Stey. 33. Y Mariboru 16. avgusta 1877. Tečaj XI.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem ii a dom ¡a celo leto 3 gid. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Volitve in volilni red.
Nove volitve se bližajo in treba je, da se ž njimi začnemo zopet ukvarjati. Zlasti kmetski ljudje bi morali sedaj dobro vedeti, pri čem da so in kaj jim je tirjati od prihodnjih kandidatov, kedar se jim bodo prišli v poslance ponujat. Zastran volitev odloči največ volilni red, t. j. postava, po kateri se voli in ki tudi število poslancev posameznim volilcem odmerja. V tej važni reči je sedaj z številkami dokazano, da se je kinetskim ljudem premalo, mestnim itd. pa preveč poslancev odmerilo, če se namreč ozir vzeme na število kmetskih in mestnih prebivalcev in na svoto njihovih davkov. Politični nasledek temu je sedanje gospodstvo liberalne stranke. Kajti prebivalci mest in trgov, potem veliki posestniki se držijo večjidel vsi liberalne stranke. Na kmetih pa še mnogo velja znani pregovor: staro vino, stari denar in stara vera. Kmet je sploh bolj konservativen, ker skuša to ohraniti, kar mu varuje njegov stan, jezik, navade, krščansko življenje in prepričanje. Toda bivši minister Scbmerling je 1. 1860 za deželne zbore izdelal volilne rede tako, da so mestni ljudje in veliki posestniki skup dobili več poslancev, kakor pa kmetski ljudje. Vsled tega je prišel liberalizem na vrb, začela se je liberalna doba, čije dobrote prav trdno čutimo na primer pri dačnih knjižicah itd. Srečno pridobljeno gospodstvo je liberalna stranka na vsak način hotla ohraniti in utvr-diti. To je dosegla najbolj z novim volilnim redom za državni zbor, kateri red še sedaj velja. ! Kmetski volilci bi se ga naj vselej in dobro spominjali, kedar imajo nove volitve. Ni dvomiti, da bodo takrat vselej in povsod pa tudi trdno izpra-ševali svoje kandidate, kaj da o volilnih redih sploh in zastran onega za državni zbor posebič mislijo. —
Vsega prebivalstva, za katero ovi volilni red velja, štejemo 20 milijonov; namreč: 4931 velikih posestnikov, 499 udov trgovinskih zbornic, blizu 4 milijone mestjanov in tržanov in 16'/s milijona kmetskih ljudi. Državnih poslancev je vseh 353.
Eden poslanec pride torej poprek na vlakih 56 000 prebivalcev. Kmetskih poslancev bi torej biti moralo s/4, mestnih in tržanskih t, j. prvih 275, drugih pa 88, na 4931 velikih posestnikov in na 499 udov trgovinskih zbornic nebi spadal noben poslanec. Kako pa je v resnici ? Tako : 499 tr-govinčarjev voli 21 poslancev, 4931 velikih posestnikov 85, mesta in trgi 116 (z trgovinčarji torej skup 137), kmetje pa samo 131. Z drugimi besedami: 4931 velikih posestnikov ima toliko volilne pravice, kolikor 10 milijonov kmetov (2000krat več) in 499 trgovin carjev velja toliko, kolikor 2V2 milijona kmetov; 24 trgovinčarjev že voli 1 poslanca ; velikih posestnikov 51 tudi 1 poslanca ; v mestih in trgih voli 33.307 (namesto 56.000) 1 poslanca, kmetskih ljudi pa je treba našteti, da imajo 1 poslanca: 125.561 (namesto 56.000).
Take so razmsre pri nas vsled volilnega reda, katerega je izdelala liberalna stranka — očividno ne na politično korist — da o drugi molčimo — kmetskemu prebivalstvu, katero sedaj skoro edino sv. Cerkvi daje mešnikov, cesarju največ vojakov, državi pa največ denarjev. Ako tedaj kmetsko prebivalstvo hoče tudi politično toliko veljati, kolikor plačuje v krvi in denarjih, mora pred vsem, se vé da z postavnimi sredstvi, delati na to, da se njemu nevgodni volilni red spremeni, in v ta namen je treba konservativnih, kmetu res udanih in srčnih poslancev, ne pa liberalnih kričačev ali pa kakih političnih mevž. Liberalen poslanec ne bo glasoval zoper volilni red, ki je liberalcem toliko ugoden. Vrana ne kljuva vrani očes !
Resolucije ali sklepi
splošnega shoda avstrijskih katoličanov na Dunaju meseca maja 1877.
F. Cerkvena umetelnost.
III. PremiSljevajé, da zamore le koristiti, ako vsak duhovnik, kakor tudi sploh ako katoliški verniki vedó, koliko je sv. Cerkva glede umetal-nosti storila, potem ako umevajo razvitek krščanske umetelnosti in iz tega zajemajo večje spoštovanje
do Cerkve; premišljevaje, da so dijaška semenišča predstopnje do duhovniških semenišč, da mora za duhovnika velikega pomena biti, ako razumeva zgodovinski zazvitek za cerkvo potrebnih umetnijs-kih reči, kakor tudi popolno izraženje cerkvenih resnic v ustvarbah umetelnosti; premišljevaje, da so ustmena predavanja, pojasnjena z primernimi sredstvi, ne dajo popolnem dobro nadomestiti po nobenem zasebnem še tako marljivem prebiranju strokovnjaškib listov; premišljevaje, da so bogo-slovske vednosti itak že v mnogovrstni dotiki in tesni zvezi z umetelnostino zgodovino in starino-slovjem; premišljevaje, da se od duhovnika, v starinoslovju cerkvene umetelnosti izvedenega, da pričakovati izvrstno čislanje in skrb ohranjevanja spomenikov cerkvene umetelnosti srednjega veka; premišljevaje, da duhovnik, kateri je v tej reči izveden, kaže jako zaželjeuo sposobnost, ljudstvu, s katerim je v nejbližnji dotiki, biti voditelj in učnik v umevanju in ljubezni za blažji umetnijski ukus, da se torej nadejanja Cerkve, države in človeške družbe glede jihovih skupnih koristi pri umetelnosti in jenem napredku v tem poduku vje-majo; premišljevaje, da tudi na protestantskih vseučiliščih v Nemškem od vlade nastavljeni profesorji učijo starinoslovje cerkvene umetelnosti, da je torej nekaj enakega tem več pričakovati od vseučilišč in od učilnih zavodov v katoliških državah : izreka shod avstrijskih katoličanov željo, naj bi se od odločevalne cerkvene strani, kolikor je to mogoče, mislilo na priredjenje predavanj iz zgodovine in starinoslovja krščanske umetelnosti v duhovniških semeniščih in bogoslovnicah po zgledu škofij, katere že kaj takega imajo, pri kateri reči se pa še posebič mora priporočati, naj se v dijaških semeniščih poduk v risanju kot ob-ligaten zaukaže in tako uravna, da bo zamogel kot predstopnja za bodoči poduk v cerkveni umetelnosti v bogoslovju služiti.
