375 Iz muzejskega dela UDK 060.016(497.5)»2020« 1.04 Strokovni članek Prejeto: 22. 10. 2021 Stane Okoliš* Slovenski šolski muzej v letu 2020 The Slovenian School Museum in 2020 Izvleček Delovanje muzeja je v letu 2020 zaznamovala epidemija covida-19. Delovne naloge iz potrje- nega letnega delovnega in finančnega načrta so bile večji del leta prilagojene epideničnim razmeram. Po popolnem zaprtju javnega živ- ljenja v državi, v Evropi in po celem svetu, kar se je zgodilo sredi marca, se je po delni sprosti- tvi ukrepov proti širjenju virusa tudi muzejski pedagoško-andragoški program preselil na svetovni splet. Kljub omejitvam in oviram so se nadaljevale aktivnosti za postavitev nove stalne razstave. Izšle so vse načrtovane publi- kacije, ki izkazujejo znanstveno in strokovno delo v muzeju ter promovirajo muzejske de- javnosti. Število obiskovalcev in izpeljanih pedagoško-andragoških programov se je za- radi edpidemije in njenih negativnih posledic občutno zmanjšalo. Ključne besede: muzej, šolstvo, letno poročilo, statistika, stare učne ure Key words: museum schooling, annual report, statistics, old school lessons Abstract The museum’s activities in 2020 were marked by the Covid-19 virus epidemic. Most of the year, the tasks from the confirmed annual work and financial plan were adapted to the epidemic conditions. Following the complete lockdown of public life in Slovenia, Europe and across the world, which happened in the middle of March, and then the partial relax- ation of measures against the spread of the virus, the museum pedagogical-andragogic programme moved to the Internet. In spite of the limitations and obstacles, activities directed at the new permanent exhibition continued. All the planned publications were published, attesting to the research and pro- fessional work at the museum and promoting museum activities. The number of visitors and pedagogical-andragogic programmes implemented were greatly reduced due to the epidemic and its negative consequences. * mag. Stane Okoliš, direktor muzeja, Slovenski šolski muzej, e-pošta: stane.okolis@guest.arnes.si 376 Šolska kronika • 2–3 • 2021 Uvod Letni delovni načrt in finančni načrt je svet muzeja sprejel na seji 31. ja- nuarja 2020. Izdelan je bil po postopkih in predpisih, ki jih je za javne zavode s področja izobraževanja in vzgoje pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Na podlagi potrditve letnega delovnega načrta je bila 4. junija 2020 skle- njena Pogodba o financiranju javne službe Slovenskega šolskega muzeja v letu 2020 z MIZŠ, ki sofinancira, spremlja in nadzoruje delovanje muzeja. Muzeju so bila s tem zagotovljena sredstva za izvajanje javne službe na področju dediščine šolstva. Posebej so bila opredeljena sredstva za redno dejavnost, za programe v sklopu osnovnih in posebnih nalog na Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja in za investicije. Muzej je s prejetimi sredstvi deloval racionalno in gospodarno. Razstavni, pedagoško-andragoški in publicistični program je bil izpeljan s prejetimi programskimi sredstvi ministrstva in s sredstvi iz lastne dejavnosti. Večinoma ga je ministrstvo (so)financiralo v sklopu projektnih nalog Dokumen- tacijskega centra za zgodovino šolstva in pedagogike, Muzejske pedagogike, Razvojno-raziskovalnega dela – strokovnih podlag razvoja šolstva in medinsti- tucionalnega projekta Kemija v šoli: razstave ob 150-letnici periodnega sistema. Po potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta za dokonča- nje celovite obnove muzejskih prostorov in nabave potrebne opreme za postavitev stalne razstave je muzej 28. oktobra 2019 z ministrstvom sklenil pogodbo, po ka- teri je bil dvoletni projekt v letu 2020 finančno realiziran in dokončan. Na začetku leta 2020 so bile obnovljene sanitarije, čez leto pa okna v čitalnici in v knjižnem depoju. Po postopku oddaje javnega naročila male vrednosti Oprema za razstavo je bila postavitev stalne razstave s pogodbo št. 15-2NMV/2020 P z dne 27. oktobra 2020 predana Mizarstvu Marko Trunkelj, s. p. Do konca leta sta bila postavljena ogrodje interaktivne omare v muzejskem hodniku in nosilna konstrukcija ambi- entov v razstavni sobi. Druga strokovna dela za postavitev stalne razstave so čez celo leto opravljali arhitekti iz Svet Vmes, arhitekturno projektiranje, d. o. o., in oblikovalka ter ilustratorka Irena Gubanc, razstavno vsebino (besedila, slikovno gradivo in predmete) pa so pripravljali muzejski kustosi. Med razglašeno epidemijo (13. marec–16. maj 2020) je bil muzej za obisko- valce zaprt, zaposleni pa so delo opravljali na daljavo od doma. Zaradi epidemije je bil najbolj prizadet pedagoško-andragoški program. Število obiskovalcev je str- mo padlo. Obisk je bil samo v prvih dneh mesecih, še pred izbruhom epidemije, na ravni prejšnjih let. Presenetljivo dobro sta bila obiskana poletna meseca julij in avgust, ki sta zaradi šolskih počitnic praviloma najmanj obiskana. V letnem delovnem načrtu izvajanja osnovnih nalog so bile junija 2020 zaradi posledic epidemije narejene spremembe. Sredstva za naloge muzejske pe- dagogike, ki jih v epidemičnih razmerah med zaprtjem javnega življenja ni bilo mogoče izvajati, so bile prenesene k financiranju povečanih potreb pri izvajanju nalog na področju digitalizacije muzejskih predmetov in gradiva ter prvič tudi digitalizacije pedagoško-andragoških programov. Na svetovni splet so bili prvič postavljeni izseki izbranih muzejskih učnih ur, proti koncu leta pa so učne ure potekale tudi na daljavo. 