GLASILO KOMBINATA DELAMARIS
INTERNA IZDAJA
LETO XI.
IZOLA, MAREC 1969	X	j	4	/j
ŠTEV. 3
Strnitev dela IX. kongresa ZKJ
Pol stoletja
Na svečani seji IX. kongresa ZKJ dne 11. marca v Beogradu, posvečeni 50. obletnici Zveze komunistov Jugoslavije, je imel predsednik ZKJ Josip Broz-Tito referat »Petdeset let revolucionarne borbe komunistov Jugoslavije«.
V	svojem referatu je predsednik Tito dejal, da pomeni 50 let ZKJ hkrati tudi pol stoletja zgodovine Jugoslavije, ko so šli naši narodi skozi pomembna in burna dogajanja, doživljali krize in pretrese in — zahvaljujoč prav zrelosti in moči delavskega gibanja in njegovega vodilnega političnega organa KPJ oz. ZKJ — niso samo ohranili svoje neodvisnosti, ampak ustvarili tudi globoko družbeno spremembo, zagotovili razvoj, ki mu ni enakega v njihovi preteklosti, in doživeli ugled v svetu.
Delovni del IX. kongresa ZKJ
Drugega dne je začel kongres delovni del s prvo plenarno sejo. Ker je 1261 delegatov, ki so prisostvovali kongresu, že prej dobilo referat predsednika ZKJ »Aktualni notranji in mednarodni problemi ter vloga ZKJ v socialističnem sistemu samoupravljanja«, poročila niso brali, ampak je predsednik Tito le poudaril nekatera pomembna stališča. Potem ko je kongres sprejel poslovnik, izvolil organe in predsedstva kongresnih komisij, so delegati nadaljevali delo v sedmih kongresnih komisijah. Komisije so zasedale dva dni, nakar so se delegati spet sestali na plenarni seji.
Prvi del plenarne seje je vodil Edvard Kardelj, ki je med drugim obvestil udeležece kongresa, da je prišlo na kongres 65 tujih delegacij in da je kongres sprejel več kot 2300 pozdravnih pisem in brzojavk iz domovine in 900 iz tujine. Razen tega je
revolucionarne zgodovine - Josip Broz-Tito ponovno predsednik ZKJ
spremljalo delo kongresa 500 domačih in 200 tujih novinarjev. Med številnimi tujimi delegacijami se kongresa v Beogradu niso udeležile KP Sovjetske zveze,
4. Komisija za razvoj družbe-no-političnega sistema, mednacionalnih in medrepubliških odnosov.
5. Komisija za družbeno-eko-nomska in idejno-politična vprašanja na področju izobraževanja, znanosti in kulture.
6. Komisija za razvoj samoupravnih ekonomskih odnosov na področju zdravstva in socialne politike.
Poročevalci posameznih komisij so na plenarni seji kongresa podali poročila, ki so bila podlaga izhodišč za sestavo in sprejem resolucije ZKJ. V vseh komisijah je govorilo 315 delegatov in gostov. Ker je bilo premalo časa, je mnogo delegatov svoja izvajanja izročilo v pismeni obliki.
V	petdnevnem delu je govorilo okoli 400 delegatov, kar je več kot tretjina vsega števila navzočih.
Madžarske, Vzhodne Nemčije, Poljske, Češkoslovaške, Bolgarije in Mongolije. Vse te komunistične partije pa so poslale našemu kongresu pozdravna pisma.
Delo v komisijah
Kongres je dva dni delal v naslednjih komisijah:
1. Komisija za statut Zveze komunistov.
2. Komisija za razvoj Zveze komunistov.
3. Komisija za proučevanje politike in nalog ZKJ na področju mednarodnih odnosov in sodelovanja z delavskimi in progresivnimi partijami in gibanji.
O	prošnjah in pritožbah
Komisija za prošnje in pritožbe IX. kongresa je prejela do 11. marca 821 zadev. Posamično je komisija obravnavala 628 prošenj, pritožb in vlog. Večina pritožb se je nanašala na sklepe kontrolne komisije ZKJ. Od 628 prošenj in pritožb se jih 233 nanaša na disciplinske ukrepe, priznanje staža in sprejem v Zvezo komunistov.
Med obema kongresoma pa je na naslov centralnega komiteja ZKJ, predsednika ZKJ, predsed-ništva in izvršnega komiteja prišlo skupaj 11.356 vlog in pritožb. Pritožbe so se nanašale na probleme in nesocialistične pojave v družbenem življenju (zaposlitev, stanovanjska vprašanja, odpovedi delovnih razmerij, pokojnine, invalidnine), na pojave birokratizma in nerazumevanje pri pristojnih organih, na kršenje zakonitosti, na nepravilno in ne-
humano ravnanje posameznikov itd.
S področja dela Zveze komunistov je bilo 652 pritožb.
Pritožbe, prošnje in vloge pošiljajo glede na njihovo naravo ustreznim pristojnim organom, organizacijam in komitejem ZK, organom samoupravljanja, predstavniškim telesom, sodiščem, tožilstvom itd. Vsak član ZK, ki je izkoristil to statutarno pravico (da je povedal svoje mnenje in podobno), občani in delovni ljudje so dobili obvestilo, kako so ravnali oz. komu so poslali vlogo, ki jo je naslovil na centralni komite ZKJ.
Sprejet statut ZKJ
V statutu je na nov način obdelano načelo demokratičnega centralizma, na katerem temeljijo organizacijska zgradba, notranji odnosi in način delovanja ZK. Za razliko od prejšnjih statutov se v tem demokratični centralizem ne izraža samo na splošno, deklarativno, temveč v uveljavljanju takih odnosov v ZK, ki zagotavljajo, da bo to načelo postalo resničnost vsakdanjega življenja in da bo onemogočeno njegovo formaliziranje. To naj prispeva, da bo ZK še tvomeje vplivala na razvijanje demokratičnih odnosov v vsej naši družbi. Z dosledno in popolno dodelavo načel demokratičnega centralizma se ustvarjajo pogoji za doseganje resnične enotnosti komunistov, enotnosti, ki temelji na zavesti in dejavnosti članov. Vse to skupaj bo prispevalo, da se ZK še naprej usposablja za uspešno uveljavljanje svoje vloge v zgodovinskem poslanstvu delavskega razreda in da zvesto izraža interese narodov in narodnosti naše države. Statut je bil sprejet z velikansko večino ob enem vzdržanem glasu.
Sprejeta resolucija
Na tretji plenarni seji je poročevalec komisije za razvoj ZKI predlagal kongresu resolucijo o idejno političnih temeljih nadaljnjega razvoja Zveze komunistov. Po krajši razpravi je bila sprejeta predložena resolucija in resolucija »ZKJ v boju za enakopravnost, mednarodno sodelovanje, za mir in socializem«.
Tito ponovno predsednik ZKJ
V imenu komisije za volitve in verifikacijo izvoljenih organov ZKJ, na podlagi vseh poslanic IX. kongresu, kjer je bilo izraženo razpoloženje, zahteva in želja milijonskega članstva ZK in državljanov, je Lidija Šentjurc predlagala tov. Tita za predsednika ZKJ. Ob tem izraženem predlogu je v dvorani Doma sindikatov zadonel močan aplavz odobravanja. Delegati so vstali, začeli peti pesem: »Druže Tito,
mi se ti kunemo, da sa tvoga pu-ta ne skrenemo ...« Trenutek je bil silno slovesen.
Od skupno 1261 delegatov, ki so glasovali, jih je bilo 1258 za predlog, da bo Tito ponovno predsednik ZKJ. Le en delegat je glasoval proti.
Izvolitev predsednika Tita pomeni plebiscitarno odločitev milijonskega članstva Zveze komunistov ter vseh naših delovnih ljudi. Izvolili so še 52-člansko predsedstvo ZKJ in člane konference ZKJ. Predsedstvo pa je na prvi seji izvolilo 15-članski izvršni biro.