IV. Premišljevaje, da se zarad znane topo-grafične in narodne različnosti v cesarstvu ima centralno delovanje za krščansko umetelnost boriti z znatnimi težavami, in da zlasti različnost jezikov krepek vspeh centralnega lista za umetelnost za-branuje; premišljevaje, da bi tak centralen list, odtegnjen lokalnim potrebam inprašanjem, potrebne podpore poprej pogrešal, kakor pa list namenjen menjšim krogom, ki pa mu podajajo mnogo naravnih pogojev obstanka; premišljevaje, da tako od mnogih oddaljeno podvzetje pravega umevauja in prizadevanja za umetaluost po vseh delih cesarstva vendar nebi pospeševalo, med tem ko pa lokalni listi laglje lokalnim potrebam ustrezajo in lokalno prizadevanje za umetelnost vzbujajo in podpirajo: sklene shod avstrijskih katoličanov iz-davanje centralnega lista v zadevi cerkvene umetelnosti za celo cesarstvo opustiti ter na izdavanje in podpiranje večih in lokalno opravičenih listov delati.
Gospodarske stvari.
Špinača.
M. O tem izvrstnem sočivju se je že v lanjskem letniku obširneje pisalo, ker pa se pri nas še vse premalo obrajta in prideluje, jo hočemo tukaj zopet našim vrtnarjem in gospodinjam priporočiti, zlasti zarad tega, ker je špinača jedno tistih sočivij, ki se morejo razun ob času globokega snega ali prav hudega mraza skoraj skozi celo leto rabiti. Glavna posejatev se vrši zdaj meseca avgusta, da je pozno v jesen, po zimi in spomladi te prikuhe kaj v roke vzeti. Poleg tega se pa more še pred avgustom ali po avgustu tudi sejati. Pa tudi brž spomladi se more špinača sejati in tedaj je jo treba vsakih štirnajst dni novo gredico .posejati. Spomladanska in poletna setev se da le jedenkrat porezati, ker rastline prenaglo v stebla gred6; druge setve pa se morejo večkrat rezati. Najprikladnejše se seje po vrstah 8—12 palcev vsaksebi. Vendar jo pa tudi sejejo med vrste korenstva, pa tudi za obrobke ob grahovih in fižo-lovih gredicah. Za kraje, ki imajo posebno hudo zimo, se posebno ozkolistna špinača priporoča. Od širokolistne pa se manj semena potrebuje.
Našim kuharicam prijazna beseda.
M. Znana reč je, da ima marsiktera kuharica navado meso ali pa tudi razno sočivje bodi si, da čvrsto ostane ali pa brez vsega premislika, po cele ure v vodi namakati in v nji ležati puščati. To ravnanje pa je popolnoma krivo in napačno, ker se po takem vsaka tvarina, naj je že živalskega ali rastlinskega vira, pokvari in poslabša. Voda ima namreč v viši meri, kakor se po navadno misli, moč, v njej ležeče tvarine izsesivati in ravno najnježnejši, tedaj najboljši delki se najprej iz njih potegnejo. Kolikor več ima ktera studenčnica raznih soli v sebi — in skoraj ni nobene, ki bi jih čisto nič ne imela, toliko veča je njena moč na razne tvarine. Veča ali manjša množina apna, ktero ima skoraj vsaka studenčnica v sebi, živalsko in rastlinsko vlakno strdi. Ne smelo bi se tedaj meso in druge prikuhe dalj časa v vodi puščati, kakor je ravno potrebno. Nektere kuharice vedo iz skušnje, da je špargelj, salata, vohret itd. manj nježna in okusna, ako so se te tvari pred kuhanjem dalj časa še v vodi spirale. One se tedaj varujejo take izprane prikuhovine na trgu kupiti. Ta iz-sezivna moč vode se gledfe kuhe še vse premalo skrbno porajtava.
M. Les ne gnjije in se ne vname, če se naj-poprej tako vse mokrote in v njem tičečega ter-pentinovca oprosti. Spravi se potem v pripravne cilindre in se v njega spravi z silno močjo apno in voda z žvepleno kislino vred, kar vse v tanke ljuknjice lesne vdere. Na to se les zopet posuši in, kakor potrebno, porabi. Zveplena kislina deluje na apno
in naredi se dvakrat žvepleno-kislo apno, ki se v vodi lahko raztopi, ž njo vred v les vdere in pozneje z pomočjo zraka v mavec ali gips (žveplo-kislo apno) spremeni, ki se pa v vodi le malo ali nič ne raztopi in pozneje ne lahko iz lesa ne spravi. Tako pripravljanje lesa, ki je dosti cenejše od vsakega drugega v ta namen priporoča-nega je izvrstno sredstvo zabraniti, da les niti na suhem niti na mokrem ne začne gnjiti. Tako pripravljenega lesa se mrčesje lahko ne lotijo in tudi ogenj se ga tako lahko ne prime, ker so se vse vnamljive snovi iz njega spravile in ker je vlakno z gipsom, ki je slab voditelj toplote, prevlečeno.
M. Zeleni grah se vlaga, ako se za stari polič (0 " 7 litra) izluščenega graha vzame perišče stolčenega sladkora. Grah se vsuje v renico in ta na toplo ploščo umetnega ognjišča postavi. Kakor hitro se zapazi, da se spodnji grah začne ugrevati, se renica proč vzame in grah v nji pretrese in vse vkup zopet na toplo ploščo postavi. Tako se ravna, dokler se ves sladkor raztopi, in ves grah v skorjo iz sladkora zavije. Na to se grah izsuje na platno in prav redko na njem raztrese in na solnce sušit postavi. Vsak dan se mora pa grah večkrat premešati, dokler kakor kamen trd ne postane. Na to se grah vsuje v žakeljc in na prozračnem prostoru do porabe hrani. Predno se rabi, se čez noč v mlačni vodi namaka.