377Slovenski šolski muzej v letu 2020 Muzej je leta 2020 na medmrežju zaradi epidemičnih razmer objavil precej več vsebin s področja zgodovine šolstva in vzgoje ter muzejske dejavnosti kot v predhodnih letih. Obseg teh vsebin je bil do zdaj največji. Po drugi strani je imel muzej zaradi manjšega obiska manj prihodkov iz lastne dejavnosti. Sofinancira- nje muzejskih dejavnosti je bilo zato še manjše. Načrtovane naloge iz LDN, čeprav nekatere zaradi epidemije v precej manj- šem obsegu, nekatere pa samo na spletu, je muzej izvedel ob glavnem projektu obnove muzejskih prostorov in postavitve nove stalne razstave. Zaradi epidemije je bilo izvedenih tudi več nenačrtovanih, vendar potrebnih nalog. Z drugimi mu- zeji je v težkih razmerah znal stopiti skupaj pri organizaciji in vodenju skupnih projektov. Muzejske dejavnosti so večinoma potekale v prostorih muzeja na Plečniko- vem trgu št. 1. Srednja šola tehniških strok Šiška, v kateri je do leta 2019 delovala mobilna muzejska konservatorsko-restavratorska delavnica, je muzeju v svo- jih prostorih tudi leta 2020 omogočala izvajanje konservatorsko-restavratorske dejavnosti. Dislocirani depo za muzejske predmete in knjižnično ter razstavno gradivo v površinski izmeri 725 m2 z 8 m višine je v najemu od Zavoda RS za blagovne rezerve v Zalogu. Zaradi preselitve muzejske mobilne delavnice je depo prenapolnjen. Bibliotekarka Polona Koželj je 10. julija 2020 nastopila porodniški dopust. Na sistemiziranem delovnem mestu informator-organizator jo je nadomešča- la Klara Keršič, ki je pred tem v muzeju opravljala naloge muzejskega vodiča in pomagala pri drugih muzejskih delih. Na podlagi soglasja Ministrstva za izobra- ževanje, znanost in šport št. 1003-2/2020/3 z dne 12. junija 2020 je bila potrjena predlagana dopolnitev sistemizacije z vzpostavitvijo delovnega mesta koordina- tor in organizator kulturnih programov VII/2 (34-44). V muzeju je poslej deset redno zaposlenih: štirje kustosi, bibliotekar, konservatorsko-restavratorski teh- nik, organizator in koordinator kulturnih programov, svetovalec/kustos, poslovni sekretar in direktor. Obisk muzeja V letu 2020 je skozi muzejska vrata stopilo 5439 obiskovalcev, kar predsta- vlja le slabih 30 odstotkov obiskovalcev iz leta 2019. Veliko zmanjšanje števila obiskovalcev je posledica epidemije covida-19 in dejstva, da je bil muzej večji del leta zaprt oz. le delno dostopen. Primerjava števila obiskovalcev po mese- cih nazorno pokaže obdobja najhujše razširjenosti epidemije in obdobja popolne zaprtosti muzeja. Obisk v obeh začetnih mesecih leta je bil še na ravni prejšnjih let. Popolnemu zaprtju v aprilu in maju sta sledila november in december, ko je bila epidemija znova razglašena. Ker se je muzej poleti pridružil skupni akciji ljubljanskih muzejev 1 vstopnica za 11 muzejev, sta bila julij in avgust primerjalno celo bolj obiskana kot prejšnja leta. 378 Šolska kronika • 2–3 • 2021 Tabela: Obisk muzeja 2020 po mesecih, glede na starost obiskovalcev JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Skupaj Predšolski 2 81 0 0 0 5 3 13 0 0 0 0 104 OŠ 712 1211 369 0 0 84 36 97 438 517 0 3 3467 SŠ 73 124 0 0 0 4 0 2 52 0 0 0 255 Študenti 27 93 24 0 0 10 11 11 0 16 0 0 192 Odrasli 131 459 57 0 1 82 96 159 65 55 0 6 1111 Upokojenci 28 98 9 0 1 19 39 44 25 16 13 18 310 2020 973 2066 459 0 2 204 185 326 580 604 13 27 5439 2019 1050 2672 1572 1775 2617 2074 137 194 870 1996 1730 1454 18141 INDEX 92,7 77,3 29,2 0,00 0,08 9,84 135 168 66,7 30,3 0,75 1,86 29,98 Padec obiska je najbolj očiten pri osnovnošolcih, ki so najštevilnejša sku- pina obiskovalcev. Muzej obiskujejo organizirano in vodeno v šolskih skupinah. Šole so bile prisiljene odpovedati že vnaprej dogovorjene obiske tako zaradi var- nostnih ukrepov kot tudi zaradi razglasitve epidemije. Tabela: Primerjava števila obiskovalcev v letih 2020 in 2019 a) Po starostnih skupinah obiskovalcev Predšolski Osnovnošolci Srednješolci Študenti Odrasli Upokojenci Skupaj 2020 104 3467 255 192 1111 310 5439 2019 216 13.140 756 553 2.995 481 18.141 Indeks 48,15 26,39 33,73 34,72 37,10 64,45 29,98 Poleg obiskovalcev z izdani vstopnicami so muzej obiskali uporabniki mu- zejskih storitev v muzejskih oddelkih (knjižnici, fototeki, dokumentacijski zbirki itd.), obiskovalci ob dnevih odprtih vrat in udeleženci muzejskih prireditev ob odprtjih razstav in drugih priložnostih brez izdanih vstopnic. Število obiskovalcev muzejskega pedagoško-andragoškega programa z izdanimi vstopnicami je bilo 4278, kar je 78,7 odstotka vseh obiskovalcev v letu 2021. Del izdanih vstopnic pred- stavljajo tudi vstopnice skupne akcije ljubljanskih kulturnih institucij 1 vstopnica za 11 muzejev in galerij, v sklopu katere je muzej poleti obiskalo 309 obiskovalcev. Tabela: Obiskovalci z izdanimi vstopnicami in brez njih v letu 2020 in 2019 Evidenca obiskovalcev 2020 2019 Indeks 20/19 Z izdanimi vstopnicami 4278 15.540 27,53 Brez izdanih vstopnic 1161 2.601 44,64 Skupaj 5439 18.141 29,98 Med obiskovalci z izdanimi vstopnicami je muzej obiskalo tudi 95 tujih dr- žavljanov. V skupnem številu vseh obiskovalcev muzeja v letu 2020 to predstavlja le 1,7 odstotka, v razmerju do števila tujih obiskovalcev v letu 2019 pa prav tako skromnih 16 odstotkov. 