DiŽAva &ldLs m vojastvo. Dr. LenartL Riavno oni, ki so najmanj delali in žrtvovali ea ustanovitev države SHS ali ki so oelo delovali proti jCuu stavijo sedaj najveCje zahteve, potem pa kriSijo, akb ni takoi vse po njihovi misli: Pogle^te, saj zdtij je vse, kakor je bilo, ali ge slabše! Blato je isto, samo svinje so druge!" Mi pa, ki smo se zavedali, icako velike so i:alope precl nami, nLsmo imeli talco dalekosežmii sauj ter ne zalitevamo od sedaii;osti jrebujnih zahtev . Napredek, katerega bo naredilo s tem mironi človeStvo sploh in Jugoslovani posebej, bo ogromen, todu vsi uzori še ne budo uresaioeni in vse naloge r.e bodo rešene. Med tfruknmi rečmi so si mnogi predstavljali, da bo z raz.iadom Avstrre takoj nehalo vsako vo"aSko službovanje, vojak naj vrže pugko i>ro& in gre domov, bo že vse opravil Wilson! Ubogi Wilson naj bi takorekoč v pol ure 5asa rešil vsa vprafianja. sveta, dal nam vse, kar želimo in še več, a nam pa ]ii treba drugega, kot da krstimo nekaj ulic |>o njego \em imenu in pijemo v raznili oštarijali na uiegovo zdravje. ' Gotovo bo tudi v zadevi vojaškega službovania nasto:;il ogromen napredek k bol.išemu. Vsak velik prevrat v zgodovini ]e pomenil napredek tudi v tem oziru ii: tekom preteklega stoletja se je mnogo zboljšalo, v bodočnosti se bo pa še bolj. Kako grozno žalostna je bila usoda vojaka pod očetom Racleekym! Po prevratu leta lfc>48 je bilo mnogo bolje, ko se je leta 1866 s porazom Avstrije zaSela doba ustavnega življen."a, je tudi voja-ško služlx>vanje postalo znatno bolj človeško. Sploh je vedno, kadar je bila Avstrija v vojni tepena, za njene narode nastopilaolajšava v iavnera življenju in uapredek v kulturi. 8e ie pa bila zmagovita, je tudi v notraujosti nastopilo feujge zatirai:je. V naši novi svobodni državi SHS bo, kot na Hrugih poljih, tudi v zadevi vojaškega službovanja. nastopil velifc napredek m olajgava, popoLnoma odpravlla pa vojaške dolžnosti za enkrat ne bo ne S. H. S., ne zveza narodov, Odprava militarizma Je idea.l, kajterega imajo začrtaiue/g;a v svojem progra mu ne samo socijalisti, ampak tudi drugi. Toda zae;l:rat se ta ideal ne bo dal uresnifiiti v popolnem obsegu. Kar svet pomni, so se vse države naslaniale na vo.'aštvo — od države starega Nabuhodonozorja in tistega Faraona, ki je zatiral Mojzesove rojake , pa tio države ruskih vojaških. svetov, Fevdalne 3r žave srednjih vekov so imele groie in njihove oborožene tilapce, Ta militarizem je bil sioer v vojni zanič, za ljudstvo pa zelo nadležen, vendar ga pa vsi kmečki upori niso mogli premagati. Z francosko revolucijo je prigel Napoleon In narodna volska, ki je zmajgpvito prekorakala celo Evropo. Potem so se razvile ustavns države in tudi vojaštvo je dobilo dru gaeno obliko. V mnogih državal) |e bila ustava sa mo na papirju, vladajoci možje so se opirali na ba]onete in sablje. Lenin in Trocki sta pomedla z vsemi starimi državnimi uredbami, toda nista pom-edla z militarizmom. Boljgeviška rdeča armada ]e najbolj disciplinirana armada na svetu, kjer vlada grozno trd rea. Tudi v zvezi narodo\ ne bo popolnoma o"dpravljeno voiaštvo. Zveza sama .bo jiOtrebovala voiaštva, da brani sama sebe in svo.ie zadeve. Pa tudi posamezne države bodo potrebovale vojaštva za vzdr ževauje reda na znotraj in za slučaj zapletljajev na zunaj. ki tudi potem ne bodo izkl]u6eni. Stevilo vojaštva, ki bo potrebno, bo v posameznih državah razlicno, Trije razlogi bodo prihajali v tem oziru odločilno v poštev: Kako so ureiene meje države? Kako je država y notranjosti urelena? Kako je razvito športno življenje med prebivalstvom? Držnva, ki ima dobro urejene raeje, v iiotran]osti dotro urejene razmere in kjer se zelo goje razne oblike Sporta, bo potrebovala manj vojaštva — in pa obratno. Naša nova flržava bo ponekod mejila na pol divja, bojevita plemena, podrugod bo imela sovriižne sosede. Znaten del našega naroda bode prišel kljub Wilsonovim točkam pod tujc, sovražno gospodstvo, kar ne bo brez posledic za naš vojaški položai. Tudi y notranjosti bo država od začetka jako malo ureiena. Ce Rovorim o notranjem sovražniku, nikakor ne mislim na socijaJiste. Ravno obratno. Organizirani in zavedni socijalisti predstavIjajo element reda in discipline. Toda imamo veliko neorganizirano in nedisciplinirano drnhal, ki je poprej Sjioštovala in se bala edinole palioe avstrijskeea biri5a. Seveda je treba Ijudstvo jjodučevati in izobraževati, toda za to ni vedno časa. Treba bo vzdrževati v mnogih kra.jih red s silo, aokler se ljud- stvo ne izobrazi in ne organizira v tolita), da 1:o samo držalo disciplino. Amerika, k.jer je zelo razvito Sportno življen ,ie, je v enem letu taltorekoč iz nič postavila več kot milijonsko armado najbol še vrste; na iRuslcem je bil 6rnovoi«ik Idjub sicer dobrim vojaišlkipi zmožnostim za vojsko Gisto neraben. V suieri, kot se bodo med Ijudstvom rnzvijale športne organiEzaciie in se bo ljudstvo telesno krepilo in discij/liniralo, bode tudi mau.ša j.'.4re.'.a z:i aktivno službovaiiic, kajti tako l;u(Jstvo bo zamoglo takorekofi iz sebe vsalc čas v slučaiu ; ofrebe ]>oroditi moCno in disciplinirano armado. Zavedajmo se torej. da nam je vojaštvo za, sedaj in za bližnjo bodcC-nost jiotrebno in ako je yo trebno, moramo tudi zani doprinesti vse ; otrebne žrtve. Toda to vojagko službovanje ne sme biti tako suženjstvo in pbniževanje človegke narave, kakor je bilo v starih fevdalnih držav)ai], ampak čagtna dolžnost in izvrševanie državljanskih pr^.vic. Ob enem moramo gledati, da se kolikor mogo6e približamo onemu zaželjenemu idealu st"lošne razorožitve. To so bo doseglo |iotom izobrazbe, orgaaiizaciie in disci; line girokih Ijudskih slo."ev. Seveda pa razorožitev slednjič ni odvisna samo od države SHS, nego od kulturnega napredka celega človešrva. r;j|j'\if!!jt;