili nu noge, so ugotovili, da se netopirji zmerom vrnejo na Isto mesto, od koder so odleteli. • # Tega najbrže še ne veste, du jionekod pajke goje kpt domače živali, jKiaebno na Južnem Balkanu. Tu so namreč pred krat* kim prišli na sled nekemu pajku, ki se hrani a stenicami. Tako ao začeli nu debelo rediti te pajke in zdaj Jih imajo v hišah, da žro stenico, tako kakor mačke miši. * 0 Mesto Bishop v Kaliforniji se lahko jKinašu z edino farmo črvov nu avetu. Ustanovila stu Jo dvu otroka. V glavo jlmu je šinila pametno misel, da bi takšno podjetje utegnilo prinašati koi lepe dohodke; posebno zato, ker živi v bližnjih vodah veliko postrvi. Dala stu naložiti nu kakšnih 000 kvadrutnih metrov velikem ozemlju debelo pisat hunu, slame in različnih žitnih odpadkov. Tum zdaj redita črve in na željo Jih razpošiljata v posebnih pločevinastih škatlah Kupčija s črvi Je prsv donosna, saj ra/oošilfata v času rlbjegu lova kar po 6000 črvov na dun • Saharski polži se v suši skrijejo v svojo hišico In tam počakajo dežja. To pa včasih zelo dolgo traja Ugotovili so, da so polži oetali pri življenju tudi če tm vee let prebili v svojih hišicah v pričakovanju odrešilnega dežja. ♦ . • V okolici Tifliaa v Mah Aziji opa/lš stol j H-, od daleč podobne »tplpom nad petrolejakiml čr-/likami. V resnici ao pa ti stolpi apalnlee Armencev In drugih (»rebtvaleev, V okolici Je namreč silno veliko velikih in hudih moskltov Km pa moški 11 po večini ostanejo pti tleh In nr l#t<* više ko tri metre nad zrm-Ijo, se ljudje pred njimi skujejo v »toiue Tam ao popolnoma varni pred krvoločnimi žuželkami, pa t ud t pied malarijo In drugimi boleznimi, ir vira joči mi evali % orožjem, kupljenim od Nemcev in prenešentm s pomočjo sočustvujočih Poljakov. Francozi »abotirajo . . . London. (ONA),—P r o I z v o d aluminija Je bil precej zmanj« 4an zaiadi akcije francoskih sa-boterjev. Kovina se Je strdlla v pečeh, ker so francoski patrioti preti-gull električni tok v pokrajinah Savoy, gornji Savoj in Isere. Kovina se at rdi v 24 urah brez elektrike Potem f* traja dva meseca, prrfdno sr kovina, strjena v pečeh, izreie In da ae pro« dukrija nadaljuje. Pravijo, da je poškodba šeatlh tovarrf po-■ k>Hl>ivanih pred kratkim, po-vrročlls irgubf* 211.OUO ton aluminija. Rommelov glavni stan v Holandiji Vodstvo obrambne strategije v njegovih rokah i • London. 26. upr.—reldrnuttal Krwln Rommel je ustanovil svoj glavni stan v liredi, severna lio-landija, odkoder bo vodil obrambno strategijo proti zavezniški invasdjl Itvrope. Tako poroča Vrije Nleuwscentrale, list, ki ga izdajajo holmidake |mm1-talne gru|>e . List trdi, da morajo liolaiidcl graditi trdnjave okiog Brede, du je to mesto nutipuno z nemškimi vojaki in da Je nemško |)o-veljat vo prevzelo vl>u glavna poslopja, Vse privatne zveze med liredo in zunanjim svetom so bile pretrgane pred dvema tednoma Honuriel in feldmaršal Kari von Kundatedt, vrhovni poveljnik nemške sile v zapadni Evropi, ata že večkrat ogledala utrdbe ob Atlantski obrambni steni. Treri*4>rcan, nemška časnišku agentura, Je poročal, da gradnju trdnjav uspešno napreduje. ' Breda je eno izmed največjih mast province Brsbant. Od Kot-tei dam u je oddaljena 32 milj, od Middeibuiga, provinca Zeeland, pa it milj. Od Brede vodi cesta di) Moerdijka, kjer dfilg moat apsja aevemo Holandljo g južno