379Slovenski šolski muzej v letu 2020 Tabela: Obisk tujih državljanov Obiskovalci muzeja 2020 2019 Indeks 20/19 Tujci z izdanimi vstopnicami 95 595 16,00 Muzejske učne ure Zmanjšanje števila obiskovalcev se najbolj pozna pri upadu števila iz- vedb muzejskih učnih ur. Zaradi epidemije covida-19 so bili od sredine marca odpovedani obiski šolskih skupin, ki so bili v izbranih terminih predhodno že dogovorjeni in polno zasedeni vse do konca šolskega leta 2019/2020. Z začetkom šolskega leta 2020/2021 so izvedbe učnih ur septembra in v začetku oktobra znova oživele, zaradi ponovne razglasitve epidemije pa so do konca leta spet povsem zamrle. Tabela: Učne ure 2020 (po izd. vstopnicah) / Primerjava z letom 2019 Učna ura Izvedbe2020 Izvedbe 2019 Udeleženci 2020 Udeleženci 2019 1. Lepopis, 1930 60 238 1381 5585 2. Nedeljska šola, 1865 30 98 660 2508 3. Lepo vedenje, 1907 18 86 299 1894 4. Stara šola za najmlajše, 1900 29 67 601 1691 5. Učna ura v antični Emoni, 1. st. 9 50 186 942 6. Vodnikova šola, 1810 7 25 129 610 7. Računstvo, 1905 10 18 239 448 8. Fizika, 1900 7 14 158 319 9. Učna ura za tujce, 1906 0 9 0 217 10. Ročna dela, 1926 2 8 47 217 11. Telovadba, 1932 1 8 19 172 12. Higiena, 1937 3 7 67 141 13. Prirodopis, 1907 2 6 37 164 14. Cesarska pesem, 1901 0 0 0 0 Učne ure skupaj 178 634 3823 14.908 Delež števila izvedenih učnih ur je v letu 2020, glede na predhodno leto, z 28 odstotki še slabši kot v deležu pri vseh obiskovalcih. Najbolj obiskana je bila učna ura Lepopis, kakor prejšnje leto ji sledijo Nedeljska šola, Stara šola za najmlajše in Lepo vedenje. Zaradi epidemije in odpovedi že najavljenih skupin predstavlje- na tabela izvedenih učnih ur ne odraža pravega razmerja. V program muzejskih učnih ur je bila po predhodnih poskusnih izvedbah v začetku leta 2020 uvedena nova učna ura Higiena. Poleg izvedenih muzejskih učnih ur v rednem programu je muzej za indivi- dualne obiskovalce ob dnevih odprtih vrat brezplačno organiziral še učne ure po 380 Šolska kronika • 2–3 • 2021 vnaprej napovedanem razporedu. Na slovenski kulturni praznik 8. februarja in na Poletno muzejsko noč 20. junija je bilo tako izvedenih 11 muzejskih učnih ur, ki se jih je udeležilo 358 obiskovalcev. Zaradi epidemije covida-19 so bile okrnjene tudi izvedbe učne ure Lepopisa v muzejski zbirki Zasavskega muzeja Trbovlje v Hrastniku. Izpeljane so bile štiri učne ure, ki se jih je udeležilo 132 učencev v obdobju pred izbruhom epidemije. Pod vodstvom Mateje Pušnik, koordinatorke in organizatorke kulturnih programov, in kustosa Antona Arka je bilo v sklopu odprtega muzeja do konca leta izdelanih osem digitalnih predstavitev muzejskega pedagoško-andragoškega programa. Posneti so bili izseki, napovedniki in povabila za muzejske učne ure: Ročna dela, Stara šola za najmlajše, Lepopis, Fizika, Nedeljska šola, Računstvo, Vodnikova šola in Učna ura v antični Emoni. Prav tako je bil posnet kolaž mu- zejskih učnih ur kot promocijski video za Poletno muzejsko noč. Vse digitalne predstavitve muzejskih učnih ur so bile objavljene na YouTube-kanalu Sloven- ski šolski muzej in večji del leta promovirane na Facebooku in drugih socialnih omrežjih. Stalna razstava Do načrtovanega odprtja razstave v letu 2020 ni prišlo tako zaradi epidemije covida-19 kot tudi zaradi dolgotrajnih postopkov v zvezi z javnim naročilom Opre- ma za razstavo. Poleg arhitekturnih in oblikovnih del ter postavljanja razstavne opreme, kar je bilo vse vezano predvsem na delovne naloge zunanjih izvajalcev, je bilo delo zaposlenih pri pripravi razstave posvečeno pripravi razstavnih bese- dil, slikovnega gradiva, muzejskih predmetov, avdio-video posnetkov in drugega razstavnega gradiva. Strokovno delo kustosov in drugih zaposlenih je bilo v prvi vrsti namenjeno vsebinam, ki so bile vezane na stalno razstavo. Občasne razstave V obnovljenem hodniku pod gimnazijo, kjer je načrtovana postavitev prve- ga dela stalne razstave, so bili večji del leta razstavljeni panoji občasne razstave Kemija v šoli: razstava ob 150-letnici periodnega sistema in panoji razstave Do- stopno in plemenito, ki je bila v muzeju postavljena leta 2016 ob 200-letnici prve javne glasbene šole na Slovenskem. V razstavni sobi je bila do začetka postavitve opreme za novo stalno razstavo (7. 12. 2020) razstava V tem domu luč prosvete sije. Razstava Kemija v šoli je bila nadgradnja razstave o periodnem sistemu, ki je bila ob 150-letnici periodnega sistema leta 2019 postavljena na Kemijskem in- štitutu. Priprava in postavitev razstave sta potekali v zaostrenih epidemioloških razmerah, ki niso omogočale izpolnitve vseh načrtovanih povezav in stikov s šo- lami. 381Slovenski šolski muzej v letu 2020 Razstave na gostovanju Razstava Učilnica v naravi: šolski vrt včeraj, danes, jutri je še iz predhod- nega leta gostovala v Čebelarskem muzeju v Radovljici, od septembra 2020 pa v Koroškem pokrajinskem muzeju na Ravnah na Koroškem. Gostovanje razstave V tem domu luč prosvete sije v Centru IRIS je bilo zaradi epidemije odpovedano. Razstava in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami sta bila kljub temu pred- stavljena v jeseni na Kulturnem bazarju. Pedagoški programi odprtega muzeja Muzej ponuja obiskovalcem tudi brezplačen ogled razstav in udeležbo na muzejskih učnih urah in delavnicah ob dnevih odprtih vrat. Program na Ta veseli dan kulture (3. decembra) je bil zaradi epidemije covida-19 in vladnega odloka o zaprtju muzejev odpovedan. Na mednarodni dan muzejev (18. maja) obiskoval- cev ob koncu razglasitve prvega vala epidemije ni bilo. Tabela: Primerjava obiska ob dnevih odprtih vrat 2020 in 2019 Datum Prireditev 2020 2019 Indeks 8. februar 2020 Kulturni praznik - Prešernov dan 732 1427 51,3 18. maj 2020 Mednarodni dan muzejev 0 137 0 20. junij 2020 Poletna muzejska noč 107 337 31,8 3. december 2020 Ta veseli dan kulture / 46 / Skupaj 839 1947 43,1 Počitniški programi Za počitniški program muzejskih delavnic in učnih ur za osnovnošolce med zimskimi počitnicami (od 17. do 21. februarja) ni bilo večjega zanimanja. Priprav- ljen pedagoško-andragoški program med jesenskimi počitnicami (od 26. oktobra do 1. novembra) pa je bil zaradi epidemije odpovedan. Odprtost za posebne skupine obiskovalcev V Tednu študentske kulture (od 9. do 15. marca) je bil prost vstop za štu- dente, v Tednu otroka (od 5. do 11. oktobra) pa za družine. Na mednarodni dan družine (15. maja) v Tednu družine je bil muzej zaradi epidemije zaprt. 