IVAN LAPAJNE: Kako smo zborovali pred 50 leti. (Učiteljska spominska črtica.) (Konec.) Začasni odbor »Učfteljskega društva za siov. Štajer«. Pravlla »Učiteljskega društva za slovenskl Štajer«. § 1. Namen drustva je: pospeševanje in podpiranje narodnega (ljudskega) šolstva na slovenskem Štajerju. § 2. Sredstva si pridobiva: a) po letnih doneskih svojih udov. . b) po sprejetnanju daril v novcih, knjigah, učnih potnočkih in šolskem orodju, c) po dohodkih časnika in drugih spisov. katere izdaja društvo. § 3. Društvo deluje po različnih načlnih: a) izdaja svoj šolski časnik ali po tnogočnosti tudi druge spise, b) sklicuje zbore v posvetovanje šolskih zadev. c) dela peticije na šolske oblasti in resolucije na šolska društva in skupščine. d) snuje si po mogočnosti svojo knjižnico. § 4. Društveni udje so: a) pravi udje. b) podporni in c) častni udje. § 5. Pravi udje so narodni (ljudski) učitelji na slovenskem Štajerju. Pravi ud postane tisti učitelj, kateri plačuje od občnega zbora ali pa od odbora določeni letni donesek. § 6. Podporniki so drugi šolski prijatelji, kateri plačujejo taisti znesek. § 7. Za častne ude sme le občni zbor imenovati osebe, katere imajo za povzdigo slovenskega šolstva posebne zasluge. § 8. Pravice vseh pravih udov so, da smejo na občnem zboru govoriti, staviti nasvete, glasovati, v odbor voliti in izvoljeni biti. Pravi in podporni udje dobivajo tudi časnik, kojega izdaje društvo. Častni in podRorni udje imajo iste pravice, kakor pravi udje; samo aktivne in pasivne volilne pravice nimajo. § 9. Občni zbor ima pravico: a) da voli vsako leto v odbor predsednika in 14 odbornikov iz raznih okrajev slovenskega Štajerja, izmed katerih jih niora bivati vsaj 5 na društvenem sedežu ali v najbližji okolici njegovi, b) da izbere izmed udov 3 pregledovalce računov. c) da sme prenarejati društvena pravlla in d) sklepati o društvenem razpustu. § 10. Začasni društveni sedež je do 1. občnega zbora v Ljutotneru. § 11. Snovalni odbor sklepa. v kateri kraj se skliče 1. občni zbor. Društveni sedež pa določuje vsikdar posebej ob- čni zbor. (Tak sklep ima še-le po zadobljenem vladnem dovoljenju veljavo). § 12. Občni zbor se mora sklicati vsako leto vsaj enkrat, in sicer o velikih šolskih počitnicah. Kraj zborovanja določa prejšnji občni zbor ali pa odbor. Zbor veljavno sklepa, ako je vsaj 20 udov pričujočih. V odbor se voli z listki; veljajo pa tudi volilni listki nepričujočih družabnikov, ako so od njih lastnoročno podpisani. Odločuje relativna večina glasov. § 13. Društvene zadeve opravlja odbor, ki voli izmed sebe predsednikovega namestnika, tajnika in blagajnika. Pri odborovih sejah mora biti najmanj 8 odbornikov ali vsaj 5 pričujočih. V poslednjem slučaju pa morajo vsaj 3 odborniki pismeno izraziti svoje mnenje o točkah dnevnega reda. § 14. Predsednik vodi društvo in ga zastopa na zunaj. Sklicuje odborove seje, kadar se mu zdi potrebno ali kadar to zahtevajo trije odborniki in odločujejo pri enakem številu glasov. Kadar je on zadržan, ga namešča njegov namestnik. Tajnik oskrbuje pisarije, blagajnik pa blagajnico. § 15. Prepire med družabniki, v društvenih zadevah razsoja občni zbor. § 16. Ako ima društvo prenehati, odloča poslednji občni zbor, kaj se mora z društvenim premoženjem zgoditi.« Dasi je imelo društvo svoj sedež, vedno le začasno, ves čas svojega obstanka (5 let) v oddaljenem Ljutomeru. kjer takrat še ni bilo železnice, je vendar pridno zborovalo ter imelo doma in drugod pogostoma odborove seje in občne zbore. Lepe, od učiteljev in šolskih prijateljev dobro obiskovane glavne skupščine v zvezi s koncerti je imelo v Mariboru (1874.) v Celju (1875.), v Ptuju (1876.) in naposled v Ljutomeru (1877.). To slednje leto je nameravalo zborovati še v Brežicah, pa je bilo tam premalo narodnih učiteljev, nemškutarjev pa preveč; zato se zborovanje ni vršilo. Po letu 1878., ko se je pisec preselil iz Ljutomera v Krško, je društvo prenehalo. — Zborovali smo torej pridno, toda bili vedno pod nadzorstvom policajev in glavarjev. Grdo so nas gledali šolski, okrajni in deželni nadzorniki, napadali nas nemškutarski listi »Laibacher Schulzeitung«, »Laib. Tagblatt«, »Tagespost« itd. Pisec, kot predsednik društva, je imel leta 1875. celo s celjsko mestno sodnijo neprilike. Na ovadbo magistrata in deželnega šolskega sveta v Gradcu ga je ta sodnija obsodila na 10 gld. (ali 48 ur zapora), češ, da je bila njegova, v Celje v spalno sobo sklicana odborova seja — občni zbor. Na priziv obsojenca, katerega je dr. Janko Srnec v Mariboru v dveh inštancah brczplačno zagovarjal, je bil pisec od okrožnega sodišča v Celju oproščen obsodbe prve inštance (sodnik je bil neki Mosche v tej 1. inštanci, v 2. inštanci pa senat pod predsedstvom svetnika Štuheca, oče zdravnika dr. Štuheca). To je bila piščeva edina s o d n i j s k a obsodba v njegovem burnem življenju, pa hvala Bogu, še ta ni obveljala. — »Per aspera ad astra«.