Tržna novost. Izvažanje zrnja iz Avstrije v tuje dežele se je kaj živahno začelo gibati. Tujih kupcev se glasi vedno več. Ječmena gre največ v Wurtemberg,^ Baden in Alzacijo, pšenice pa na Bavarsko in Švicarsko. Meseca avgusta se je samo na tržišču v Beču pokupilo 600.000 meterskih ali novih centov ječmena in pšenice. To so nasledki rusko-turške vojske. Rusija in Rumunija nečete pa deloma tudi ne morete svojega zrnja izvažati.
Sejmovi na Štajerskem. 20. augusta: sv. Juri na Pesnici, Kostrivnica, sv. Marija v puščavi, Pilštajn, Žetale; 24. aug. Arvež, sv. Duh na Šav-nici, Cmurek, Rogatec, Slov. Bistrica, Laško, Velenje
Sejmovi na Koroškem. 21. aug : Lesnik ; 24. aug: Nemški Plajberg,^Feldkircben, Brezinje, Labod, Št. Ožbalt; 27. aug. Črno; 29. aug : Presnica.
Dopisi.
Od Kapele pri Radgoni. Strah in groza objema človeka kedar premišljuje, kako se raznovrstne hudobije med ljudstvom množijo. Koliko se o tem den za dnevom po novinah bere, koliko ubijstev, umorov, tatvin, goljufij itd. pa še se prigodi, ki se javno ne razglasujejo in so te znane samo v onih okolinah, gder so se pripetile. Če pri tem pogledamo na vrsto ljudi, med ktero se v naših krajih
največ in najgorših hudobij dogodi, radostnega srca zapazimo, da se le malokdaj bere in prav po redkem čuje, da bi bil kmet ali v obče kak posestnik koga ubil ali okradel, ampak največ pokvarjenosti je med viničarstvom. Kmeta, svojega gospodarja, ima ta baža ljudi celó v svojih šakah. Ali o tem in o viničarski gizdi drugokrat. Za dues naznanim umor, ki se je v noči od 29. na 30. jul. v naši fari dogodil. Mori večje viničar Mihael Strah. Rojen v Črešnjovcih hlapčeval je ta 271etni potepuh popred v raznih krajih. Pred 2 letoma postal je viničar v Janižbergu, se oženil, zapil vsaki zasluženi groš, potem pa svojo ženo v pijanosti brez vsega uzroka mnogokrat živinski pretepal in njo zadnjič v noči 29. p. m. zaklal. Š prerezanim vratom šla je nesrečna reva še blizu 150 korakov pomoči iskat, ali obnemogla je in pred sosedovim pragom mrtva obležala, in tako tam na vročem solncu pred pragom 38 ur ostala, dokler ni prišel komisar iz Celja.
Hudobuika zgrabili so v Segovcih blizu Apač, kamor je po umoru zopet mlatit odišel, prignali ga v Radgono od ondot pa odpravili v Celje. Umor naznanil se je najpred občinskemu predstojniku g. J. Vebariču. Ta obče spoštovani mož in izvrsten narodnjak poda se taki na pot, in bil je že v pondeljek rano pred 5. uro v Radgoni, da priobči dotičnej oblasti, kaj se je zgodilo. Ali še le v torek po poldne prišel je komisar še z enim pisarjem iz daljnega mesta Celja. Zakaj iz Celja in ne iz Radgone? Ali pri gornje-radgonskih in različnih radgonskih oblastih nikogar ni, ki bi bil sposoben na tenko opaziti, kaj se je dalo videti, in verno opisati, kaj se je tam našlo? Zakaj jih pa plačujemo ? Mar ta komisija iz Celja mauje stane, kakor iz dvajstikrat bližeje Radgone? Ali se znabiti celjski komisar in pisar ob svojem vozita? Zakaj se postave tako ne napravijo, da bi dežela manje stroškov imela?
Iz Ptuja. (O izdavanju Slomšekovih zbranih spisov) zamoremo poročati: založbo druge knjige: basnij, prilik in povestij" prevzela je tiskarnica družbe sv. Mohora, in da se bo z tiskom takoj pričelo. G. urednik je bil ponudil ta drugi zvezek Slom. zbr. sp. slov. Matici, ki je pa odgovorila, da za sedaj ne more prevzeti izdavanja; isto tako odbor za stavljenje Slom. spomenika ni bil v stanu zbirke na svitlo dati. Ker tudi, kakor vemo, g. zbiratelj in urednik, z raznim delom preobložen, nima časa, baviti se z jako sitnim in mudnim razprodavanjem knjig in po izkušnjah, kateie si je pridobil pri prodaji „Šlom. pesnij" nobene želje, drugega in daljnih zvezkov sam zalagati, bi se bilo to hvalovredno početje skoraj da celó ustavilo. Zato gre slavnemu odboru družbe sv. Mohora v resnici vsa hvala, da je prevzel nadaljevanje dela, katerega zahtevata narodova čast in nja ponos. To bi vendar bila nedopovedljiva sramota za slov. narod, ko bi zbranih spisov enega svojih največih rodoljubov in prvih pisateljev,
ki se uara lepo urejeni ponujajo, ne zamogli spraviti na svitlo. Naša skrb če biti, da družbina tiskarna pri tem podvzetju škode trpela ne bo. Slomšekovih pesnij se je v teku enega leta toliko razprodalo, da so sedaj po večem (samo!) poravnani tiskovni in drugi stroški. Največ iztisov se je spečalo se vč da pri nas na Štajerskem, najmanj pa (in to v istini do čuda malo!) na Kranjskem.