382 Šolska kronika • 2–3 • 2021 Na festivalih in zunanjih prireditvah Muzej je s svojim pedagoško-andragoškim programom sodeloval na izo- braževalno-sejemskih prireditvah in festivalih, ki so obiskovalcem tudi zunaj muzeja omogočile brezplačen ogled muzeja in seznanitev z vsebinami muzejske dejavnosti. Nekatere tradicionalne prireditve so bile zaradi epidemije odpoveda- ne, nekatere pa so se preselile na splet. Na svetovnem spletu (Zoom, Facebook, YouTube) je 2. junija 2020 potekal festival Igraj se z mano. Slovenski šolski muzej se je na njem predstavil z delav- nico Prišijmo si gumb. V obdobju od izvedbe delavnice v živo 2. junija do konca meseca 30. junija 2020 si jo je ogledalo 783 obiskovalcev. Na spletu je prek aplika- cije Zoom potekala tudi Noč raziskovalcev. Delavnice Hiper! Super!, ki jo je za to priložnost pripravila Klara Keršič, se je 27. novembra 2020 na ta način udeležilo 68 obiskovalcev, posnetek Učne ure v antični Emoni, ki je potekala v sklopu de- lavnice Latine loqui amo, pa si je ogledalo 48 udeležencev. Kulturni bazar je bil s spomladnskega prestavljen na jesenski termin. Kustos Anton Arko je 6. oktobra 2020 v Cankarjevem domu predstavil vsebino razstave V tem domu luč prosvete sije o zgodovini izobraževanja slepih, ki se je je udeležilo 36 udeležencev. Vpisi muzejskih predmetov v sistem Galis V muzejski sistem za dokumentiranje predmetov je bilo vpisanih 423 novih predmetov. Glede na predhodno leto, je število manjše, glede na zastavljeni letni načrt pa še vedno nad njim. Delo z muzejskimi predmeti je temelj strokovnega delovanja vsakega kustosa. Poleg urejanja zbirk muzejskih predmetov je njegova prva naloga dopolnjevanje zbirk. Zaradi priprave stalne razstave je bil načrt v letu 2020 nekoliko manjši, realizacija pa je bila navkljub epidemiji covida-19 zadovo- ljiva. Evidentiranje muzejskih predmetov Skupaj je bilo evidentiranih 428 muzejskih predmetov. Kustos Anton Arko je v sistemu Galis evidentiral 50 muzejskih predmetov. Pregledal in vpisal je uč- benike, ki so kot dvojniki izločeni iz knjižničnega fonda, in jih razvrstil v zbirko učbeniki dvojniki za šolska predmeta angleščina in francoščina. Kustosinja mag. Marjetka Balkovec Debevec je evidentirala 38 barvnih risb v zbirki Izdelki učen- cev in učiteljev – šolske risbe. Barvne risbe sester Ane in Minke Očakar, roj. 1894 in 1896, ki sta obiskovali meščansko šolo in učiteljišče pri uršulinkah v Ljubljani in Mekinjah in postali učiteljici, je muzeju leta 2007 podarila njuna sorodnica Andreja Zalar z Rakeka. Kustos Marko Ljubič je evidentiral 40 predmetov v zbirki pisal z začetka 20. stoletja, ki jih je muzej pridobil v zadnjih letih. Kustosinja Mateja Ribarič je v skladu z muzejsko zbiralno politiko evidentirala 92 muzejskih 383Slovenski šolski muzej v letu 2020 predmetov v zbirki razglednic, fotografij in avdio vizualni zbirki, ki so bili muzeju večinoma ponujeni v odkup. Kustosu dr. Branku Šuštarju ni uspelo evidentirati izposojenih zvezkov iz okolice Pivke iz obdobja med vojnama, ki jih je muzej digitaliziral. Tabela: Število evidentiranih muzejskih predmetov Kustos / Kustosinja Načrt2020 Realizacija 2020 Indeks 20/20 Anton Arko, višji kustos 30 50 1,67 Mag. M. Balkovec Debevec, muzejska svetnica 25 38 1,52 Marko Ljubič, višji kustos 30 40 1,33 Mateja Ribarič, muzejska svetovalka 30 92 3,06 Dr. Branko Šuštar, muzejski svetnik 30 0 0 Skupaj 145 220 1,52 Inventariziranje muzejskih predmetov Skupaj so bili inventarizirani 203 muzejski predmeti. Kustos Anton Arko je omenjene evidentirane muzejske predmete v zbirki učbeniki dvojniki za šol- ska predmeta angleščina in francoščina tudi inventariziral. Prav tako je tudi kustosinja mag. Marjetka Balkovec Debevec v celoti inventarizirala evidentirane predmete v zbirki šolskih risb: Izdelki učiteljev in učencev. Barvne risbe obeh sester učiteljic so nastale v obdobju med letoma 1907 in 1914 in so dragocen doku- ment likovnega pouka v šolah na začetku 20. stoletja. Motivika risb je uporabna pri različnih muzejskih projektih. Kustos Marko Ljubič je inventariziral pisala, ki so jih v šoli, večinoma po drugi svetovni vojni, uporabljali učenci osnovnih šol. Poleg kovinskih peresnikov in nalivnih peres različnega izvora je obdelal tudi več vrst svinčnikov in barvic, prav tako pa tudi šilčkov in drugih učnih pripo- močkov. Kustosinja Mateja Ribarič je inventarizirala digitalizirane razglednice in fotografije s šolskimi motivi, ki jih je muzej v preteklih letih odkupil od zasebnih zbirateljev. Kustosu dr. Branku Šuštarju načrtovanih muzejskih predmetov ni us- pelo inventarizirati. Tabela: Število inventariziranih muzejskih predmetov Kustos / Kustosinja Načrt2020 Realizacija 2020 Indeks 20/20 Anton Arko, višji kustos 30 60 2,00 Mag. M. Balkovec Debevec, muzejska svetnica 30 38 1,27 Marko Ljubič, višji kustos 30 45 1,50 Mateja Ribarič, muzejska svetovalka 60 60 1,00 Dr. Branko Šuštar, muzejski svetnik 30 0 0 Skupaj 180 203 1,12 384 Šolska kronika • 2–3 • 2021 Vpisi knjižnih enot v Cobiss in dokumentiranje knjižničnega gradiva Dokumentiranje knjižničnega gradiva je potekalo vzporedno z vnosom knjižničnega gradiva v spletni sistem Cobiss. Delo sta opravili vodja knjižnice, samostojna bibliotekarka Polona Koželj z vpisi tekočega knjižničnega gradiva (do 10. julija) in zunanja sodelavka, višja knjižničarka Darja Tavčar v obsegu finančne sposobnosti muzeja v projektu vnosa starega knjižnega fonda v sistem Cobiss. Po odhodu bibliotekarke na porodniški dopust je tudi tekoče knjižnično gradivo v sistem Cobiss vpisovala zunanja sodelavka. Vpise knjižničnega gradiva v Cobiss je skozi celo leto močno zaznamovala epidemija covida-19. Bibliotekarka Polo- na Koželj je poleg vpisov novega knjižničnega gradiva naredila tudi 25 vpisov za bibliografije raziskovalcev Slovenskega šolskega muzeja. V bazo CONOR je vnesla 24 novih imen. Ker je prvotni načrt obdelave in vpisov knjižnih enot v sistem Cobiss na polovici leta postal težko uresničljiv, se je število načrtovanih