Sklepne besede predsednika Tita
Najpomembnejša naloga komunistov in vseh delovnih ljudi je uresničiti gospodarsko reformo, je dejal tov. Tito, potem ko so ga izvolili za predsednika ZKJ. To je velikanska dolžnost in obveznost, je dejal tov. Tito. S tem, da ste mi izrazili zaupanje, ste hkrati dali svoje priznanje za dosledno delo in smer našega razvoja. Izrazili ste željo, da gremo še naprej v tej smeri.
— Beseda starejšim tovarišem:
Določeno število starejših tovarišev zapušča svoje dolžnosti v članstvu CK. Ni mi lahko, ko vidim, da se ločujem od nekaterih svojih sodelavcev, s katerimi sem delal desetletja. Naša revolucija je takšna, da daje priznanje tistim, ki so se borili, njihova dolžnost pa je, da bodo še naprej bojevniki revolucije.
— O delu kongresa:
Diskusija na kongresu je bila
zelo plodna. V tujini je obstajala bojazen, da bomo na kongresu napadali druge. Mi pa smo bili kritični predvsem sami do sebe. Skušali smo najti najboljše odgovore na nekatera nerazrešena vprašanja in menim, da smo jih našli. Sedaj pa je treba sprejete rešitve izpeljati v praksi.
— Disciplina komunistov:
Prizadevali smo si, da odstranimo vse negativnosti, ki jih je bilo doslej dosti. Po tem kongre-
su se moramo potruditi še mnogo bolj kot po VIII. kongresu ZKJ. Tako bomo dosegli, da bomo imeli na X. kongresu veliko manj grehov. Komunisti naj bodo disciplinirani, upoštevajo naj statut, ki je »komunistični zakon«.
— Reforma:
Najpomembnejša naloga komunistov in vseh delovnih ljudi je hitrejše uresničevanje gospodarske reforme. Menim, da bomo lahko na X. kongresu sporočili popolno zmago naše gospodarske reforme.
— Izvršni biro:
Prizadevali si bomo razdeliti svoje delo in želeli bi, da bi bilo več tistih, ki bodo nosili odgovornost. Kolektivno vodstvo bo enotno v svojih stališčih, saj jih je v njem premalo, da bi se grupirali. (Politično izvršni biro predstavljajo:	predsednik	ZKJ,
po dva člana iz vsake republike ter po eden iz pokrajin. Ti predstavljajo novo kolektivno vodstvo 15 članov.)
— Jugoslavija v svetu:
Jugoslavije ne more nihče osamiti, čeprav so take težnje. Naši narodi so enotni pri uresničevanju notranje politike. Položaj v svetu je ne samo labilen, temveč obstaja nevarnost za večje spopade. Zato morajo biti Jugoslovani še bolj enotni, je poudaril tov. Tito v svoji zaključni besedi na IX. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije.
To predstavlja strnitev dela zgodovinskega dogodka, ki je trajal od 11. do 15. marca v Beogradu. O njem je izšla obsežna knjiga, ki opisuje dobesedno vse dogodke. Uredništvo »Našega glasa« pa je hotelo s tem strnjenim prispevkom opisati za bralce našega lista, ki je za številne edini brani list, to veliko delo v zelo zelo skrajšani obliki. Za vse tiste pa, ki so delo kongresa sproti spremljali po dnevnih sredstvih informiranja, pa bo to primerna osvežitev dogodkov.
Glavni urednik
k* *** * * ****** ** ******* **** ** ** *****J*-*-****#-*** *»
*	i
|	27. aprila v Velenje |
*	Dne 27. aprila 1969 bo v Velenju osrednja vseslovenska J
*	proslava »Štajerska in Koroška v revoluciji«, posvečena	*
J	štajerskim in koroškim partizanskim enotam, 25. obletnici	J
*	pohoda XIV. proletarske divizije In ustanovitvi Osvobodilne	*
*	fronte Slovenije. Poseben poudarek in pomen daje tej pro-	*
*	slavi dejstvo, da letos praznujemo 27. april — dan ustano-	J
*	vitve OF — kot slovenski državni	praznik.	*
*	*
★	Pričakujejo, da se bo na slavju	v Velenju zbralo	okrog	*
★	100.000 ljudi. Tej osrednji politični	manifestaciji bo	prlso-	J
J	stvoval tudi predsednik republike	tovariš Tito.	*
J	Organizirajmo tudi v našem kolektivu udeležbo na tej J
★	proslavi.	■¥■
★	*
*	*
*-**********************************************
Zaključni račun 1968
Poslovno leto 1968 je za nami. Ne glede na to, da se že ukvarjamo s tekočimi problemi in novimi planskimi nalogami za tekoče leto, smatramo za potrebno v naslednjem in v skrajšani obliki seznaniti kolektiv z rezultati, ki smo jih dosegli v preteklem letu, in sicer na podlagi zaključnega računa, o katerem je upravni odbor na svoji zadnji seji podrobno razpravljal ter ga je dokončno sprejel delavski svet na seji dne 3. 3. 1969. Poročilo in dosežene rezultate navajamo v skrajšani obliki z ustreznimi pokazatelji, ki naj vsaj približno ilustrirajo uspešnost poslovanja našega kombinata v letu 1968.
Gibanje zaposlenosti
V	letu 1968 je bilo povprečno zaposlenih 1404 delavcev in delavk nasproti 1471 zaposlenim v letu 1967. Povprečna zaposlenost se je torej znižala za 67 delavcev In delavk.
Procent fluktuacije delovne sile je bil zelo visok, saj znaša 29,5 % ter je v primerjavi z letom 1967 kar za 14,2 % višji. V predpreteklem letu je bilo namreč sprejetih 61 in razrešenih 226 delavcev, v preteklem letu pa sprejetih 242 in razrešenih 173 delavcev In delavk, od tega največ nekvalificiranih delavcev. Na dan 31. 12. 1968 je bilo zaposlenih največ nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev, in sicer 69,2 %. Kvalifikacijski sestav zaposlenih se je v teku leta izboljšal v korist zaposlenih s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo ter je v letu 1967 znašal 5,77 % v strukturi vseh zaposlenih, v letu 1968 pa 7,01 %.
Proizvodnja
Proizvodni plan za leto 1968 je obsegal 8730 ton gotovih proizvodov in 3510 ton polproizvodov; doseženo pa je bilo 8791,4 1 gotovih proizvodov ali 100,7 % in
3016.4 tone polproizvodov ali
85,9	%. Skupno je bil torej plan dosežen z 11.807,81 ali s 96,5 %. Vzrok za nedoseganje skupnega plana je pri proizvodnji polproizvodov, ker znaša izpad 14,1 %.
Največje preseganje plana in sicer za 42,3 % beležimo pri proizvodnji pražene kave, kjer je interes potrošnikov Izreden. Z
41.4 % je presežen plan proizvodnje steriliziranih ribjih konzerv in s 35,5 % proizvodnja paradižnikovega koncentrata. Ostali gotovi proizvodi niso dosegli planiranih količin, čeprav skupno v primerjavi z letom 1967 predstavljajo povečanje za 4 %.
Med polproizvodi je samo proizvodnja paradižnikove pulpe
presežena s 40,1 %, vsi ostali polproizvodi pa plana ne dosegajo ter se gibljejo med 70 do 94,3 %.
Nizek odstotek doseganja plana pri proizvodnji predjedi je nastal v glavnem zaradi pomanjkanja tune v prvi polovici leta, kakor tudi zaradi nizkega odstotka delitve deviz iz GDK za uvoz reprodukcijskega materiala. Slabši ulov je tudi vzrok izpada proizvodnje nesteriliziranih ribjih konzerv, kakor je slaba letina vzrok skoraj popolnega izpada proizvodnje 40 % paradižnikovega koncentrata.