Od sv. Bolfanka pri Ormužu. V soboto in nedeljo t. j. 4. in 5. t. m. imeli smo dva slovesna dneva; počastili so nas namreč naš milostljivi knez m škof! Strelba g. Koflerja nam je naznanila približanje našega pastirja in smo tedaj hiteli k nekemu križu, pri kterem se je že mnogo ljudstva zbralo, ne le iz domače, ampak tudi iz bližnje štri-govske fare iz Medjimurja. Ob šestih Njih je spremljala vsa množica med petjem, moljenjem in in strelbo v cerkvo, pred ktero se je lepo okinčan slavolok nad potom razvijal. Drugi dan rano že pokali so možarji ter naznanjali imenitnost bodoče slovesnosti; in res ta dan bil je za nas pomenljiv in ostal nam bode vedno v spominu! Obhajali smo takrat 3. svečanost: posvečenje (consecratio) cerkve, blagoslovljeuje altarjev in delenje sv. birme. Vse to je trajalo celo predpoldne in še le ob '/a 5 zve" čer so se knezoškof odpeljali v Središče. Za po-novljenje naše cerkve so si naš g. župnik J. Tram-puš mnogo zaslužkov pridobili. Od prve ure, ko so v našo faro stopili, je okinčanje in polepšanje starih altarjev njihova glavna skrb bila. Krasno, od našega rojaka g. J. Cučeka, zlatarja v Mariboru, ponovljeni in deloma novi altarji nam kažejo, da so stroški; od farmanov rado in voljno darovani, dobro in hvalovredno porabljeni. Prijetna hiša božja spodbuja k pobožnosti sedanji rod, pa bo tudi še naše zarodnike vedno opominjala na bogo-ljubnost in darežljivost roditeljev.
Iz Šaleške doline. Včeraj 6. avg. t. 1. so se tukaj vršila posvetovanja radi prihodnjih volitev za deželni zbor. Povabljeni so bili najodličnejši gospodi volilci iz Slovengraške in Šoštanjske okolice, ki so tudi k posvetovanju prišli in po živahnih debatah stavila sta se kandidata gospoda dr. Ivan Lipold in dr. Jožef Suc. Enoglasno se je sklenilo, da bodo volilci le odločno značajnega in narod ljubečega moža kandidirali. Kateri bo dobil več glasov, to nam sedaj še ni mogoče vedeti, vendar močno verjetno je, da jih ne bo dobil nobeden zadosti, če eden sam rad pred volitvijo ne odstopi in svojih glasov ne prepusti drugemu narodnemu kandidatu. Želeti je torej, da se gospoda sama poprej porazumita, da ne bo narod škode trpel, sovražnik pa zmagal in se nam smejal.
Dostavek uredništva: iz mnogih razlogov sklepamo, da g. dr. Lipold kandidature še niti sprejel ne bo ! „SI. Gosp.u ga tudi podpirati ne more, ker se mu je pred večimi leti že izneveril. G. dr. Lipold ni raročnik Slov. Gospodarja!
Od I above pri Brežicah. (Lepo hvalo) moram izre i „Slov. Gospodarju", da nas je pozorne
storil na kravje kupce iz daljne pruske Nemčije-Res je, tudi pri nas so že veliko število krav po. kupili ter jih drago plačali, ker smo jih visoko cenili. Ovi kupci so trdi Nemci in se torej poslužujejo tolmačev. Ti so pa zvite buče ter si prizadevljejo vsakemu vstreči in torej po nemški pomagajo kupcu, po slovenski pa slovenskim prodajalcem, vsekako pa sebi samim. Letina pri nas ne kaže tako dobro, kakor od drugod slišimo. Po goricah je sicer vse prav lepo, ali suša silno pritiska na našo peseknato polje. Kar je lani voda vzela, bo letos suša, ako ne več. Ljudstvo se množi, kruh pa gine. Tudi tukaj so začeli novo šolo zidati. Dal Bog, da bi več hasnila, kakor stara!
Od sv. Lenarta pri Veliki nedelji. (Velik ogenj) je bil 29. julija o Oslušovcih. Pogoreli so posestniki Vida Korpar, Matija Kovačec in Anton Dolinšek. Užgal ga je 41etni sin Korparjev; otrok je našel na tleh par žveplenk, jih pobral, užgal in v šope za hramom zložene potisnol. Ogenj zgrabi streho in v 1/2 uri so bili vsi tri posestniki v enem ognju. Nesreča je velika. Zgorelo je 10 poslopij, vse ravno spravljeno zrnje, seno, vsa obleka, zabela in pohištvo, Korparju tudi 31eten žrebec, 21eten bik, 1 tele in 7 prasec. Posestnikov nobeden in sploh le malo ljudi je bilo doma; vse je bilo pri vinogradih gledat, kako grozdje lepo raste. Ogenj je torej v nemar razsajal. Tudi briz-galnica iz Ormuža je prepozno došla. „Špricmaj-ster" jo je torej brž zaklenil in se z pajdaši v krčmo podal boljšega vina pit, kakor ga imajo v Ormužu. Škode je 10.000 fl. Edini Kovačec je bil zavarovan za 150 fl. pri — banki Sloveniji. Ljudje pazite na žveplenke in na otroke!
Iz Koroškega. (Razne novosti.) Potrebno popravljenje Žile kaj slabo napreduje; zarad večnih komisijonov ne pridejo do trdnega dela. Proti škodi pa, katero Drava dela, se nihče ne gane; niže od Podgorijan v lepi in rodovitni Rožni dolini je Drava veliko stotin oralov najlepše zemlje že odnesla. Pred volitvami nam poslanci marsikaj obetajo, po volitvah se pa pogosto ne zmenijo za nas in naše potrebe. 10. septembra imamo volitev novega državnega poslanca za kmetske srenje 6 sodnijskih okrajev; Celovški in Feldkirchenski okraj voli v Celovcu, Velikovski, Bleiburški, Dobrli-vaški in Kapelski pa v Velikovcu. Nova volitev je za tega voljo, ker je liberalec in nemškutar Stockert poslanstvo odložil. Deželni šolski svet koroški je učiteljem v slovenskih šolah strogo ukazal nemški učiti; mudni ponemčevalci ne dobijo petletnih doklad pri plači. Protinaravnega ponem-čevanja pa že otroci sami ne morejo več pretrpeti. V Kapli so šolarji vsi všli učitelju, katerega ne razumijo, ker ne vč besedice sloveski. Letina je na Koroškem prav dobra, vsaj veliko boljša, kakor zadnja 3 leta. Posebno dobro se je obnesla rž, pšenica in ječmen, tudi oves je bil lep. Kuruzo in ajdo je začela suša stiskati, toda le tu pa tam. Črešnje že dolgo niso bilo tako polne, kakor letos.