vnosov skupaj z drugimi spremembami LDN in FN SŠM junija prilagodilo no- vim razmeram. Realizacija vpisov je bila na koncu leta klub temu visoka (1899), saj je zunanja sodelavka Darja Tavčar več vpisov opravila tudi kot prostovoljka. Polona Koželj je opravila 292 vpisov knjižnih enot, ki tekoče prihajajo v muzej, Darja Tavčar pa 106 vpisov tekočega gradiva in 1501 vpis knjižnih enot iz starega knjižnega fonda. Z vsakim novim vpisom v sistem Cobiss je bilo več knjižnih enot dostopnih tudi za širšo javnost na spletu. Knjižnično gradivo Muzejska pedagoška knjižnica spada med slovenske specialne knjižnice za področje šolske preteklosti in skrbi za reden dotok knjižničnega gradiva. Biblio- tekarka Polona Koželj je skupaj s tajništvom urejala nakupe, ki so bili skromnejši od pričakovanega. Pregledala in popisala je prejete darove (132) in skrbela za medknjižnično izmenjavo s sorodnimi ustanovami. Pregledala je tudi ponudbe odpisanega gradiva sorodnih ustanov (1022) ter organizirala prevzeme gradiva za muzejsko knjižnico. Zaradi pomanjkanja prostora za novo knjižnično gradivo je zbirko mladinskih glasil prestavila na zgornji knjižnični depo. Glasila je preg- ledala, dopisala v evidenco ter umestila v mapo posamezne šole. Pri pripravi in vračanju gradiva je na knjižnih policah menjavala stare knjižne podpornike za nove. Število na novo pridobljenih enot podarjenega knjižničnega gradiva (751) je bilo na koncu leta večje in je preseglo načrtovano število (700). Večina na novo pridobljenega knjižničnega gradiva v letu 2020 je bila muzeju podarjena. Od 751 novih enot knjižničnega gradiva je bilo kar 645 enot ali 85,9 odstotka vseh novih knjižničnih enot muzeju podarjenih. Poleg odbranih knjižnih enot iz splošnih knjižnic so jih največ prinesli obiskovalci muzeja. Med podarjenimi knjižnimi enotami prevladujejo stari učbeniki, s katerimi muzej dopolnjuje svoje zbirke. Popis in pregled podarjenega knjižnega gradiva je v drugi polovici leta opravila Klara Keršič, ki je nastopila nadomestno zaposlitev. 385Slovenski šolski muzej v letu 2020 Iskane publikacije v Cobissu Število iskalnih nizov v spletni aplikaciji specialne muzejske knjižnice SS- MULj v Cobiss+ se je v letu 2020 izjemno povečalo. Z 2626 v letu 2019 se je število iskalnih nizov v letu 2020 povečalo na 23.914. Povečanje je posledica večletnega neprekinjenega vpisovanja knjižničnega gradiva v spletni knjižnični sistem Cobi- ss in s tem večje dostopnosti knjižnega gradiva za e-uporabnike, po drugi strani pa gotovo tudi posebnih razmer, ki so bile leta 2020 zaznamovane z epidemijo covida-19. Prav tako je treba takšno povečanje povezati tudi s spremembami v načinu delovanja in komuniciranja sodobnega človeka. Digitalizacija muzejskih predmetov in gradiva o zgodovini šolstva Z nakupom novega skenerja za digitaliziranje gradiva večjih dimenzij in uvedbo parametrov za delo zunanjega sodelavca so bila do konca leta postavljena primerna merila za digitaliziranje muzejskih predmetov in gradiva o zgodovi- ni šolstva in pedagogike v Slovenskem šolskem muzeju. Z ozirom na delovne razmere in evidenčne zapise, je bilo usklajeno pričakovano število digitalnih posnetkov. Izvedbo digitalizacije je v celoti začel opravljati zunanji sodelavec Marjan Javoršek. Leto 2020 je zato prelomno. Sistematično zastavljeno delo je us- pešno potekalo in je bilo nekajkrat prekinjeno zaradi epidemije in nedostopnega muzeja. Digitaliziranih je bilo 1719 enot raznovrstnega slikovnega in spisovnega gradiva iz muzejskih zbirk za fototeko in za Dokumentacijski center za zgodo- vino šolstva in pedagogike, veliko gradiva pa se je digitaliziralo tudi za stalno razstavo. Poleg digitaliziranih posnetkov fototečnega gradiva in dokumentacije o zgodovini šolstva je bilo v muzejski knjižnici za potrebe obiskovalcev digita- lizirano tudi drugo knjižnično gradivo, kot so učbeniki, ki sodijo med prve in najpomembnejše muzejske predmete v vsakem šolskem muzeju. Konserviranje, restavriranje in izdelava replik muzejskih predmetov Konservatorsko-restavratorski posegi so bili v razmerah, ki jih je zazna- movala epidemija covida-19, izvedeni v zasilni muzejski delavnici v Srednji šoli tehniških strok Šiška, kjer muzej že več let gostuje. Delavnica je bila konec leta 2019 zaradi načrtovanih gradbenih del preseljena v muzejski depo v Zalog. Vsa konservatorsko-restavratorska dela je izvedel samostojni konservatorsko-resta- vratorski tehnik Franci Kadivec, ki je izdelal tudi replike muzejskih predmetov za uporabo v pedagoško-andragoški dejavnosti muzeja. Konserviral in za hrambo je pripravil učila za slepe in slabovidne s Centra IRIS, prav tako je za hrambo v depo- ju očistil in impregniral več nagačenih živali, telovadnega orodja in starejših učil za naravoslovne šolske predmete. Za stalno razstavo je restavriral luči (80. leta 20. stol.), umivalnik in šolske stole, za učne ure pa harmonij. Restavriral je tudi 386 Šolska kronika • 2–3 • 2021 okvirje učnih slik in steklene posode z živalmi v alkoholu. Opravil je potrebne naloge za zaščito in pravilno hranjenje muzejskih predmetov ter skrbel za ustre- zne klimatske razmere v depoju v Zalogu, kjer je bila z opravljenimi deli dosežena tudi boljša urejenost ter preglednost predmetov. Skupno je v letu 2020 opravil 43 konservatorskih in 12 restavratorskih posegov na muzejskih predmetih in izdelal 37 replik muzejskih predmetov. Publikacije muzeja V predvidenih okvirih so izšle štiri vsakoletne publikacije muzeja. Poleg strokovno-znanstvene revije Šolska kronika v dveh zvezkih (v redni dvojni in enojni tematski številki) in promocijske brošure o pedagoško-andragoškem pro- gramu v šolskem letu 2020/2021 je izšel tudi Koledar muzeja za leto 2021. Ob drugih muzejskih projektih so izšli manjši plakati, e-letaki in druga e-sporočila. 