Holgijo. Preko Tliburga. ftonte-la in Findhovena so dobre železniške zveze s Nemčijo. AGITIRAJTE ZA PltOSVTTOl MIHAiL AKCIBASEV SANIN Poslovenil 8Um KriioTK I z (Nadaljevanje) "Frazer," si je mislil zlobno zadovoljen; "nekoč se je bahal z mržnjo do življenja z višjimi, nerazumljivimi vprašanji, zdaj se pa baha z zverinstvom . . Jurij je pustil Sanina in jel premišljevati o sebi, da se on ne olepšava z ničimer, a da je vse, kar je v njem, bodisi trpljenje, bodisi misli, nekaj posebnega, kar ni podobno ničemur. To je bilo prijetno, vendar je nečesa manjkalo in Jurij se je jel spominjati pokojnega Semjonova. 2alost£n si je mislil, da ne bo nikdar več vi-' del bolnega študenta, in Semjonov, ki ga ni Jurij nikdar imel posebno rad, se mu je zdel blizu in ljub do solz. Predstavljal si je študenta, ležečega v grobu, s segnitim obrazom, s polnim telesom črvov, ki se počasi ln gnusno zvijajo in mrgole po razpadajočem testu, zavitem v pozelenelo, vlažno in debelo uniformo. Ves se je stresel od gnusa in spomnil se je pokojnikovih besed: "Jaz bom ležal, vi pa boste šil mimo in se ustavili nad menoj po potrebi . . ." "Pa saj so vse to ljudje!" je z grozo mislil Jurij in pozorno zrl v debeli ccfetni prah. "Hodim in temptam možgane, srca, oči... oh!" Začutil se jc nekako zoprno slabega v kolenih. "Tudi jaz bom umrl .. . umrl bom in po meni bodo prav tako hodili in mislili isto, kot jaz sedaj .... Da, še je treba živeti in živeti, dokler še ni prepozno! . . . Dobro živeti, tako živeti, ds ne bi niti en sam trenutek mojega živ-_ Ijenja propadel zastonj .. . Kako pa naj to storim?" Na trgu je bilo prazno in svetlo in nad vsem mestom je vladala tesna in zagonetna lunina tišina. "Bajanov glasne strune o nje-em ne bo-odo pra-avile," je tiho zapel Jurij. "Pusto, žalostno, strašno!" je glasno izpregovoril, kakor bi se pritoževal, a se je sam prestrašil svojega glasu in se ozrl, ali ga ni morda kdo slišal. "Pijan sem ..." si je mislil. Noč je bila svetla in je molčala. XIII. Ko sta se Karsavina in Dubova odpeljali nekam na obisk, je poteklo življenje Jurija Sva-rožiča enakomerno in enolično. Nikolaj Jegorovič je bil zaposlen z gospodarstvom in s klubom, Ljalja in Rjazancev sta pa bila očividno nevoljna nad vsakim, ki je bil prisoten, tako da je bilo Juriju nerodno pri njih. Samo od sebe je prišlo tako, da je začel zgodaj hoditi spat in pozno vstajati, skoraj prav k obedu. Ves dan je posedal zdaj na vrtu, zdaj v sobi, napeto so mu rojile po glavi misli in pričakoval je močnega dotoka energije, da bi mogel zsčeti delati kaj velikega. To "veliko" je dobivalo vsak dan drug izraz: sedaj je bila slika, sedsj vrsta člankov, ki so imeli — česar ni opazil niti Jurij sam — dok*, zatl celemu svetu, kako veliko napako so napravili socialni demokratje, ko niso prepustili Juriju prve uloge v stranki; včasih je bilo to občevanje z ljudstvom in živahno, neposredno delo med njim; toda v vsaki obliki je bilo vse važno in silno. Toda dsn je potekal za dnem prav tako, kakor je prišel in ni prinesel Juriju ničesar razen dolgega časa Dvakrat sta prišla k njemu Novikov in šafrov; Jurij sam Je zahajal k predavanju in v goste, toda vse to mu Jc bilo tuje, razmetano in ni imelo zveze s tistim, kar se jc mučilo v njegovi notranjosti. Nekoč je stopil Jurij k Rjazancevu. Zdravnik je stanoval