Po bčelah so zaželi močno popraševati, bolj močne panje plačujejo po 5—6 fl. Zadnji sejem v Kapli je bil nenavadno živahen, zlasti veliko kupcev je prišlo iz Nemčije, ter so vse pokupili, vole, bike in krave, in drago plačali. Nek posestnik je za kravo, ki ni bila kaj posebnega, dobil 158 fl. — Potnikov tujcev vse gomazi letos po naših planinah, dolinah, jezerih in kopališčih. Mnogo denarjev nam donašajo v deželo, pa tudi mnogo prusaštva, ifreimavrerstva in razuzdanosti.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. V Išel-nu v gornjem Avstrijskem sta se naš in pa nemški cesar sošla. Ali sta se pri tem shodu tudi o političnih rečeh kaj pogovarjala, to ni prav znano. Novine poročajo marsikaj, največ govorijo o tem, da je na zahtevo nemškega cesarja, ki je ruskemu stric, baje naš cesar privolil, da sme Srbija zoper Turka iti v boj in se njej ni bati, da bi magjarski hon-vedi potem zasedli Beligrad. Kaj je na tem resničnega, to se bo kmalu pokazalo. Resnično pa je, da je zastran vojnih priprav nekaj časa pri nas zopet bolj tiho, ako izvzememo nov ukaz vojnega ministra. Ta je namreč ukazal, da se v slučaju vojske zamorejo do 32. leta starosti k vojni poklicati tudi tisti možki, kateri so pri novačenju ! sicer bili zvrženi, ki so pa še itak zmožni služiti za delavce, strežnike itd. — Gališki zbor 6edaj j zboruje. Turkoljubi so ga silili, naj sproži pismo do cesarja, v katerem bi zbor po zgledu Magjai ov zaropotal za Turke zoper Ruse. Toda gališki po- I slanci turkoljubom nečejo vstreči in 'sklenejo torej pismo udanosti do našega svitlega cesarja. — Poslanec sv. očeta Pija IX. preuzvišeni nadškof Jakobini se je podal v Ljubljano, povabljen od ljubljanskega škofa. To je redka čast, katera je tako došla ka- j toliškim Slovencem. — Magjari še vedno norijo za Turka in so te dni celó v Sobotišču napravili tabor, pri katerem so kaj nesramno kazali svojo ljubezen do Turkov in sovraštvo do slovanskih Rusov in sploh do vseh Slovanov. — Hrvatje so čedalje bolj srditi na ogerske ministre, ker ti nečejo krajinske železnice z hrvatskimi denarji staviti Hrvatom na korist, ampak Magjarom.
Vnanje države. Rusija pozove novih 370.000 brambovcev pod orožje brž potem, ko bo žetev in mlatitev dokončana; tudi so začeli tam zrnje po- j pisovati in izvažanje braniti, da nebi vojna, ki se zoper Turka bije, pomanjkanja trpela. — Nemčija začenja nemilo čutiti nasledke liberalnega in sv. Cerkvo ob enem nesramno preganjajočega gospod-stva, siromaštvo narašča strahovito pri vedno večjem številu ljudi, ki ne dobijo zaslužka. Tem bolj se pa mastijo in bogatijo večjidel judovski denarni mogotci. Dohodki dač vedno pojemajo. Vkljub temu se pa nedolžni škofi in mešniki in verni ka- j toličani marljivo zapirajo ali izganjajo. — Na Fran coskem mislijo oklicati obsedni stan (Belagerungs- '
zustand) ob priliki prihodnjih volitev. Radikalni, t. j. divji republikanci in neverniki žugajo namreč vse posestnike poklati, če bi ti pri volitvi zmagali. — Angležem je Türk dobro brco dal; Anglež je namreč Turku ponudil svojo pomoč zoper Rusa, če se mu privoli jadrati skozi Dai danele in zasesti mesto Galipoli. Türk pa je ponosno odbil ponudbo. To je Angleža razžalilo in je dovolil sedaj Grkom, iti v boj zoper Turka. — V severni Ameriki je tamošnja republika dobila novega sovražnika. Indijanci, revni ostanki prvih prebivalcev v Ameriki, so se spuntali zoper evropske prišlece in začelo se je strašno klanje. Vlada je odposlala generala Gibbon a z vojaki, kojih je že mnogo palo. — V izhodnji Indiji, kder Angleži gospodujejo, razsaja zopet strašna lakota. Ljudje umirajo na tiso-čine. Sosedi Angležev v Indiji, mohamedanski Af-gani in prijatelji Rusov, so angležkej državi napovedali boj.
Rnski-rumunski-črnogorski-tiirški boj.
Celili 14 dni že se ne upajo Turki nič storiti, čeravno so 3 ruske napade na Plevno odbili in vsled tega Ruse prisilili raztrošene svoje čete zbrati. No, iu Rusi so to že srečno dosegli. Gurko se je povrnil črez Balkan nazaj in dobivlja v Gabrovo in Trnovo vedno več pomoči. Cesarjevič je okoli Ruščuka nastavil opazovalne čete, ostalih 50.000 mož pa ima med Jantro in Lomom v močno zašancanih prostorih. Proti Osman-paši stoji od Selvi črez Bog trt, Bršljan iu Nikopolje 45.000 mož pod generalom Zotovom, ki je povelje prevzel namesto odstavljenega Krtidenerja; general Schilder-Schuldner je pred vojaško sodnijo postavljen. Na sredi pa stoji veliki knez Nikolaj tudi z 40.000 vojakov z glavnim stanom v Sistovu. Ob enem prodira rumuuski knez Ivarol z 30.0U0 Rumunov črez Donavo pti Karabiji in Nikopolju Osman-paši za hrbet. Rusi so sedaj dosti boljše razstavljeni, kakor pred 14 dnevi; združeni so podobni velikej zagvozdi, ki turške sile kala na dvoje. General Cimerman drži v svoji oblasti železnico od Crnovode do Ktlstendža in je za večiuo svojih vojakov blizu Donave na zdravih višinah pri Mal-čevi priredil zašancan tabor. Tu pričakuje pomoči iz Rusije ; 10.000 Rusov mu je že prišlo do Iz-maila, od koder se bodo po Donavi peljali do Mal-čeve. Do konca avgusta dojde Rusom v Bolgariji 130.000 reservistov in tedaj se bo začel odločilni boj od ruske strani, če ga ne bodo do tiste dobe Turki začeli. Do sedaj se niso upali prav iz svojih trdnjav in šanc. Ejub-paša je zašancan okoli Razgrada, Mehemed-paša stoji z glavno vojsko od Džumaje do Osmanbazarja in Bebrove, kder se hoče z Sulejman-pašo združiti in pritisniti na Trnovo. Osman-paša se je baje iz Plevna začel pomikati nazaj proti Balkanu. Egiptovski princ Hasan pa čaka pri Varni na 30.0U0 Turkov, kateri so Kavkaz, kder niso nič opravili, zapustili in se sedaj po morju peljajo nazaj. Tudi iz Ba-
turna v Armeniji so Turki 20.000 mož prepeljali v Carigrad in jih odposlali v Balkan. V Armeniji je silna vročina in torej tudi gibanje na bojišču ni znatno. Rusi pomnožujejo med tem svojo vojno. Na Kandiji je nastal punt; Turki so se poskrili v trdnjave. Turki sedaj, kder le morejo, pobijajo vse kristijane, zlasti Bolgare in zadnji čas tudi Grke. Najhujše divjajo divji Črkesi. Despotovi-čevi vstaši so se zopet zbrali in Turke pri Črnem potoku natepli.