V	letu 1968 sta v kombinatu začela delovati tudi dva nova oddelka, in sicer oddelek proizvodnje osvežilnih robčkov in odd. oplemenitenja maščob v okviru poslovnega sodelovanja s tujino.
Realizacija ulova je znašala 2290 ton ali 91 % nasproti planu 2520 ton. Največ je bilo ujete plave ribe, in sicer 2205 ton, bele ribe 33,5 tone, ostalih vrst rib pa
51,5	tone. Od ulovljenih količin plave ribe je bilo prodano na domačem tržišču 640 ton, predelano pa 1565 ton.
Realizacija in delitev celotnega dohodka
Finančni uspeh v letu 1968 ni bil najboljši in se znatno razli-
Delitev je naslednja:
Fakturirana realizacija Poslovni stroški Bruto osebni dohodki čisti dohodek
Čisti dohodek, razdeljen na zgoraj navedene sklade in obveznosti, znaša torej 56.730.— din. Doseženi dohodek, t. j. bruto os. dohodki In čisti dohodek predstavlja v celotnem dohodku 17,25 % nasproti letu 1967, ko je bil dosežen le s 14,74 %.
kuje od predvidenega plana. Pri ocenjevanju končnega rezultata moramo upoštevati nekaj objektivnih činiteijev, ki so vplivali, da ni bil dosežen planirani čisti dohodek v višini 2,176.000.— din:
— pomanjkanje stalnih in občasnih obratnih sredstev,
— zastarelost strojnih naprav, ki ne dosegajo zahtevane produktivnosti,
— neurejenost trga in neekonomska konkurenca,
— pomanjkljiva likvidnost kupcev,
— narava naše osnovne dejavnosti z ozirom na ribolovne dejavnosti in živilsko industrijo,
— lahka pokvarljivost izdelkov in podobno.
Predvidena realizacija celotnega dohodka 125,308.000.— din je bila presežena za 3 %, medtem ko je bil čisti dohodek dosežen le s 355.000.— din po fakturirani realizaciji oz. le s 16 % v primerjavi s planom. Vzroki za tako doseganje so v glavnem nadplan-ska izguba ribolovnega sektorja zaradi slabega ulova (870.000.— din), odpisi filetov (980.000.— di) ter povečani super-rabati v primerjavi z letom 1967 (800.000 din).
129.441.000.— din
107.119.000,— din 21,967.000.— din
255.000,— din
Osebni dohodki v letu 1968 skupaj so za 0,8 % nižji kot v preteklem letu, neto povprečni os. dohodki pa so se nekoliko dvignili in znaša povprečje za leto 1968 795 din.
Bojan Rehberger
Od tega je plačane realizacije z izrednimi
dohodki in izrednimi izdatki	112,969.514.—	din
Poslovnih stroškov	93,483.624.—	din
Dohodka plačane realizacije,	19,485.890.—	din
ki se deli na bruto osebne dohodke	19,344.414.—	din
Na ncindividualizirane osebne dohodke	84.745.—	din
Obvezni rezervni sklad	28.365.—	din
Republiški in občinski rezervni sklad
ter prispevek Skopju	1.958.—	din
in poslovni sklad	26.408.—	din
Skupaj doliodek 19,485.890.— din
Kdo so naši kandidati za volitve
Marca so bili na terenu zbori volivcev, v gospodarskih organizacijah in ustanovah pa zbori delovnih ljudi, na katerih smo predlagali in določali kandidate za posredne in neposredne volitve. Dne 13. aprila bomo na neposrednih volitvah v posamezni volilni enoti, kjer stanujemo, glasovali za kandidate občinskega zbora, za poslance republiškega zbora Skupščine SRS in za poslance družbeno-političnega zbora Zvezne skupščine.
Za republiški zbor Skupščine SRS tvori občina Izola eno volilno enoto in volimo enega poslanca.
— FURLAN dr. Branko, roj. 1920, diplomirani pravnik, vodja upravno kadrovskega sektorja podjetja Delamaris in sedanji republiški poslanec organiza-cijsko-političnega zbora Skupščine SRS.
— BOLJE Jože, roj. 1928, diplomirani politolog, direktor Gostinskega šolskega centra v Izoli.
Za družbeno-politični zbor Zvezne skupščine obsega volilna enota celotno Primorsko in volimo enega poslanca.
Kandidata sta:
— CIGOJ Štefan, roj. 1935, diplomirani politolog, sekretar
komiteja občinske konference ZKS Nova Gorica.
— GRAHOR Andrej, roj. 1933, diplomirani pravnik, sodnik Okrožnega gospodarskega sodišča Koper.
Za občinski zbor SO Izola je občina razdeljena v 20 volilnih enot. Vsaka volilna enota voli enega odbornika. Na skoraj vseh volilnih enotah sta po dva ali več kandidatov. Prav tako je za zbor delovnih skupnosti SO Izola.
Določeni kandidati zborov delovnih ljudi iz našega podjetja za volitve odbornikov v zbor delovnih skupnosti SO Izola, na katerih se bomo v vsaki volilni enoti odločali za enega odbornika, so:
— KOKALJ Martin in PURGER Marcelo, 7. volilna enota, obsega obrat »RIBA«.
— Ing. FERLUGA Evgen in GREBENC Boris, 8. volilna enota, obsega oddelek proizvodnje embalaže, oddelek proizvodnje juh in oddelek hranila v prahiu.
— Ing. BARICIC Ivan in KENDA Marija, 9. volilna enota, obsega vse ostale oddelke in službe v obratu ARGO.
— JAKOMIN Kristina in KOCJANČIČ Cirila, 10. volilna enota, obsega oddelek predelave rib v obratu IRIS.
— HAJŠEK Ivo in HRVATIN Aldo, 11. volilna enota, obsega vse ostale oddelke in službe v obratu IRIS — vključno predelavo slane ribe in komercialo ter oddelek osvežilnih robčkov v Premrlovi ulici.
Vse druge volitve v zbore delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine bodo posredne v skupščinah občin z izvoljenimi delegati zborov delovnih ljudi. Vse tri obalne občine tvorijo eno volilno enoto.
— Za gospodarski zbor SRS (volijo 3 poslance) — kandidati: BARBIČ Dušan, KORENČAN Viktor, PRINČIČ Egon, KOVIC ing. Pavle, KREACIC Roman, PAVLIČ ing. Franc.
— Za kulturno-prosvetni zbor (volijo 3 poslance) — kandidati: FUSILLI Leo, SCHER Lucija, BRATAŠEVEC Slavko, HASL Miran.
— Za socialno-zdravstveni zbor (volijo 2 poslanca) — kandidati:	FILLI Boris, GRBEC dr. Vida, PERTOT dr. Vojteh in KOS Darko.
Kandidati za zbore delovnih skupnosti, katerih volilna enota zajema celotno Primorsko, so:
— Za gospodarski zbor (volijo 1 poslanca) kandidira ing. KLANJŠČEK Viktor.
— Za kulturno-prosvetni zbor (volijo 1 poslanca) — kandidirata KOSMAČ Ciril in VODOPIVEC Milenko.
— Za socialno-zdravstveni zbor (volijo 1 poslanca — kandidirata NARDIN dr. Aleksander in PEČAR Pavel.
R. D.
ODLIKOVANE NAŠE ŽENE
Predsednik republike Josip Broz-Tito je ob letošnjem prazniku žena odlikoval med drugimi tudi nekatere naše zaslužne delavke. Na sam dan žena je ob primerni svečanosti ta odlikovanja podelil predsednik Skupščine občine Izola Jernej HUMAR.
Z redom dela s srebrnim vencem so bile odlikovane:
Marija, Čendak, Ana Degra-si, Ljudmila Morato.
Medaljo dela pa so prejele:
1
Ivana Dudine, Olga Frančeškin, Ana Kapelj, Lidija Knez, Marija Koterle, Slavica Pavletič, Angela Štule.