v čistem in velikem stanovanju in v njegovih sobah je bila množica stvari, ki so bile namenjene za razvedrilo zdravega in* močnega človeka: telovadna orodja, uteži, rokavica za boksanje, rapirji, trnki, mrežice za prepelice, ustniki in pipice. Vse je dišalo po zdravem moškem telesu in po zadovoljnosti. Rjazancev ga je sprejel prijazno in neprisiljeno; razkazal mu je vse svoje stvari, se smejal, pripovedoval anekdote, mu ponudil kaditi io piti ter ga koncem koncev povabil na lov. "Nimam puške," je rekel Jurij. "Pa vzemite mojo, pet jih imam," ga je zavrnil Rjazancev. V Juriju je videl Ljaljinega brata in zato bi mu rad postal bližji in se mu prikupil. Zato je Juriju tako goreče in energično ponudil, naj vzame puško, katero hoče; zato je tako veselo in radostno privlekel vse, jih ocenjeval, razlagal njih ustroj in celo ustrelil na dvorišču v cilj, tako da se je Juriju končno vzbudila želja, da bi se prav tako veselo smejal, gibal in streljal in je privolil, da vzame puško in pa-trone. "No, vidite, izvrstno," se je Iskreno razveselil Rjazancev. "Jaz sem se kot nalašč za jutri pripravljal na izlet .. . Pojdeva zdaj skupaj, ne?" "Z veseljem!" je pritrdil Jurij. , • Ko se je vrnil domov, se Je — ne da bi sam to opazil — dve uri motil s puško, jo ogledoval, poskušal, kako mu stoji jermen na ramah, dvigal kopito, meril v svetilko in je lastnoročno, skrbno namazal stare lovske škornje. Drugi dan proti večeru se je pripeljal ponj veseli in živahni Rjazancev s kolesljem, ki je bil vanj vprežen sit, rjav konj. "Pripravljeni?" Je zavpil Juriju skozi okno. Jurij, ki je že imel na sebi puško, patrone in lovsko torbo ter se v vsej opremi precej nerodno premikal, je prišel iz hiše in se v zadregi smehljal. ' "Pripravljen, pripravljen," je rekel. Rjazancev, ki je bil prostorno in lahko oblečen, je nekoliko začuden gledal Jurijevo opravo. . "Tako vam bo težko," je rekel in se smehljal; "odložite vse skupaj ln dajte semkaj. Ko pridemo na mesto, boste pa tam deli nase." Pomagal je Juriju odložiti orožje in ga polb-žiti pod sedež na koleslju. Potem sta se odpeljala hitro, kolikor je mogel dirjati dobrj konj. Dan se je nagibal h koncu, vendar je bilo še vroče in prašno. Kolesa so voz jfrecej stresala in Jrij se je moral držati za sedež. - Rjazancev je brez prestanka govoril in se smejal; Jurij je pa prijateljsko zadovoljno gledal njegov krepki hrbet, zavit v kotoninast suknjič, ki je bil pod pazduhami prehoten, in ga je nehote posnemal v smehu ln v šalah. Ko sta se pripeljala na polje in so ju tolkle po nogah trde poljske bilke, je postalo hladneje, laglje in prah je ponehal. Pri nekem prostranem ploščnatem zelniku, ki so se na njem belile dinje, je Rjazancev u-stavil potnega konja. Nato je dolgo časa kričal v donečem baritonu; roki je držal ob ustih. "Kuzma-a . . . Kuzma-a-a . . ." Neznatni, komaj vidni ljudje na drugem koncu zelnika so dvignili glave in dolgo časa gledali proti kričečima, potem se je pa eden od njih odločil in šel dolgo časa po gredah, predno sta videla, da je to visok, sivolas kmet; imel je dolgo brado in spredaj so mu visele hrapave roke. Počasi je pristopil in rekel široko se smehljaje: (Se nadaljuje.) Lažnivi Nam-Bok m A \ Jack London 2 ' Stopil je na obrežje, toda Q|>e<*-Kwan mu je dal znamenje, da obstane. "TI si mrtev, Nam-Bok," mu