1. Šolska kronika – revija za zgodovino šolstva in vzgoje, št. 1–2/2020, 28/LIII, str. 1–336. 2. Šolska kronika – revija za zgodovino šolstva in vzgoje, št. 3/2020, 28/LIII, str. 336–634, tematska številka – 20 let učnih ur naših babic in dedkov. 3. Slovenski šolski muzej, Pedagoški programi v šolskem letu 2020/2021, Publikacija muzeja (brošura) št. 142, 28 str. 4. Koledar SŠM 2021, Prvega ne pozabiš nikoli, Publikacija muzeja (koledar) št. 143, 24 str. V dvojni številki revije ŠK 2020/1–2 je izšlo sedem izvirnih znanstvenih član- kov, v tematski številki revije ŠK 2020/3, ki je bila posvečena 20-letnici projekta starih učnih ur, pa pet. Na koledarju muzeja za leto 2021 Prvega na pozabiš nikoli so v zaporedju izida prva berila v slovenskih šolah v 20. stoletju, ki so kot učbeniki tudi najbolj znan muzejski predmet v vsakem šolskem muzeju. Koledar je izšel v nakladi 1500 izvodov. Za vsak mesec so poleg koledarskih elementov vključeni še Opominek za učitelja iz leta 1862 in slikovne ter ugankarske vsebine iz vsakega berila posebej. V brošuri Pedagoški programi SŠM v šolskem letu 2020/2021 je v celoti zajet ves pedagoško-andragoški program muzeja. Posebej so predstavljene novosti, na katere so bralci in zlasti muzejski obiskovalci posebej opozorjeni. Brošura je dosegljiva na domači spletni strani muzeja in na številnih socialnih omrežjih, na katerih muzej oglašuje. Skupni projekti s šolami Kot pri drugih muzejskih dejavnostih je bilo zaradi epidemije covida-19 tudi sodelovanje s šolami močno prizadeto. Že dogovorjeni obiski šolskih skupin v 387Slovenski šolski muzej v letu 2020 muzeju so bili odpovedani ali prestavljeni na poznejše obdobje, že dogovorjeni skupni projekti pa so odpadli. Večjih skupnih projektov tudi ni bilo načrtovanih, saj je bilo prizadevanje muzeja usmerjeno v pripravo stalne razstave. Ob gostovanju razstave o šolskem vrtu na Ravnah na Koroškem je v projek- tu SKUM potekal pedagoški program za osnovne šole in vrtce Koroške regije. Iz prejšnjih let se je z razstavno vsebino šolskega vrta nadaljeval pedagoški program v projektu Naš vrt v vrtcu Vodmat v Ljubljani. V Komisiji za delo zgodovinskih krožkov pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije je bilo ocenjenih več raziskovalnih nalog o poklicih v preteklosti, ki so jih mladi osnovnošolci pripravili pod vod- stvom svojih mentorjev iz več kot 50 šol po Sloveniji. Z Oddelkom za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so bile izpeljane UU iz antične Emone in antične delavnice na prireditvi Noč raziskovalcev. Muzej je iz Srednje vzgojiteljske šole Ljubljana na začetku leta prevzel več li- kovnih izdelkov, kulis in kostumov učiteljice Vilme Rupnik za plesno in dramsko dejavnost na šoli. Prav tako še pred izbruhom epidemije si je OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke izposodila učila, učne pripomočke in opremo za izvedbo Učne ure iz antične Emone, ki jo je za muzej izvedel animator učnih ur in muzejski vodič Matej Prevc. Srednja šola tehniških strok Šiška je muzeju v svojih prostorih omogočila zasilno delovanje muzejske delavnice in s tem tudi opravljanje dejavnosti, ki je imelo zaradi priprave stalne razstave še posebej pomembno težo. Zaradi odpove- di folklorne prireditve na OŠ Borovnica tudi ni bilo mogoče izpeljati načrtovane izposoje muzejskih predmetov niti odigrati posebej pripravljenega scenarija za prizor iz šolske učilnice iz obdobja okoli leta 1900. Projekti z drugimi organizacijami na področju delovanja muzeja Muzej je bil zlasti po strokovnem delu svojih zaposlenih kustosov vezan na delovanje muzejskih in drugih strokovnih združenj in društev. Kustosinja mag. Marjetka Balkovec Debevec je delovala v Komisiji za Valvasorjeva priznanja pri Slovenskem muzejskem društvu. Njeno delo je vezano tudi na izdajo priložnostne knjižice s predstavitvami nagrajencev. Ob 90-letnici delovanja kina v Črnomlju je sodelovala z Zavodom za izobraževanje in kulturo Črnomelj. Dr. Branko Šuštar je v navezi z Zvezo zgodovinskih društev Slovenije predhodno postavil razstavo Poti izobraževanja v slovanskem svetu (Le vie dell’istruzione nel mondo slavo), ki je bila na ogled v Pokrajinskem muzeju v Kopru do začetka marca 2020. V projektu Novega Slovenskega biografskega leksikona pri ZRC SAZU so zaposleni v muzeju napisali več prispevkov o znamenitih šolnikih in učiteljih. Za mednarodni muzejski dan (18. maja) se je muzej pridružil državnim muzejem pri postavitvi skupne razstave na spletu. Z gostovanjem razstave Učilnica v naravi: šolski vrt včeraj, danes, jutri je dejavno podprl medmuzejsko sodelovanje tako s 388 Šolska kronika • 2–3 • 2021 Čebelarskim muzejem Radovljica kot tudi s Koroškim pokrajinskim muzejem ter s šolami, ki so razstavo obiskale. Epidemija covida-19 je po prvem valu med poletjem spodbudila skupne mu- zejske projekte prizadetih muzejev. Slovenski šolski muzej je od 1. julija do 31. avgusta 2020 sodeloval z ljubljanskimi muzeji in galerijami v projektu 1 vstopnica za 11 muzejev in galerij, po dobrem odzivu obiskovalcev na prvi skupni projekt pa še od 17. do 23. avgusta 2020 s Skupnostjo muzejev Slovenije v projektu Naprej v preteklost, v katerem je bila postavljena tudi skupna razstava s predstavitvijo dejavnosti muzejev na muzejski ploščadi Metelkova. Slovenski šolski muzej je v teh projektih na socialnih omrežjih objavil več razstavnih vsebin: nagačen medved z OŠ Ig, spričevalo J. Bucha, uniforma sre- dnješolskega profesorja, rimski stilusi in šolski razred iz 1902. V drugem projektu Skupnosti muzejev Slovenije: Naprej v preteklost, Praznični muzej, ki je na spletu potekal od 7. do 13. decembra 2020, je na socialnih omrežjih objavil še več vsebin o praznovanjih in praznikih. Več skupnih projektov, tudi strokovnih srečanj, izo- braževanj in predavanj, je bilo prav tako