Odlikovanim sodelavkam iskreno čestitamo!
Uredništvo »Naš glas«
★
* * * *+* * * * * ♦ * 4- 4- 4- 4- *+♦ * * 4- *+* * + * * 4- * *** * * + 4- 4- * 4- * *• * 4- + *
; Volitve 9. in 13. aprila f
J	V sredo, 9. aprila, bomo vsi zaposleni v delovnih orga- J
■k nizacljah in ustanovah volili člane v občinski zbor delovnih ¥
* skupnosti Skupščine občine Izola. V našem podjetju bo * J 5 volišč, ki bodo odprta od 5,30 do zaključka glasovanja.
* Glasovanje se ne more začeti pred 4. uro zjutraj in ne kon- ¥
*	čati po 22. uri.	J
J	Volišča bodo:	*
*	Za volilno enoto št. 7, ki obsega obrat RIBA, bo volišče	J
* v pisarni obrata RIBA;	J
J	Za volilno enoto št. 8, ki obsega v	obratu ARGO oddelek	*
* proizvodnje embalaže, oddelek proizvodnje juh in oddelek J
* hranila v prahu, bo volišče na oddelku proizvodnje emba- J
*	laže — litografija.	¥
*	Za volilno enoto št. 9, ki obsega	vse ostale oddelke In	J
J ”   	'..................... “
*
službe v obratu ARGO (razen volilne enote št. 8), bo volišče	*
v predprostoru vratarnice v bližini delavske restavracije.	¥
*	Za volilno enoto št. 10, ki obsega oddelek predelave	J
*	rib v obratu IRIS, bo volišče v delavski restavraciji Iris.
*	Za volilno enoto št. 11, ki obsega vse ostale oddelke in	¥
*	službe v obratu IRIS — vključno predelavo slyne ribe in	J
*	komercialo ter oddelek osvežilnih robčkov v Premrlovi ulici,	*
*	bo	volišče v sejni dvorani obrata Iris (Rdeči kotiček).	¥
*	V nedeljo, dne 13. aprila, pa bomo vsi polnoletni občani	J
*	po	posameznih volilnih enotah, kjer stanujemo, glasovali
za odbornike občinskega zbora Skupščine občine Izola, za ¥
★	republiškega poslanca in zveznega poslanca.
*	Davorin	Reščič
VOLIVCI: oddajmo svoj glas za najboljše kandidate! ¥
*	Tcrej	9.	in	13.	aprila	VSI	NA	VOLITVE!	¥
¥
* * ¥ * M * ¥ * * + * ** * * * * * * * * ** * * * * * * * * * ** * * * * * * * * * * * * + * -»
Volilni
Občinska volilna komisija je za volitve v zbor delovnih skupnosti SO Izola, ki bodo v našem podjetju 9. aprila 1969, za naše volilne enote imenovala v volilne odbore naslednje člane:
7. VOLILNA ENOTA (RIBA)
1. Stanič Anton — predsednik
2. Kenda Mirko — član
3. Trebše Mihaela — član
4. Glavič Anteo — namestnik
5. Nardin Milan — član
6. Molk Romana — član
8. VOLILNA ENOTA (ARGO)
1. Grbec Stanko — predsednik
2. Bertoncelj Slavka — član
3. Jakša Slavko — član
4. Ogrizek Matko — namestnik predsednika
5. Rožanc Albina — član
6. Starc Silva — član
odbori
9. VOLILNA ENOTA (ARGO)
1. Furlan Stanko — predsednik
2. Sušanj Sonja — član
3. Ziherl Milan — član
4. Tul Armid — namestnik predsednika
5. Brezavšček Nuša — član
6. Markuža Zoran — član
10. VOLILNA ENOTA (IRIS)
1. Zahar Peter — predsednii
2. Stipančič Marija — član
3. Martinčič Ivan — član
4. Jordan Anton — namestnik predsednika
5. Loganes Slava — član
6. Ristič Nenad — član
11. VOLILNA ENOTA (IRIS)
1. Višnjič Žarko — predsednik
2. Blaževič Bernard — član
3. Kleva Mariza — član
4. Lutman Uroš — član
5. Krebelj Marija — član
6. Juriševič Argelija — član
Kako je s predavanji iz obrambne vzgoje v našem podjetju
Vseljudska obrambna vojna zahteva od vsega prebivalstva vsestransko pripravljenost. V naši socialistični družbeni ureditvi, v kateri je človek aktivni činitelj in upravljavec v vsem političnem, upravnem in družbeno-eko-nomskem življenju, ne smemo dovoliti, da bi le-ta stal ob strani, ko se razpravlja o tako pomembnih vprašanjih, kot je obramba neodvisnosti naše socialistične domovine, za katero je bilo prelito toliko krvi. Nasprotno, vse prebivalstvo, posebej v kolektivih, se mora seznaniti s pogoji in načeli obrambe naše neodvisnosti, ker bo le tako mogoče zagotoviti naše sodelovanje v miru ter polno angažiranost v eventualni vojni.
To pomeni, da moramo glede priprav članov našega kolektiva in drugega prebivalstva na obrambo napraviti kvalitetni korak naprej, obrambna vzgoja mora postati sestavni del družbene in nacionalne vzgoje prebivalstva.
Naše podjetje je dobilo plan predavanj iz obrambne vzgoje in se takoj lotilo dela. Do danes smo imeli 9 predavanj iz treh tem.
S kvaliteto predavanj smo lahko zadovoljni. Tudi posamezni člani kolektiva so ugotovili, da so predavatelji dostopno in razumljivo pojasnili namen in cilj vsake teme.
Udeležba na predavanjih je presegla vsa pričakovanja. Pričakovali smo manjši obisk, ker veliko članov našega kolektiva stanuje izven Izole, računajoč opravičene izostanke: bolezen, dopuste in delo v času predavanj. Kljub vsemu je predavanjem prisostvovalo 1031 članov kolektiva.
Predavatelji so zelo pohvalili pozornost in sodelovanje prisotnih.
Ker nismo izčrpali celotnega programa predavanj, bomo z njimi nadaljevali v jesenskem obdobju letošnjega leta.
Da so bila predavanja uspešna, gre posebna zahvala organizatorjem, predavateljem in vsem nam, ki smo z udeležbo čutili pomembnost obrambne vzgoje prebivalstva, ki se bo nadaljevala in jo moramo vzeti kot važno in potrebno.
Žarko Višnjič
DOSEŽENA PROIZVODNJA V JANUARJU IN FEBRUARJU 1969
GRUPE IZDELKOV	£ C ~ trt c3 G	N C p.2, c	oizv. febr. n		'g O 3 c	
	<D r-i O h-J Oh 2	F- o ec > a	J- . 0 ec >	8?	CC c/3 w	S8
GOTOVI IZDELKI:						
Koncentrati juh	1042,7	62,2	66,4	6,4	128,6	12,3
Parad. konc. kok. past. in						
tek. dod. jedem	1129,2	73,2	86,9	7,7	160,1	14,2
Nesteril. rib. konz.	325,2	36,6	48,5	14,9	85,1	26,2
Steriliz. rib. kon.	2317,6	78,2	1,9	0,1	80,1	3,5
Anti pasta	3573,7	241,3	293,9	8,2	535,2	15,0
Rib. moka in teh. ol.	350,0	21,3	11,3	3,2	32,6	9,3
Rafin. oliv. olje — kant.	106,4	10,5	-				10,5	9,9
Pražena kava	874,3	114,0	107,9	12,3	221,9	25,4
Instant. kava	59,5	1,0	8,7	14,6	9,7	16,3
Kavovine	31,7	—	1,2	3,8	1,2	3,8
Jajca v prahu	200,0	3,6	—			3,6	1,3
Osvežilni robčki	63,6	2,2	0,4	0,6	2,6	4,1
Pločevinasta embal.	225,0	3,6	2,0	0,9	5,6	2,5
SKUPAJ GOTOVI IZDELKI	10366,9	647,7	629,1	6,1	1276,8	233
DODATEK:
Oplemenitene maščobe
Skupaj
POLIZDELKI:
Rafinacija olja Pločevinasta embal. Paradiž, pulpa Soljena riba Vložena zelenjava Mesni ekstrakti Omotnice Ulov sveže ribe
SKUPAJ POLIZDELKI SKUPAJ GOT. IZDELKI IN POLIZDELKI
3200,0	153,4	227,8	7,1	381,2	11,9
13566,9	801,1	856,9	6,3	1658,9	12,2
207,9	—	—	—	—	—
1639.0	77,8	106,1	6,5	183,9	11,2
750.0	—	—	—	—	—
466.0	—	—	—	—	—
1125.0	—	—	—	—	—
16,2	0,9	—	—	0,9	5,5
7,9	0,4	0,8 10,1	1,2 15,1
2360.0	34,8	10,5	0,4	45,3	1,9
6572.0	113,9	117,4	1,8	231,3	3,5
20138,9	915,0 974,3 4,8 1889,3	9,4
Sestavil:
Silvan Kaligarič
DS o uskladitvi osebnih dohodkov strokovnih delavcev
V	zadnji številki »Naš glas« smo poročali in utemeljili predlog upravnega odbora o potrebi po uskladitvi osebnih dohodkov strokovnih delavcev.