Za poduk in kratek čas.
Črtice iz slovanskega bojišča v Aziji iu Evropi.
IX. Najslavniši in do sedaj najsrečniši izmed ruskih generalov je hrabri Gurko. Ogerske novine poročajo o njem, da je rodom Slovak in da se je še le pred 20 leti iz Trenčina izselil na Rusko. V mesec dnevih je črez Balkan goro 50 ur daleč od Donave globoko na Turško prodrl in se po mnogih srečnih bitkah v Balkanske klance in soteske vrnol nazaj ter jih sedaj varuje zoper napade Sulejman-paše. Najvažniši dogodki na njegovem drznem navalu proti Adrijanopolju so pa bili sledeči. Do Trnove, nekdaj glavnega mesta Bolgarije 7. julija prilomastivši se je kmalu z 10.000 napotil proti Balkanu. Toda ravno in precej dobro pot črez ondi 6000 črevljev visoko goro mu je zaprlo 8000 Turkov, ki so pri Sipki bili dobro zašancani in so tamošnjo sotesko skrbno varovali. Gurko pošlje torej kneza Mirskega z 3000 vojaki nad Gabrovo proti Sipki, da bi Tu> ke nekoliko motil, sam pa je z 7000 Rusi in 1 brigado bolgarskih prostovoljcev vkrenol na levo ter je 11. julija prišel do zadnjega znožja skalne gore. Drugi den 12. julija je začel plezati na Balkan za bolgarskimi pastirji, ki so mu tir kazali. Po neizmernem trpljenju za konje in ljudi so dospeli na vrh ter z nepopisljivim veseljem prvič gledali v lepe južne kraje. Prenočili so na Balkanu, 13. julija pa, ko je začela zarija svitati se, stopali navdol v prekrasno dolino, ki se vije kraj vode Tundže. Okoli poldneva so zadeli na prve Turke pred vasjo Han-kioj. Nek kmet jim je prvi povedal, da so Rusi prišli. Mahoma navre 5000 Turkov, vsak zgrabi, kar je v naglici našel, in hiti Rusom nasproti; ali ko zapazijo vse črno gomazati iz planine, na strani pa na brzih konjih bradaste kozake z dolgimi sulicami, se jih loti silen strah, začnejo bežati, kozaki pritisnejo za njimi in jih do zadnjega vse revno posekajo. Zvečer so se Rusi v zapuščenih hišah vasi Hankioj počivat vlegli. V noči je še mnogo Rusov prešlo Balkan goro z konji in kanoni in drugo jutro, t. j. 14. julija je obrist Bežanov proti izhodu marširal in Turke izpodil iz Konara in Tvrdice, Gurko sam se je pa obrnil proti zahodu, da bi se polastil Kazanlika in potem Turke v Sip-kini soteski od zaja zgrabil. Naprej proti jugu pa je z 1 škadrono kozakov mahnil „rotmistar" Mar-
tinov in 15. julija prihajal v Eni-Sagro do železnice, kder je takoj telegraf prerezal in železniško postajo razdjal. Kazanlik je lepo mesto, ki šteje 3000 ljudi. Pred mestom se je turški general Reuf-paša Rusom v bran postavil, opiraje se na vinograde. Toda Gurko ga naglo zgrabi od večih strani in v beg zapodi. Zvečer so bili Rusi v Kazanliku. Sedaj je še bilo treba Turke izgnati iz soteske, kar se je 18. julija tudi zgodilo, toda le po hudej bitki, v katerej je palo 200 ruskih junakov. Tako je bila pot iz Trnove črez Balkan v ruskih rokah in kmalu je število Rusov na južni strani narastlo do 15.000 mož. Pri bitki v Šipkini soteski so se Turki krive storili strahovitega zve-rinstva, katerega nočemo našim bralcem zamolčati. Ko so se Rusi turškim šancam bližali, so Turki razvili belo zastavo; to je po celem svetu znamenje, da se sovražnik hoče udati. Rusi so torej streljanje ustavili in šli mirno proti šancam zanašaje se, da je Turkom resnica udati se. Toda komaj so prišli do šanc, jih zavratno turške krogle kar obsipljejo, mnogih je palo mrtvih, še več pa ranjenih obležalo; Turki vderejo iz šanc in pobero 30 ruskih ranjencev ter zavlegši jih v šance začnejo strašno nečloveško trpinčenje. Živim so odrezali noge, roke, ušesa, nose itd. in še le po dolgem mučenju so nesrečnikom glave odsekali. Par ur poznej so Rusi z pomnoženimi četami udarili na šance in turške zverine vrgli vun; kar ni zbežalo, je storilo smrt. Ko so Rusi razmesarjenih tovarišev telesne kose našli, so se žalosti in srda jokali in se zakleli, da ne prizanesejo nobenemu Turku več.