je dejal. Nanvliok sc je zasmejal. "Debel sem." ' Mrtvi niso debeli," sč je tzgo-valjal Opee-Kwan. "Dobro se tl g«>di, ampak čudno )v to. Nobeden se ne more s celinskim vetrom spariti tn po letih vrniti." "Jaz pa sem sc vrnil," je pre* proalo odgovoril Nam.Ilok "Mogoče pa si le senca, ki pride in gre, senca Nsm-Boka. ki je nekdaj živci. Sence se lahko vračajo." "laičen sem. Sence nc jedo." Toda Opee-Kwan se ni mogel odločiti in v tej žalostni zmedenosti si je drgnil čelo. Tudi Nam-Bok je bil zmeden. Pogledal je na množico, pa ni našel prijaznega izraza v očeh teh ribičev. Možje in žene so si skrivnostno šepetali. Otroci so se bali in so se skrivali za odraslimi, psom se je ježila dlaka in plazili so sc k niemu ln ga nezaupljivo obvohavali. "Jaz sem te rodila. Nam-Bok. in ja/ sem te dojila, ko si bil majhen." je ječala Bask-Wah-Wan in se mu je približala: "Pa če si seneca ali ne, jaz ti bom dala jesti." AS A 6€M€SAL THINO" a nont mo«* »Mrm m w*m! mu*. SH/fiT** * M&uc f 1 e 1 Nam-Bok je hotel stopiti k njim, todu strahotno in grozeče mrmranje ga je zadržalo. Dejal Je v nekem tujem jeziku tako nekako, kakor "hudiča vendar" ln je pristavil: "Nisem senca. Človek sem!" "Kdo more razumeti te skrivnostne stvari?" je vprašal Opee-Kwan na pol sebe in rod, h kateremu sc je obrnil. "Mi smo, toda za dihljaj pozneje nas ni več. Ce pa more človek postati senca, ne more ll senca postati človek"* Nam-Bok je bil, toda njega ni več. To vemo, nc vemo pa, če je to Nam-Bok ali Nam-Bokova senca." Nam-Bok se je odhrkai in odgovoril: "V starih, davno preteklih dneh je odšel tvojega očeta oče. Opce-Kwan, proč in se je šele po mnogih letih vrnil. Njemu niste odrekli prostora ob ognju Pravijo. . Napravil je skrivnoatem odmor in vsi so prisluhnili. "Pravijo," je ponovil ln namenoma povdaril naslednje, "da je Sipaip — njegova žena — po povratku rodila dva sina.** "Toda on in celinski veter nista imela nič skupnega." je odgovoril Opee-Kwan. "Odšel je v arer dežele. Naravno je, da gre človek vedno globlje v svet ** "Prav tako na morju. Toda to Razni mali ogU«j Potrebujemo dekleta in žene pomagati. KLOBASE KUHATI Izkušenost ni potrebna puj «2c na uro.—Čas in pol za n„7 urno delo. Dobro delovno stan* Oglasite se pri: Golden Oak Packing C o. 1233-35 W. George St. Klisjskl vojaki ogledujejo Japonski protitankovski top. ne spada sem. Pravijo. . ., da je oče tvojega očeta vedel pripovedovati o vsem, kar je vitfel, čudovite stvari." "Da, prav imenitne stvari je pripovedoval." "Tudi jfiz vem mnogo čudovitih stvari," je izjavil Nam-Bok, da bi se Jim prikupil. In ko so še omahovali, je to podkrepil: "In darila imam tudi. Iz bldarke je vzel šal, krasen vzorec, ln ga ogrnil materi čez rame. Vse ženske so zastokale od začudenja in stara Bask-Wah-Wan ga je otipavala med prsti, ga božala in pela tiho z otroškim veseljem. "Pripovedoval nam bo lepe stvari," je zamrmral Koogah. "In darila," ga je spodbujala njegova žena. In Opee-Kwan je vedel; da je njegovo ljudstvo nestrpno, pa tudi v njem je kar gomazelo od radovednosti po teh stvareh, ki jih še ni slišal. "Imeli smo obilen ribji lbv," je dejal s pred-darkom. "In imamo mnogo ribje masti. Pridi torej, Nam-Bok, vabim te na pojedino!" Dva moža sta dvignila bidar-ko na ramena in sta jo nesla k ognju. Nam-Bok je šel poleg Opee-Kwflna in