Delavski svet Kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola je na svoji 63. redni seji dne 3. in 6. marca 1969 sprejel v zvezi s tem naslednji
SKLEP
Glavni direktor naj imenuje strokovno komisijo za pripravo predloga za uskladitev osebnih dohodkov delavcev podjetja kot sledi:
1. Povečati OD strokovnih delavcev do višine, ki ustreza povprečju OD istih kategorij delavcev drugih podjetij našega območja. Predlog za korekcijo OD mora upoštevati tudi notranje neskladje med osnovnimi kategorijami (osnovno vrednotenje delovnega mesta) strokovnih kadrov ter njihovimi stvarnimi osebnimi dohodki.
2. Povečanje uresničiti v obliki posebnega dodatka, ki pa naj bi bil le začasen in to do sprejema novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
3. Pooblasti se glavnega direktorja, da se pri razgovorih z novimi nujno potrebnimi kadri predhodno pogaja o njihovih osebnih dohodkih in morebitnih drugih pogojili. Ta pooblastila naj trajajo samo do sprejetja predloga o korekciji OD v višini predlaganega povečanja za ustrezne kategorije.
4. Povečanje naj zajame vse najbolj prizadete kategorije strokovnih delavcev, za katere obstoji realna možnost, da bodo odšli iz podjetja (od vodilnih in drugih odgovornih delavcev do komercialnega, tehničnega, pisarniškega, knjigovodskega in računovodskega osebja).
5. S povečanjem osebnih dohodkov ustrezno zaostriti disciplino in odgovornost slehernega delavca, zlasti pa vodilnih in drugih delavcev.
Zaostritev discipline in odgovornosti slehernega delavca je bistvenega pomena za nadaljnje uspešnejše poslovanje podjetja. Ta načela naj bi bila določena ob predlogu za korekcijo osebnih dohodkov. Obenem naj se s programom posebnih ukrepov za izboljšanje organizacije in poslovanja podjetja zaostri odgovornost za izvršitev že do sedaj zadanih nalog glavnega direktorja
in drugih organov samoupravljanja, upoštevajoč že dosedanje sugestije družbeno-političnih organizacij.
Rok za izdelavo predloga je 6. aprila 1969.
Glavni direktor imenoval strokovno komisijo
Po 101. členu statuta kombinata »Delamaris« in sklepu DS podjetja z dne 6. marca 1969 je glavni direktor imenoval strokovno komisijo za pripravo predloga za uskladitev osebnih dohodkov strokovnih delavcev podjetja.
Za predsednika je bil imenovan ing. Jože Jamšek, za tajnika Emil Pugelj, za člane pa Marjan
Dne 19. marca so se v našem podjetju mudili predsednik izolske skupščine občine Jernej Humar, sekretar obalnega komiteja ZK Ivan Renko in predsednik obalnega sindikalnega sveta Pavle Pečar ter imeli s predstavniki družbeno-političnih organizacij in strokovnimi delavci podjetja razgovor o najbolj perečih gospodarskih problemih, ki trenutno tarejo naše podjetje.
Srečujemo se z veliko zaostritvijo prodajno konkurenčnih pogojev na tržišču, rekonstrukcija proizvodnih naprav še ni končana in večkrat nam slaba likvidnost onemogoča nabavo večjih količin prepotrebnih surovin.
Poglavitni pereč problem je trenutna fluktuacija oziroma odhodi prepotrebnih strokovnih kadrov iz podjetja, ne da bi jih nadomestili z novimi kadri. Imamo namreč 32 strokovnih delovnih mest nezasedenih.
V	razgovoru se je izoblikoval sklep, da je treba v sklopu obalnega perspektivnega plana določiti tudi perspektivo podjetja, raziskati tržišče, globlje razmisliti o nadaljnji predelavi rib, kjer je zaposlene največ delovne sile. Poudarjeno je bilo tudi, da bi bilo treba najti možnosti za sodelovanje s sorodnimi podjetji drugod.
O vseh teh napisanih sklepih, ki jih bodo naše strokovne službe še obdelale, bomo v bližnji prihodnosti razpravljali v podjetju tudi s predsednikom IS Slovenije Stanetom Kavčičem, ki že-
Mlekuž, Marjan Miklošič, Teodor Čok, Jože Repič, Silvano Kaligarič, Rajko Makovec, Maja Požrl, Zvonko Filipi, Vinko Franetič, Armid Tul in ing. Evgen Ferlu-ga.
Komisija določi okvire sprememb OD, delovna mesta oziroma delavce, na katere naj se spremembe nanašajo, osnove in merila delitve ter višino povečanja OD; določi delovno skupino, ki naj pripravi osnutek predloga, ter ji da smernice in navodila za njeno delo; prouči pripravljeni osnutek in ga predloži glavnemu direktorju podjetja. Komisija prične z delom takoj, predlog pa pripravi najkasneje do 6. aprila 1969.
li na kraju samem spoznati probleme naše vrste predelovalne industrije, ki je morda problem širšega jugoslovanskega pomena.
V	razgovoru je bilo veliko govora o notranjih gospodarskih rezervah in ukrepih za boljše poslovanje.
Davorin Reščič
OBČNI ZBOR SINDIKALNE ORGANIZACIJE
Dne 27. marca 1969 je bil občni zbor naše sindikalne organizacije. Ker je redakcija te številke »Našega glasa« bila že zaključena, bomo v prihodnji številki objavili delo občnega zbora in program dela.
DOPISUJTE V »NAŠ GLAS«
PRISPEVKE PO SKLEPU
UPRAVNEGA ODBORA HONORIRAMO Z 10,- NDIN ZA TIPKANO STRAN Z DVEMA RAZMAKOMA
Obisk v našem podjetju
Uspešno izobraževanje ribičev
Že dalj časa ugotavljamo, da nam primanjkuje strokovni kader v ribištvu, čeprav imamo v Piranu ribiško šolo. Pomanjkanje kadra smo občutili predvsem v lanskem letu, saj nismo imeli niti toliko poveljnikov, da bi zamenjali tiste, ki so šli v pokoj ali na druga delovna mesta. To nas je vodilo k temu, da omogočimo nekaterim ribičem, ki imajo pogoje za pridobitev ustrezne kvalifikacije, da si jo tudi pridobijo. Upravno-kadrovski sektor je organiziral s pomočjo predavateljev Pomorske šole iz Pirana tečaje, da bi lahko naši ribiči opravili strokovni izpit pri komisiji Luške kapitanije Koper. S prvimi strokovnimi izpiti smo pridobili 14 visoko kvalificiranih
in 8 kvalificiranih delavcev, od tega 19 za krovno službo, 3 pa za strojno službo.