Prehod Rusov črez Balkan je Turke silno iz-nemiril in prestrašil. Kar je le moglo, je bežalo povsod pred strašnimi kozaki naprej proti Adrijanopolju. Rusi so jim bili vedno in trdno za petami. Knez Mirski je zaporedom Turke izpodil iz Kaloferja, iz Karlove in se bližal Filipopolju. General Gurko je pa 22. julija vzel veliko mesto Eski-Sagra in potem hitel naprej, da bi se železnice od Jamboli do Adrijanopolja brž polastil. To so pa Turki na vsak način hotli zabraniti. Sultan je torej Sulejman-paši, ki se je z ostanki svoje v Črnogori tepene vojske po morju pripeljal v Mekri in od ondot po železnici v Adrijanopolje, naj hiti Rusom nasproti in jih za božjo voljo ustavi. Sulejman je res vse pobral, kar je le puško nositi moglo, ter pri Karabunarju Rusom pot zastavil. Toda Gurko ga nemudoma zgrabi in strahovito pretepe. Od 12.000 mož je Sulejman komaj 3500 rešil in ž njimi pribežal v Adrijanopolje. Ostala vojska je bila ali ubita ali razpršena na vse strani. Rusi so zaplenili tudi 12 kanonov. To je bila slavna zmaga Gurkova pri Karabunarju 26. julija. Zmagoviti Rusi so sedaj Turke pred seboj podili ter 27. julija prestopili reko Marico, ki teče skozi Adrijanopolje proti morju. Od Marice so 28. julija prednji kozaki prijezdili do železnice in do velike ceste, ki drži iz Srbije v Sofijo, Filipopolje, Adrijanopolje in Carigrad. V mestu Haskioj so kozaki
razdrli železniško postajo in potem niso smeli dalje v Turško prodirati. Kakor blisk iz jasnega neba je zadelo zmagonosnega generala Gurka, ko mu je od velikega kneza došel ukaz, da se mora hipoma vrnoti in pomeknoti nazaj proti Balkanu. Nesrečna bitka pri Plevnu 30. julija je bila uzrok, da je Gurko moral nazaj. Žalosten je pred Turki, kateri so sedaj iz Carigrada dobili pomoči in zopet začeli pritiskati, zapustil zeleno reko Marico, mesta Jeni in Eski-Sagro, Karlov, Slivno, Kazanlik in Konaro. Vračajočim Rusom je neizmerno težko djalo, da so prisiljeni bili uboge Bolgare zverinskim Turkom prepuščati brez pomoči. Ali sila kola lomi, Rusi so morali nazaj v Balkanske klance, Turki pa so zapuščene Bolgare povsod začeli strahovito pobijati, streljati, obešati in vtapljati. Mnogo so jih celo žive pometali v jame in pokopali. To je res žalosten nasledek napačnega in torej tudi nesrečnega ruskega vojskovanja!
Smešničar 33. Dobro rejen potnik, ki je sila napet in debel trebuh imel, je šel skozi faro, katera je zarad mnogih tatov slabo slovela. V krčmi pri cerkvi naleti na šegavega brbravca, ki ga takoj vpraša rekoč: „gospod, zakaj pa svoj „pinkelč" pred seboj nosite ? Mož z debelim trebuhom mu pa odgovori: ,,iz modre previdnosti; potujočemu skozi Vašo tatinsko faro mi ga je treba imeti vedno pred očmi!"
Razne stvari.
(Iz Ljubna v savinjski dolini) se nam piše o žalostnem pomanjkanju krščanske ljubezni. Kmet iz okolice si je pri bogatem tržanu v Ljubnem izposodil 5 fl. na 8 dni. Bogataš je pa tretji den že denarje tirjal nazaj in ker jih ni dobil, tožil in ubogemu kmetu stroškov zakrivil za — 27 fl.
(Iz Konjic poizvemo), da se učiteljica, „fraj-lica" Emilia Šubic, ki ni zmožna slovenščine, dalje prosi. Prav tako, da je sama sprevidela, kako malo sodi^ ponemčeno dekle za učiteljico v slovenski šoli. Želimo njej srečen pot!
(Potne liste za živino), ki se namisli na sejm postaviti, morajo srenjski predstojniki svojim srenj-čanom napisati. Piše se nam iz Podlož, da nekateri predstojniki za pisanje jemljejo po 10 kr. od lista, kar je za posestnika občutljiv znesek, če je prisiljen več živine ali eno živinče večkrat na sejm gnati. Prav za prav ima pa predstojnik tirjati le 1 krajcar za tiskan papir in še tega ne, če srenjski zastop sklene, take stroške za papir iz srenjskih dohodkov plačevati.
(f Priden Slovenec) g. Martin Krušic, po domače Svedre, glavar sloveče Svedrčeve rodbine v Medlogah pri Celju je 9. avgusta umrl.
(Skedenj in žitnica pogorela) je grofu Wurm-brandu v Gornji Radgoni; škode je 12.000 fl. Nasprotni veter je ogenj od bližnjih poslopij odvrnol.
(„Ranjeni Črnogorac") je velekrasna, velika slika, izdelana od Jaroslava čermaka. Štacunar M. Petek v Veliki nedelji jo ima na ogled.
(Nova okrajna sodnika) sta nameščena gosp. Lulek pri sv. Lenartu v slov. gor. in dr. Eminger v Gornjemgradu, prvi je rojen Slovenec, drugi slovenščino dobro umč.
(Strela udarila) je v postransko poslopje g. P. Feichterja na Bezenem pod Pohorjem, pogorela je hiša in hlev. Isti den je blag dež namočil mariborsko okolico.
(SlomŠekov spomenik) v stolni cerkvi v Mariboru je postavljen; treba je se samo Slomšekove podobe iz kararskega marmorja, katero bo g. Zaje v Ljubljani do novega leta, kakor trdno upamo, mojsterski izdelal.
(Tolovajsk umor) se je zgodil v noči od sobote do nedelje na veliki cesti pri Hočah zunaj Maribora. Nekdo je J. Bernata, iz Jablan pri Cirkovicah, ubil in mu vzel 8 fl.