vaščani so jima sledili. Samo nekaj žensk je zaostalo. Nekaj časa so se obotavljale, potem pa so nežno otipavale šal. Med jedjo, niso mnogo govorili,četudi so vsi radovedno ogledovali J3ask-Wah-Wansinega sina. To ga sicer ni spravilo iz ravnotežja, pač pa mu je smrad mrožove masti pokvaril apetit in jedača se mu je gabila. "Jej, saj si lačen!" je velel Opee-Kvvan. Nam-Bok je zaprl oči in je segel z roko v velik lonec, kjer so bile gnile ribe. "La, la, ne delaj se lepega! Mnogo mrožev smo vjeli, močni možje pa so vedno lačni." Bask-Wah-Wan je pomočila posebno neokusen kos lososa v mast in je ta cedeči se grizljaj ljubeznjivo ponudila svojemu sinu. Ko ga je opozoril njegov želodec, da ne prenese vsega kakor v starih dneh, si je obupno na- no okoli sebe, da ni mogla vdi- tla£il pipo in pričel kaditi. Rojaki pa so z velikim šundrom jedli kar naprej. Le malo izmed njih si je laskalo, da poznajo tobak, čeprav so tu pa tam od Eskimov iz severa kupovali tobak nejslabše vrste. Koogah, ki je sedel poleg njega, mu je dal razumeti, da ne bi bil prav nič užaljen, če bi mu ponudil pipo za par dimov. Ko je imel še polna usta in ustnice vse mastne, je krepko posrkal na jantarjevem ustniku. Ko mu je hotel vrniti pipo, se je Nam-Bok prijel za trebuh in je ni hotel vzeti. Pa mu je dejal, da si jo Koogah more obdržati, češ, da mu jo je že koj v začetku mislil podariti. Ljudje so si oblizovali prste in se veselili njegove radodarno-sti. Opee-Kwan se je dvignil. "Sedaj pa, o Nam-Bok, je pojedine konec in mi bi radi slišali o čudovitih stvareh, ki si jih videl!" Ribiči so bili zadovoljni s tem predlogom, zatopili so se zopet v svoje delo in prisluhnili. Možje so pritrjevali osti kopij na ročaje in so rezbarili v kost, ženske pa so strgale mast z mrož-jih kož, jih mehčale, nekatere pa so z žilnatimi nitkami šivale kamike. Nam-Bok je z očmi preletel okolico, pa ga ni tako navdušila kakor v mladosti. Med potovanjem si je to vse drugače predstavljal. Sedaj je bil razočaran. Življenje, na katerega se je navadil, se niti primerjati ni dalo s tem golim, primitivnim življenjem. Pa jim je vendar poskušal vsaj malo odpreti oči in ob tej misli so mu zažarele oči. "Bratje," je pričel z udobnim zadoščenjem moža, ki se baš pripravlja, da prične pripovedovati svoja velika dejanja. "Poslednje poletje je zaključilo že mnogo poletij, odkar me je zmanjkalo. Prav tako vreme je bilo, kakršno namerava biti danes. Galebi so letali nizko, veter ie krepko pihal od zemlje sem in nisem mu bil kos s svojo bidarko. Privezal sem kožo tes- TANK DELIVERS BABY ON LCI CRAFT rati voda in sem se boril vso noč z viharjem. Ko se je zdanilo, ni bilo nikjer zemlje — samo morje — in celinski veter me ni hotel spustiti iz svojih rok, ter me je gnal kar naprej. Tri take noči so se medtem spremenile v dan, zemlje pa ni bilo nikjer in celinski veter me ni spustil. "Ko se je pričel četrti dan, sem bil kakor brez uma. Tako sem bil lačen, da nisem mogel nič več veslati, v glavi se mi je vrtelo od žeje, ki se me je lotila. Morje pa se je umirilo in veter-južnjak je pihljal. Ko sem se ozrl, sem doživel nekaj > takega, da bi kmalu zgubil razum." (Dalje prihodnjič.) NeJ sanesl J Ive jše dnevne delavske vesti so v dnevniku "Pro-sveiL" AH Jih čliaie vsak dan? Razni mali oglasi POTREBUJEMO "Drill Press Hand.' Oglasite