Za to prvo smotrno akcijo v ribištvu se moramo zahvaliti vsem tistim, ki so problematiko kadra razumeli pravilno, predvsem pa tovarišu Miklošiču, referentu za izobraževanje, ki se je zelo požrtvovalno lotil organizacije tečajev in s tem omogočil strokovni dvig naših ribičev. S tem pa se seveda še ne smemo zadovoljiti. Poleg pomorskega znanja so naši ribiči potrebni tudi usposobitve v modernejšem ribolovu, predvsem na odprtem Jadranu. Če bomo tudi v bodoče skrbeli za dvig kadra s takimi smotrnimi potezami, lahko pričakujemo, da se bo tudi ribištvo
preusmerilo na sodobnejši ribolov.
Poleg vlaganja v kadre pa so potrebna tudi vlaganja v investicije. Potrebna je gradnja novih sodobnejših ladij, s katerimi bi lahko izkoriščali ves Jadran, sedanji način ribolova pa bi omejili na minimum.
Personalne vesti
V februarju 1969 je bilo sprejetih na delo v našem kombinatu 6 delavcev, in sicer:
Alojz HORVAT, 26 let, in Ivan JURINČIČ, 35 let, v oddelek za oplemenitenje maščob.
Marijan OLENIK, 39 let, v sektor vzdrževanja in energetike.
Milan BRLJAVAC, 23 let, v laboratorij IRIS.
Franv DIMNIK, 46 let, v skladišče izdelkov Ljubljana
Ivan PEHAL, 45 let, predstavnik v Zagrebu.
V istem času je zapustilo podjetje 14 delavcev:
Milka TOLIČ, 21 let, iz oddelka predelave rib — sporazumno.
Vera MIKIČIČ, 21 let, iz oddelka predelave rib — sporazumno.
Miroslava ZBORŽIL, 17 let, iz oddelka predelave rib — sporazumno.
Olimpia MALISA, 18 let, iz oddelka predelave rib — sporazumno.
Anton PERHAT, 50 let, iz ribolovnega sektorja — sporazumno.
Josip BUBIČ, 39 let, iz ribolovnega sektorja — sporazumno.
Ajka OMANOVIČ, 30 let, iz oddelka predelave rib — zaradi poteka pogodbe.
Slobodanka MILOJKOVIČ, 24 let, iz odd. predelave rib — zaradi poteka pogodbe.
Ana BUZETI, 36 let, iz oddelka predelave rib — zaradi poteka pogodbe.
Miroslav MILETIČ, 26 let, iz internega transporta — zaradi poteka pogodbe.
Santo ANTOLOVIč, 50 let, iz ribolovnega sektorja — zaradi upokojitve.
Marija BUBOLA, 52 let, iz oddelka predelave rib — zaradi upokojitve.
Edi CHELLERI, 19 let, iz oddelka za proizvodnjo embalaže
— zaradi odhoda na odslužitev vojaškega roka.
Roman MAVRIČ, 19 let, iz sektorja vzdrževanja in energetike
— zaradi odhoda na odslužitev vojaškega roka.
Upokojenim članom želimo še mnogo zdravih in srečnih let! Članom, ki so odšli k vojakom, pa veliko vojaških uspehov in srečno vrnitev.
Sergla PLAZNIK
Naši člani ribolovnega obrata so uspešno opravili izpite za ladjevodje in krmarje, čestitamo!
Na sliki zgoraj: Ladjevodje s člani izpitne komisije ob opravljanju
izpitov
Na sliki spodaj: Krmarji ob zaključku izpitov s predavatelji
KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV
Desetega marca so se sestali na redni konferenci člani Zveze komunistov našega kombinata. Poročilo sekretariata osnovne organizacije je podal sekretar Ivo Hajšek. Organizacija šteje 103 člane ZK.
Na konferenci so komunisti v razpravi o poročilu ostro obsodili negativne pojave v našem blagovno tržnem gospodarstvu in se kritično pogovorili o težavah znotraj samega podjetja, ukrepih za nadaljnji razvoj podjetja in organizacije ZK kot celote.
Izhodišče razprave je bil na zadnji konferenci zastavljen program dela, ki je nakazoval naslednje:
Osnovna naloga naše organizacije ZK pred dvema letoma je bila, da z aktivizacijo celotnega kolektiva popravimo finančno stanje podjetja, da se prilagodimo novim razmeram v gospodarjenju, da izboljšamo tehnološki proces dela. Za dosego teh ciljev smo si zadali konkretne naloge:
— pripraviti perspektivni program podjetja;
— urediti notranjo organizacijo dela;
— utrditi delovno disciplino;
— znižati upravno-prodajno režijo in s tem povečati akumula-tivnost;
— v okviru možnosti mehanizirati proizvodnjo;
— posvetiti pozornost izboljšanju kvalitete naših izdelkov.
Konferenca je ugotovila, da smo nekatere naloge uresničili, nekatere manj, pri nekaterih pa smo šli celo v nasprotno smer. Tako si lahko štejemo v zadovoljstvo, da smo bistveno spremenili kvaliteto naših izdelkov, še bolj popestrili naše proizvode z novimi izdelki, predvsem z juhami.
Delno smo mehanizirali našo osnovno proizvodnjo in ta proces se mora še nadaljevati. Glede delovne discipline pa smo še vedno na isti stopnji in bi morala biti ta naloga tudi v bodoče ena od najvažnejših. V notranji organizaciji so bile napravljene nekatere spremembe, vendar je organizacija živ proces, ki ni nikoli zaključen in ga je treba stalno prilagajati novim zahtevam.
Zelo važna naloga je bila povečanje akumulativnosti z znižanjem upravnoprodajne režije. Te nismo znižali, ampak smo jo celo povečali. Predvsem so se povečali stroški prodajnih služb, propagande in vzporedno s tem tudi drugih služb, kot so razvojna, kontrolna itd. Če bi te vrste stroškov ne povečali, bi po vsej verjetnosti izgubili konkurenčno sposobnost, kar bi lahko bilo za naše podjetje usodno.
Iz zaključnih računov zadnjih dveh let bi lahko sklepali, da nismo izpolnili nalog, sprejetih na zadnji konferenci, vendar pa lahko ugotovimo, da imamo danes jasnejšo perspektivo kot pred dvema letoma. Da nimamo boljših poslovnih uspehov, moramo iskati vzroke predvsem v notranjem poslovanju našega podjetja in mora biti naša bodoča naloga, da hitreje in bolje rešujemo trenutne probleme.
Nič manjše važnosti kot ekonomičnost podjetja so dobri medsebojni odnosi. Medsebojne odnose moramo krepiti z medsebojnim dogovarjanjem na vseh ravneh našega delovanja. Zadali smo si še eno važno nalogo, pomladitev vrst ZK. Do neke mere smo to nalogo izpolnili, vendar je bilo ugotovljeno, da je bila ta akcija le enkratna, kampanjska.
Bodoči program dela organizacije ZK
Izhajajoč iz gornjih ugotovitev, sedanjega stanja podjetja in perspektive je konferenca sprejela naslednji delovni program:
1. Za vse nas je najvažnejše gospodarsko poslovanje podjetja, ki še ni zadovoljivo. Zato moramo
— stremeti za pravočasnim odpravljanjem negativnih pojavov, ki privedejo do povečevanja stroškov, do raznih odpisov materiala in izdelkov; dolžnost članov ZK je, da opozarjajo svoje sodelavce in da storijo vse, da se slabosti odpravijo;
— zaradi vse ostrejše konkurenčne borbe moramo storiti vse, da kolikor mogoče znižamo lastne cene izdelkov;
— v vseh dejavnostih podjetja je najvažnejši človek, zato je dolžnost članov ZK, da posvečajo veliko skrb počutju ljudi na delovnem mestu in izven njega. Vse to je potrebno za poslovanje. Posebno pozornost je treba posvetiti pravilni delitvi osebnih dohodkov in nagrajevanju po delu;
— še nadalje utrjevati delovno disciplino in organizacijo dela. Stremeti moramo za zmanjševanjem režijskih stroškov na tak način, da povečujemo proizvodnjo, da uvajamo nove proizvode in iščemo tudi možnosti za sodelovanje z drugimi podjetji.