Dražbe III. 21. avg. Ignac Maleč 717 fl. v Konjicah; 22. avgv Štefan Lakner 14.780 fl. v Konjicah, Andraš Štor v Frankolah 2424 fl. Paul Mihelak v Gabrniku; 24. avg. Franc Klaužer v Kozjem, Franc Brlič v Nadbišecu 1610 fl.; 25. Andraš Esih 2240 fl. v Konjicah, Martin Topolšek pti št. Miklavžu 2780 fl.
Listič uredništva. G. Šbt. v Slov. Bistrici: ponudbe ne moremo sprejeti. Plačane inserate sprejema opravništvo G. A. Krasovec v K. Obrnite se zavolj zidnih kokonov do kmetijske družbe v Gradcu ali v Gorici, v Mariboru jih nihče ne kupuje. Dnes izostali dopisi prihodnjič!
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih. 1 HI. = l"/io. vag. — 100 kilo = 1 cent in 78 4/. funta.
Mesta		Pšenica		>H M		Ječmen		Oves		M © >5 S s H		Proso		Ajda	
		H 'kr		fl. kr.		fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Maribor .		9	80	6	—	4 80		3	20	6	40	5	70	6	50
Ptuj . .		8	60	5	60	4 50		3	—	6	15	6	50	6	60
Ormuž .		8	80	6	80	5	40	3	55	5	—	7	80	4	88
Gradec		9 98		6	82	6	—	4	15	6	—	—	—	r.	20
Celovec .		8	85	6	38	4	86	3	38	6	62	i 46		8	34
Ljubljana			21	7	—	4	20	3	90	6	—	4 70		8	48
Varaždin		S	60	5	80	4	20	3	40	6	—	7	—	6	40
Zagreb .		9	—	8	—	3	80	4	—:	6	10	6] 20		6	50
Dunaj lg	á	12	25	10	50	8	25	7	40	7	_		_	—"	—
Pest 1"	3	13	62	9	37	5	92	6	75	6	44	5	_	--	—
V Mariboru. Krompir 3 fl. 30 kr. HI. — fažol 16, leča 30, grah 28 kr. Kg. — Pšeno 14 kr. liter. — Pšenično gres 26, prednja moka 22, srednja 20, polentna moka 16 kr. Kg. — Kravje maslo 1 fl. 20 kr , svinjsko maslo 90. slanina frišna 90, slanina prevojena 86 kr., puter 1 fl. 10 kr, Kg. —Jajce]2za5 kr. vsako. — Govedina 48, teletina 52, svinjetina mlada 55 kr. Kg. — Mleko frišno 12, posneto 10 kr. liter. — Drva trda fl. 3 — mehka, fl. 2*70 Kbmt. — Ogelje trdo fl. —'90, mehko 60 kr. HI. — Seno 3 fl. 50 kr. slama 3 fl. 40 kr., stelja 1 fl. 90 kr. za 100 Kg.
Najnovejši kurzl na Uimaju.
Papirna renta 63"20 — Srebrna renta 67"--Zlata renta
75'--Akcije narodne banke 830— Kreditne akcije 173.—
20Napoleon 8.70 — Ces. kr. cekini 5 84 — Srebro 105-50.
i.oterijne šlevilliei
V	Trstu 11. avgusta 1877: 12, 26, 58, 28, 85.
V	Lincu	„ „ 88, 64, 35, 78, 25,
Prihodnjo arečkanje: 25. avgusta 1877.
400 goldinarjev [1~2]
dohohokov na leto in še več!!
Vsak pošten in plačati zmožen podvzetnik v slehernem kraju dobi na Dunaju pod jako ugodnimi pogoji zalogo zdravilnih sladnih preparatov (Malzheilpräparate) iz ces. kralj, dvorne fabrike za sladne preparate Janeza Hoff-a, iznajdnika sladnih preparatov in oskrbovalca pri skoro vseh evropskih vladarjih. Ponudbe z pojasnili se naj pošiljajo pod napisom; Johann Hoff, k. k. Hof Malzpräpara-ten-Fabrik, Graben, Bränuerstrasse Nr. 8. in Wien.
Prošnja.
Zgubila se je knjiga iz Ptuja do sv. Tomaža, imenovana „Pastirna" slov. spisana, ktera ima vrednost le za duhovnika. Ako bi kteremu bralcu teh vrstic znana bila, naj blagovoli poslati v Ptuj pod naslovom: „samostan" v Ptuju. (Minoriten-Kloster in Pettau.)
Primerno darilo bo dotični prejel.

i SLOMSEK-ove PESMI i
se še vedno dobivajo: v Celju pri J. Geiger-ju, v Celovcu v tiskarni družbe sv. Mohora, v Gorici pri Wokulatu, v Ljubljani pri J. Lerberju, v Mariboru pri Ed. Ferlincu in uredništvu „Slov. Gosp.", v Ptuju pri W. Blanke-ju, v Trstu pri Colombo Coen-u, trdovezane po 1 gld., broš. po 90 kr.; pri g. izdatelju M. Lendovšeku v Ptuju (Pettau) pa vezane po 80 kr., broš. po 70 kr. — P. n. č. duhovščina in slavna šolska vodstva se še posebno opozorujejo, da je ta
knjiga za darila pridnim šolarjem [1—3]	kaj pripravna.
I I C I I I 1 I I 1 I I I I I I I
t
[4-10]
AVOCji iiS i» RADAKOTIT8 v Oeljii.
Kupčija z železjem pri „zlatem sidru'- — zum „goldenen Auker"
priporočuje sedaj ob začetku žetve bogato zalogo
mlatilnic na gnanje z roko ali z vitalom in z patentnimi kiinčki.
Take mlatilnice so se po večletnih skušnjah in na stotine prodane skazale kot najboljše gledč jibovega opravka, trpežnosti, priročnosti in nizke cene. Na dalje se priporočujejo razni trijeri ali mašiue za čistenje iu prebiranje plevelnega semena od pšenice, rži, ječmena, ali ovsa, mnogovrstni plugi za oranje, zlasti za globoko oranje, potem okopavni in osipavni plugi, vejaviliki, slamnorezni in vsi drugi poljski in kmetijski stroji. V zalogi je tudi mnogo cementiranih Eicvih vag in utežev, posod za merenje zrnja, okovov za okua in dveri na izbiro, uajlepše pozlačenih nagrobnih križev po najnižji ceui.
Cenilnik dopošljemo vsakemu brez-dačno na dom, če se zanj oglasi.