se pri: STENBERG FORGINGS CO. 3717 Milwaukee ave. PRODA SE m akrov farmT«^ od Chicaga. Dobra zemlja in ja. Cena je $13,500.00, takoj $6000 J ostalo morgaže 15 let po 4H«, LOUIS I BEHM Grays Lake, 111. Phone 5151 KOVAŠKI POMOČNIK—mora imi skušnje na strojnem kladivu in i delo na nakovalu. Stenberg Foruii Co,t 3717 Milvaukee Ave. RAD BI SE SEZNANIL^ Rojak bi se rad seznanil s Slov« ko srednje starosti. Jaz sem u| imam lei} dom in stalno delo ( katero veseli, naj piše na nasl« "ROJAK," 2657 So. Lawndale Av, Chicago 23, Illinois. _(AdJ FARMA NA PRODAJ Proda se 240 akrov obsegajoča i ma, »4 akrov pod plugom, 35 dober pašnik, ostalo je šuma. sobna hiša, 32x80 štala in silo, do voda v hiši in v štali. Dobra vitna zemlja. Na dobri cesti 1 mij od Benoit Mail Route mimo mlekj ne in blizo Šole. Proda se tudi ? orodje, stroji, traktor in blago mestu. Kogar veseli, lahko ku tudi samo farmo, ali pa vse skupi Vzrok prodaje je starost. Oglasite osebno ali pismeno pri lastniku naslov Steve Tedevich, Rt. No. Mason, Wis. —(Ad» NA PRODAJ je 22-sobna hiša. a derna, kurjava, dober basement, jezeru. Stala je $30,000, proda ie $6,500. 45 mil od Chicaga. Bi se U ko predelalo na več apartmentov. LOUIS I. BEHM Grays Lake, 111. Phone 5151 TISKARNA S.N.P.J. sprsjsma vsa v tiskarsko obrt spadajoča dala Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike^ knjige, koledarje, letake , itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vss pojasnila daje vodstvo tiskarne Cen« smerne, nsijsko delo prva vrste . . . . i JL^ š ummo StOMDtr, Pharmarl«* Mat« Anthonjr Savsraee bnfak tbe hnl-Un bobjr bojr be drli vere* bo s LCI bost thst vos trsfuferrbM refui « tn aafetf ttr*r> the Anaio be.rhKeed The mother (on rtretrhr.) md JMMvara mm.v»d from tb* ship at Naptas ...d pctm,»«nced veli M besltbr by • ph)urUn. The bmby vas ehrteteoed George aboud »sin. Jh4S te M udktai U. f Hm*t JUdtuphote. ^^ Pišite po informacije ns nsglov: SNPJ P Rl N T E RY 2657-59 S. Lavvndale Avenue • • Chicago 23. IlHnoli TEL. ROCKWELL 4M4 naročite si dnevne prosveto * Po sklepa 12. rodne konvencije se lahke naroči na list P"""** prlštej« edasL dva. tri stirl ali pot članov Is soa dmšlae k eni asrod ■U. Ust Prosveta stane aa vse enako, n tlano ali nofilans $1-0$ * . letno naročnine. Kav pa člani le ptešaje psi aassmenlu Si 201 tadnlk. se Jim to prištele k naročnini. Torej sedaj nI vsroks. rs«, da Jo lkl predrag sa tlmmm SHPJ. Ust Prosvete ]e vaša lasinias Is gotovo Jo v vsaki dnsšlnl nakdo. k! M rad čital Ust vsak dan. Pojasnilo*—VselaJ kakor hitro kateri teh članov preneha biti iU® SNPJ, ali če se preseli proč ed družin« In __________bo sahteval sam tvoj list tednik, bod« moral Usti član Is dotičns družine, ki j« tako skupao naročena na dnevnik Prosveto, to Ukoj naznaniti upravništvu Usta, tn obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tegs * stori, tedaj mora upravništvo utišati datum sa to vsoto naročnika. Cena listu Prosveta Se« Za Zdruš. dršav« ln Kanade SMC Za Chleefo In okolico F* 1 tednik In------4 Ji 1 tednik In Jfc--------J* 2 tednika ln___Ul f tednika In--------J*!? 2 tednik« ln----IM t tednike In --------J* 4 tednik« ln____Lit 4 tednike In_____________t7f $ tednikov ln___niš i Isitelknr In m __ _ densrjs sU Sat. U Jo rsša is«*«1"* PROSVETA. SlfPJ. 1! tt$7 So. Levndale Ava.