2. Naloga članov ZK je, da nenehno skrbijo za razširitev svojih vrst, predvsem z mladimi ljudmi. Za dosego tega cilja je dolžnost vsakega člana, da v svojem delovnem okolju vzgaja svoje sodelavce v duhu naprednih idej.
3. Organizacijska disciplina ni najboljša, kar negativno vpliva
tudi na ostale člane kolektiva. Disciplino moramo utrditi, da bo osnovna organizacija v podjetju jedro v vseh dejavnostih kolektiva.
4.	Po statutu ZK je vsak član dolžan, da deluje v okolju, kjer živi in se bori za napredne ideje v vseh družbeno-političnih organizacijah, zato je vsak član dolžan, da napredno dela v organih upravljanja, sindikalni organizaciji in na delovnem mestu.
Novi člani sekretariata OOZK:
Kapelj Savo, Reščič Davorin, Rudi Zvezda, Sik Silvo, Miklošič Marjan, Pavletič Tomaž, Grbec Stanko, Giachin Bruno, Zajc Norma, Hrvatin Aldo.
ŠOLA ZA MLADE UPRAVLJAVCE V PODJETJU
Delavska univerza vsako leto organizira med šolsko mladino razna predavanja v obliki mladinske politične šole I. in II. stopnje in šole za življenje. V prvi obliki so združena predavanja iz mednarodne politike, družbenogospodarskih dogajanj pri nas in podobno. V šoli za življenje pa so predavanja iz spolne vzgoje, etike in morale pri nas.
Za delavsko mladino pa je Delavska univerza združila obe obliki v novo šolo za mlade upravljavce, v kateri je nekaj predavanj iz prve oblike in nekaj iz druge. Tako je nastal zanimiv ciklus predavanj in večina podjetij se je odločila, da bi imeli to šolo. Tudi mi smo dobili dopis za to šolo in v soboto, 29. marca, smo že imeli prvo predavanje.
Da bi šola bila bolj zanimiva, smo se odločili, da ne bomo imeli rednih popoldanskih predavanj. Imeli bomo seminarje v prostih sobotah. Takrat bomo lahko imeli tudi po dve predavanji in laže se bomo pogovorili s predavateljem, ker ne bomo tako vezani na čas. Seminarji bodo izven podjetja v prostorih Gostinskega šolskega centra, Delavske univerze Izola in še kje. '
V	soboto, 29. marca, smo imeli prvi razgovor z glavnim direktorjem našega podjetja. Pogovarjali smo se o problematiki podjetja. Tov. direktor je na najenostavnejši način razložil ključne probleme podjetja in kmalu je stekel zanimiv razgovor med mladinci in direktorjem. Mladina je pokazala živo zanimanje za probleme podjetja. Jasno smo izrazili, da nam ni vseeno, če gre podjetju dobro ali slabo. Dokazali smo, da znamo opazovati in presojati in upamo, da je bil tov. direktor z nami in našimi vprašanji zadovoljen. (Z. Markuža)
Toplo okrepčilo
v hladnih dneh
Pod tem geslom je naš propagandni oddelek organiziral 40-dnevno pokušnjo naše krepke goveje juhe z mesom na štirih avtobusnih postajališčih, na katerih se Slavnikovi avtobusi zadržujejo dalj časa, namreč v Postojni, na Vranskem, v Novem mestu in v motelu Dobra pri Karlovcu. Akcija je trajala od 23. januarja do zadnjega februarja, na dan žena pa je v hotelu Cen-tral-Riviera v Portorožu bilo žrebanje nagrad za tiste udeležence pokušnje, ki so pravočasno poslali pravilno izpolnjen anketni listič. Od skoraj 24.000 razdeljenih anketnih dopisnic — toliko Slavnikovih potnikov je v teh 40 dneh pokusilo naš novi izdelek
—	smo jih do roka prejeli skoraj
6.000,	torej približno četrtino. Žreb med tolikimi kandidati za lepe nagrade — prispevala sta jih predvsem Slavnik in hotel Central-Riviera — res ni bil lahek.
Kako ste zadovoljni s potekom in rezultati teh poskušenj? smo povprašali tovariše iz propagandnega oddelka.
»Čeprav je nagajalo vreme, da avtobusi mnogokrat niso mogli voziti zaradi zaprtih cest, je naša akcija popolnoma uspela, saj je vsak dan pokusilo naš novi izdelek povprečno 600 potnikov, od tega skoraj polovica v Postojni,« je dejal Boris Lukežič, katerega skrb je bila, da so na vseh štirih degustacijskih mestih imeli vselej dovolj juhe na zalogi. »Govoril sem z mnogimi potniki in vsi so izražali zadovoljstvo nad našim izdelkom in nad primernostjo časa, ki smo ga bili izbrali za to pokušnjo.«
Enako mnenje veje tudi iz pripomb, ki so jih številni udeleženci pokušnje vpisali v poslane anketne listke. Med drugim izražajo priznanje za domiselnost — kar nam, mimogrede povedano, priznajo odkrito tudi kolegi iz sorodnih, se pravi konkurenčnih tovarn — in mnogi tudi iskreno zahvalo, ker smo jim na ta način pripomogli k res ugodnemu okrepčilu v hladnih dneh.
še posebej je akcija »vžgala«, kot pravimo, med tistimi potniki, ki jih je bil snežni metež v začetku februarja ustavil v Postojni. Ko so že vsa druga gostišča zaprli in premraženi potniki niso vedeli, kje prebiti strašno noč, so našli zatočišče v prostoru, kjer je bila naša degustacija. Vso noč je trajalo okrepčevanje z našo juho. »Saj vendar nisem mogla napoditi ljudi, ki so se prezebli in neprespani nagnetli k nam, ker so bili vsi drugi lokali zaprti,« meni Kristina Lipo-
vec, ki zasluži priznanje za prizadevno kuhanje naših juh v Postojni. Sicer pa so ji priznanje izrekli že potrošniki sami. Med odgovori na anketnih listkih, poslanih tiste dni iz Postojne, zasledimo tudi take pripombe:	»Nikdar ne bom pozabil
strašne noči v Postojni pa domiselne Delamarisove akcije in požrtvovalne tovarišice, ki nam je postregla z okrepčilom.«
Medtem ko je potekala akcija »Toplo okrepčilo v hladnih dneh«, pa so v propagandnem oddelku že snovali novo akcijo, ki je stekla na dan žena. O tem pa v prihodnji številki.
Jule
DROBNI
Čevlje z močno premočenimi podplati najhitreje osušimo, če jih postavimo na valovito lepenko (valovita stran navzgor).
Čevljem, ki so često izpostavljeni mokroti, namažimo suhe podplate večkrat z lanenim oljem.
Izbrane misli
Vsak moški bi bil rad prva ljubezen ženske, vsaka ženska bi bila rada zadnja ljubezen moškega.
Oscar VVilde
Zenske se ne bi nikoli med seboj sovražile, če ne bi bilo na svetu moških.
Le Bruyere
Če bi bili vsi ljudje dobri, bi književnosti sploh ne bilo.
R. Carson
Ne morete biti dober prerok, če nimate dobrega spomina.
Halifaks
Vsi ljudje kupujejo knjige, ker noče nihče priznati, da je nepismen.
Z. Drvar
V	zgodovini ni pomembno tisto, kar se je v resnici pripetilo, pač pa tisto, kar so si ljudje o tem mislili.