izvedenih po spletu. Mednarodno sodelovanje Mednarodno sodelovanje se je iz dejanskega sveta preselilo v spletno okolje. Kustosinja Mateja Ribarič je bila članica programskega odbora 4. mednarodne konference ŠOLA & MUZEJI 2020, ki je 11. septembra 2020 potekala po svetovnem spletu. Za objavo v zborniku konference Sekcije muzejskih pedagogov Muzejske- ga društva Srbije, ki zaradi epidemije covida-19 še ni izšel, je pripravila strokovni prispevek Slovenski šolski muzej povezuje šole in muzej – 20 let učnih ur v Slo- venskem šolskem muzeju. Prispevek je predstavila na konferenci v Nišu leta 2019. Kustos dr. Branko Šuštar je po spletu in dostopnem e-gradivu spremljal med- narodni kolokvij ICOFOM (International Committee for Museology), kolokvij MEGM (Museo de la Educación Gabriela Mistral) v Santiagu v Čilu o družbeni, participativni in kritični muzeologiji in konferenco ECER 2020 (Educational Re- search (Re)connecting Communities) v Glasgowu. Za sekcijo Zgodovina vzgoje je poslal povzetek prispevka o manjšinskem šolstvu. Sodeloval je z organizatorji 19. mednarodnega simpozija šolskih muzejev in šolskozgodovinskih zbirk na uni- verzi na Kreti. S prof. Antonello Cagnolati (univerza v Foggia) in s prof. Antonio Fco. Canales Serranom (PF Univerze Complutense v Madridu) je sodeloval pri pripravi podatkov za slovenski del v mednarodnem projektu o izobraževanju in vzgoji deklet v južni Evropi. Slovenski šolski muzej izmenjuje strokovno znan- stveno literaturo v mednarodnem strokovnem prostoru na področju zgodovine šolstva z revijo Šolska kronika, ki vsebuje nemške in angleške naslove člankov, angleški izvleček in nemški povzetek. 389Slovenski šolski muzej v letu 2020 Muzej na svetovnem spletu Objave na spletni strani muzeja so tudi zaradi epidemije presegle zastavljeni načrt. Kljub prenovi stalne razstave in drugačnim prioritetam je v opredelitev tekočih nalog stopila dostopnost vsebin o zgodovini šolstva in pedagogike na svetovnem spletu. Tako na domači spletni strani muzeja kot tudi na socialnih spletnih omrežjih, na katerih je muzej oglaševal, se je število objav povečalo. Zlasti na socialnih omrežjih so v obdobjih zaprtja, nedostopnosti ali težje do- stopnosti muzeja pritegnile predvsem lahkotnejše in informativne vsebine, ki so bile povezane z ukrepi ob epidemiji na področju šolstva. Ker objave dogodkov in število obiskov na spletni strani in na socialnih omrežjih močno vplivajo na obisk muzeja, se področju oglaševanja in promocije že več let vse bolj dejavno posveča Ksenija Guzej, prof. lik. umetnosti, ki te naloge zadnja leta opravlja na delovnem mestu poslovni sekretar. Na domači spletni strani muzeja: www.solski-muzej.si je bilo leta 2020 objavljenih 31 dogodkov, kar je 7 dogodkov ali 29 % več kot leta 2019. Število obiskovalcev muzejske spletne strani je bilo 53.849 in se je v primerjavi s pred- hodnim letom povečalo za 8 %, število ogledov pa je bilo kar 115.237 ali 65 % (69.994) več kot leta 2019. Na Facebook-strani Slovenski šolski muzej je bilo leta 2020 objavljenih 693 dogodkov ali 498 dogodkov oz. 355 % več kot leta 2019. Obiskovalcev Facebook -strani SŠM je bilo 152.160 ali 241 % več kot leta 2019. Na primerljivejšem Twitterju je bilo 542 objavljenih dogodkov ali 428 dogodkov oz. 475 % več kot predhodno leto. Obiskovalcev na Twitterju je bilo 2024 ali 255 % več kot leta 2019, obiskov pa 30.025 ali 120 % več kot leto prej. Večje številke so še na Instagramu: 73 dogodkov, povečanje za 73 %, manj objavljenih dogodkov kot leta 2019 pa na Museums.si 12 (10) in Linkedln 12 (9). Na YouTube Slovenski šolski muzej je bilo od vzpostavitve spletnega mesta v dru- gi polovici leta 13 predstavitev (muzejskih učnih ur) in 3068 obiskov. Informacije s področja šolske preteklosti in o strokovnem delovanju Posredovanje informacij o delovanju muzeja in predvsem informacij s pod- ročja zgodovine šolstva in pedagogike je v zadnjih letih zaradi povpraševanja uporabnikov v delovnih nalogah zaposlenih zavzelo velik del razpoložljivega delovnega časa. Zaradi narave delovanja šolskih muzejev in zbranega dokumen- tacijskega, fototečnega, knjižničnega in arhivskega gradiva o zgodovini šol in učiteljev to delo presega podobne naloge kustosov v drugih muzejih. Najprej je bilo posredovanje informacij vezano predvsem na Dokumen- tacijski center za zgodovino šolstva in pedagogike, v zadnjem obdobju pa se je razširilo na vse muzejske oddelke in na vse zaposlene strokovne delavce. Reali- 390 Šolska kronika • 2–3 • 2021 zacija podanih informacij se je uskladila s predvidenim obsegom teh nalog. Pri tem je treba upoštevati, da se zahtevnejše svetovanje in intervjuji štejejo z dva- in trikratno vrednostjo podatka. Tabela: Posredovane informacije Podatki Svetovanja Intervjuji Anton Arko, višji kustos 9 1 0 Mag. M. Balkovec Debevec, muzejska svetnica 121 32 9 Marko Ljubič, višji kustos/svetovalec 0 1 0 Mateja Ribarič, muzejska svetovalka 25 13 5 Dr. Branko Šuštar, muzejski svetnik 15 6 6 Ksenija Guzej, poslovna sekretarka 19 8 / Mateja Pušnik, organizator kult. programov 20 3 1 Koželj Polona, bibliotekarka 2 5 1 Skupaj 211 69 22 Vrednost posredovanih informacij (podatkov, svetovanj, intervjujev) je bila 415 podatkov. Pri tem se podatek računa kot nezahtevna informacija, ki jo stro- kovni delavec lahko posreduje brez večjega truda z uporabo priročnih seznamov. Svetovanje je bolj zahtevna informacija, ki od strokovnega delavca zahteva ve- čurno pregledovanje in iskanje informacij iz dokumentacijskih map in drugih virov za zgodovino šolstva. Intervju je najbolj zahtevna informacija, ki terja razi- skovalen pristop za njeno posredovanje. Med uporabniki muzejskih storitev se je pri zastavljenih vprašanjih v primerjavi s predhodnim letom povečalo število bolj zahtevnih informacij, tako pri intervjujih kot