G. Maitland
ZA RED IN DISCIPLINO
Delavski svet Kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola je na svoji 63. redni seji dne 3. in 6. marca 1969 sprejel
SKLEP
Od dne 7. marca 1969 dalje se čas zamud ob prihodu na de-
lo	in čas neopravičene odsotnosti med delovnim časom odbije od osebnih dohodkov. Sklep velja za vse zaposlene v kombinatu Delamaris.
Vodje sektorjev za strokovne delavce in vodje oddelkov za delavce lahko v izjemnih primerih opravičijo posamezniku zamujeni čas z dela.
Ta sklep velja takoj!
NASVETI
Usnjene rokavice, ki so zaradi mokrote postale trde, pregnetemo z ricinovim oljem.
Ne samo čevljev, vse kar je usnjenega (kovček, torbica, pasovi), večkrat natremo s kremo za čiščenje; usnje bo obdržalo nov videz.
Črne madeže na usnjenih kovčkih zdrgnemo s prav malo svetlega terpentina.
S pomarančnim olupkom (bela kožica) zlahka in lepo očistimo torbico iz govejega usnja; nazadnje jo osvetlimo z mehko krpo.
Ogrlica ali koralde so se raztrgale. Najbolje bo, če jih naberete na tanko kovinsko violinsko struno.
Preden odpremo zavitek pralnega praška, ga nekajkrat obrnemo — ne stresemo! V vsakem pralnem prašku so dodatna kemična sredstva za beljenje perila, ki so težja od drugih sestavin. Med prevozom, prenašanjem ipd. se zbirajo težje snovi na dnu zavitka. Če torej zavitka večkrat ne obrnemo, se nam lahko zgodi, da prašek z vrha ne bo tako učinkovit kot prašek z dna zavitka.
Dopisujte
v
Strah pred staranjem
Strah pred staranjem se javlja v vsaki življenjski dobi. Cesto se srečujemo z moškimi in ženami, ki nimajo nit štirideset let, pa se že bojijo staranja in vprašujejo zdravnike in psihologe, kako bi se proti temu borili. To, kar vam bomo o staranju sedaj povedali, je koristno za vsakogar med sedemnajstim in sedemdesetim letom starosti.
Preden odkrijemo ta recept, moramo razjasniti nekatere pojme. Starosti ne moremo računati po številu let, ker biološki čas ni enak času na uri. Z leti pa gre biološki tok časa še počasneje. Bolj je človek star po letih, bolj počasi se stara biološko. Najhitreje se človek biološko menja med petnajstim in dvajsetim letom starosti, manj med dvajsetim in tridesetim letom starosti, včasih komaj opazno med petdesetim in sedemdesetim letom starosti.
Koledar zaradi tega pripelje do krivih zaključkov, ker se tudi posamezni organi različno starajo: oči že po desetem letu starosti, sluh po dvajsetem letu, po tridesetem pa mišice, hitrost reagiranja in sposobnost oplojevanja.
PREGOVORI
Bodite hvaležni za nasvete, a ne za pohvale.
La Fontaine
Jezik je najnevarnejši organ, ki ga je priroda dala človeku, edini, ki ga lahko uniči, če ga nepazljivo uporablja.
Chesterton
Kadar vam ženska podari svoje srce, se ne morete otresti ostanka.
Kitajski pregovor
Z božanjem damo sijaj ženski in draguljem.
Indijski pregovor
Nič se hitreje ne osuši kot ženske solze.
John VVebster
Treba je jesti, da bi živeli, a ne živeti, da bi jedli.
Platon
»NAS GLAS« izdaja kolektiv Kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola. — List urejuje uredniški odbor skladno z 229. členom statuta kombinata Delamaris v sestavi: Rajko MAKOVEC, predsednik, Davorin RESCIC, Mihaela TREBSE, Marjan MIKLOŠIČ, Gregor KIRN, Cvetko ROS, člani. — Lektor:	Gregor	KIRN,	strojepiska:
Stana KOMEL. — Glavni in odgovorni urednik Davorin RESCIC. — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk Koper. List dobijo člani kolektiva brezplačno.
Nekateri ljudje so pri osemdesetih letih enako produktivni kot pri tridesetih ter tudi mnogo več vedo in znajo. Stari ljudje često trpijo zaradi pozabljivosti, toda pjihova ustvarjalna fantazija je neodvisna od dobe. Zaradi bogatih življenjskih izkušenj lažje rešujejo težke probleme. Z eno besedo: človek si pridobi neko življenjsko modrost. To je razlog, da je starejši delavec lahko boljši in sposobnejši od mlajšega in vitalnejšega sodelavca.
Nezrelo duševnost bi bilo napačno šteti za znak prave mladosti. Brez zrelosti ni mogoče ostati zares mlad. Ljudje, ki se upirajo, da bi duševno dozoreli, običajno prvi ostarijo. Mnogi od teh zapadejo v kasnejših letih v drugo otroštvo prav zato, ker iz otroštva niso nikdar niti odšli. Kdor se dela mlajšega, kot v resnici je, ni nikoli niti dozorel.
Recept, da ostanete mladi, je zelo enostaven: koncentrirajte se na tisto, kar je v vas še mlado, a to je vaš duh. Ta naj bo vedno buden. Živimo v zelo naprednem času. Glejmo okrog sebe z odprtimi očmi in poizkusimo se vsak dan naučiti kaj novega.
V	prvi vrsti se ne smemo poleniti! Okrog tridesetega leta se v človeku razvijata dve nasprotni osebnosti. Mnogi ljudje najdejo še vedno priliko, da širijo svoje interese na nova področja — kljub družini in svojemu znanju. Vedno najdejo neki hobby (priljubljeno delo ali zabavo), ki jih telesno in duševno zaposli.
Potem so še drugi, ki s tridesetim letom zapadejo v topo ali udobno enoličnost. Iz dneva v dan gredo na svoje delo, pridejo
domov, jedo, čitajo časopis na športni strani, prečitajo še kakšno šalo, gledajo televizijo in gredo v posteljo. Njihove žene se ukvarjajo z gospodinjstvom, še malo z otroki, gledajo televizijo, čitajo kak ljubezenski roman in gredo k sosedi na klepet.
Prvi ostanejo leta in leta mladi, drugi pa postanejo starci že pri štiridesetih ali več.
Naj bo človek star kolikor hoče, nikoli ni prepozno, da si napravi življenje zanimivo. Neka gospodinja je n. pr. s petdesetim letom brez vsakega poprejšnjega znanja začela zelo lepo modelirati. Neki upokojeni elektroinže-nir se je začel ukvarjati s keramiko in pri tem celo zaslužil lep denar. Neka sedemdesetletna starka, ki so jo njeni otroci hoteli spraviti v dom onemoglih, je začela uspešno voditi šolo kuhanja za mlada dekleta.
Nikoli ne smete misliti, da ste prestari, da bi še šli v kakšno šolo. Nekdo je s sedemdesetim letom začel študirati medicino, izpite je opravljal z odličnim uspehom in postal znan zdravnik. Drugi je imel že več kot sedemdeset let, ko se je lotil študija prava in je postai znan advokat. Neka žena se je v devetdesetem letu vpisala v tečaj za izpopolnjevanje v zgodovini. Niko-
li	ni prepozno, da svoje sposobnosti in znanje dopolnimo z novim.
Kdor živi v bodočnosti, temu je lahko ostati mlad, ne glede na leta. To lahko storite tudi vi, če poskušate in se malo potrudite. Ostanite duševno budni in aktivni — to je edini eliksir mladosti, ki zanesljivo deluje!
Ob dnevu žena je bila v Dvorih nad Izolo proslava, na kateri le nastopil tudi mešani pevski zbor iz Izole, ki ga vidimo na sliki V zboru je tudi več članov in članic našega kolektiva, ki aktivno
sodelujejo Zbor vodi Miroslav šlosar iz Kopra