pri svetovanjih, zmanjšalo pa se je število manj zahtevnih podatkov. Vrednost posredovanih podatkov (415) je bila nekoliko manjša od načrtovane (445) in še manjša od dosežene v letu 2019 (543). Muzejska tržna dejavnost Prodaja spominkov, ki so izdelani kot replike muzejskih predmetov, s kate- rimi muzej promovira muzejsko dejavnost na področju šolske dediščine, je bila v vlogi dopolnjevanja javne službe. Zaradi nadaljevanja obnovitvenih gradbenih in obrtniških del, priprave ogrodja za postavitev stalne razstave, odsotnosti prodaj- ne infrastrukture in pojava epidemije je bilo delovanje muzejske trgovine čez celo leto onemogočeno. Ob zaključku šolskega leta 2019/2020 je nekaj dni potekala prilagojena prodaja, ki pa se je v danih razmerah pokazala za neprimerno in težko izvedljivo. Več prodajnih artiklov je bilo zaradi zasedenosti depojskih prostorov v matičnem poslopju nedostopnih in za prodajo nedosegljivih. Prodaja spominkov je bila pod pričakovanji. Za obračunavanje stroškov tržne dejavnosti se je upora- bilo dejansko ustvarjene stroške za izvajanje tržne dejavnosti. Izračunani delež prihodka od tržne dejavnosti v prihodku dejavnosti javne službe je bil za leto 2020 zanemarljiv. 391Slovenski šolski muzej v letu 2020 Investicijski transferji Slovenski šolski muzej je po načrtu razvojnih programov za investicijske transferje za leto 2020 razpolagal s sredstvi na PP pri MIZŠ v višini 16.095 EUR. Največji del razpoložljivih sredstev za investicije je v skladu z investicijskim na- črtom namenil nakupu računalniške opreme v skupni vrednosti 11.933 EUR. Za digitalizacijo muzejskega slikovnega in spisovnega gradiva ter muzejskih pred- metov je bil nabavljen nov digitalni čitalec za skeniranje muzejskih vsebin v obsegu do formata A3 v vrednosti 3529 EUR. Nujna je bila zamenjava računal- niškega strežnika (3497 EUR). Novi računalniki so bili nabavljeni za tajništvo, sprejemnico in muzejsko knjižnico (4906 EUR). V manjši prostor za čistila in v prostor toplotne postaje ob vhodu v sanitarije so bila vgrajena nova vrata (3306 EUR), za prostor s čistili pa je bilo izdelano tudi pohištvo po meri (428 EUR). V dislociranem depoju v Zalogu so bila nabavljena drsna vrata in premične stopnice za lažji dostop do muzejskega gradiva (439 EUR). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je muzeju v upravljanje predalo tudi programsko opremo Micro- soft v vrednosti 1689 EUR. Projekt obnove prostorov in nakupa opreme za stalno rastavo Za investicijski projekt obnove prostorov in nakupa opreme za stalno razsta- vo je bil leta 2018 v sodelovanju s službo za investicije na MIZŠ izdelan Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki ga je ministrstvo potrdilo in za njegovo izvedbo z muzejem proti koncu leta 2019 sklenilo pogodbo. Za dvoletni investicijski projekt Sanacija prostorov in nabava opreme za razstavno, peda- goško in drugo dejavnost SŠM so bila zagotovljena sredstva v skupni vrednosti 390.228 EUR. Zaradi izredno kratkega obdobja do konca tekočega leta je bilo mogoče v letu 2019 realizirati le manjši del sredstev (66.261 EUR), vsa preosta- la sredstva (323.967 EUR) iz projekta pa so bila lahko realizirana v letu 2020. Z navedenimi sredstvi so bile obnovljene sanitarije za obiskovalce, tudi za tiste s posebnimi potrebami, na pročelju muzejske stavbe je bil nameščen svetlobni na- pis Slovenski šolski muzej, v čitalnici in knjižnem depoju so bila zamenjana okna, v knjižnem depoju so bila obstoječa svetila zamenjana z varčnimi, predvsem pa sta bila po izpeljanem javnem naročilu zagotovljeni tako nakup razstavne opreme kot tudi postavitev nove stalne razstave. V zaostrenih epidemioloških razmerah je ministrstvo za dokončanje vgraditve novih oken v knjižnici in knjižnem depoju prispevalo dodatnih 2500 EUR. Muzej je s sredstvi v projektu ravnal skrbno in je prihranil del sredstev pri nakupu IKT-opreme in pri projektantskem nadzoru. 392 Šolska kronika • 2–3 • 2021 Finančni rezultat Celotni prihodki muzeja za leto 2020 so znašali 613.540 EUR in so bili za 5,6 % nižji kot leta 2019. Iz proračuna je muzej prejel 590.287 EUR sredstev, kar pred- stavlja 96,2 % vseh prihodkov v letu 2020. Lastni prihodki v znesku 23.253 EUR predstavljajo 3,8 % vseh prihodkov. Odhodki za leto 2020 so znašali 602.387 EUR in so za 7 % nižji od odhodkov iz leta 2019. Za bruto osebne dohodke in nadome- stila je bilo namenjenih 321.695 EUR (53 %), za stroške redne dejavnosti 173.052 EUR (29 %) in za redno pedagoško dejavnost 12.268 EUR (2 %); za projekte 94.130 EUR (15,6 %), od tega za razstave oz. razstavno dejavnost 60.476 EUR (10 %) in za muzejsko trgovino 12 EUR (0,00%). Stroški dela so v letu 2020 predstavljali več kot 50 % vseh stroškov. Večji delež sredstev za delovanje muzeja je prispevalo mi- nistrstvo, manjši del pa tudi muzej iz sredstev presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Za investicije v projektu Sanacija prostorov in nabava opreme je muzej prejel 319.663 EUR. Presežek prihodkov nad odhodki je izkazal pozitiven poslovni rezutat. Sklep Epidemija covida-19 je med zaposlenimi pri opravljanju javne službe na področju dediščine šolstva v skrbi za večjo odmevnost pedagoško-andragoškega programa sprožila jasno zavedanje, da je za uresničevanje ciljev muzejskega dela pomembna prisotnost na spletu. Muzej je z rednim izdajanjem vsakoletnih muzej- skih publikacij in z objavami informativnega gradiva ob raznovrstnih muzejskih projektih tudi med epidemijo razširjal pozitivno sporočilo o izvajanju poslanstva in nalog muzeja na celotnem področju muzejske dejavnosti. Z nadaljevanjem in- vesticijskega projekta obnove prostorov in nabave opreme za stalno razstavo je bil narejen odločilen korak pri dokončnem uresničenju največjega cilja in poslanstva muzeja v zadnjih desetih in več letih.