St. V (rorici, v soboto dne 20. avgusta 1904. Letnik VI. Izhaj.-i vsa' torek in solioto «b 11. mi pn-dpoldne zaim-stoler ol, H. uri pop. /.a doži-lo. Ako pade na In dneva praznik izide dan pn>j ob (>. zvi' v Gorici v to- bakarnan Schwär/, v Solskih ulieah, Jellersitz v Nnnskili ulicali in L <-- ban na Verdijevem Li-kaliSČu po 8 vin. GORICA <\Werii<> izrianje.) irre>üorice«. Oglasi st- računijo po pKit- viHtali in sice.r ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 1Ü vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiakajo, raču- nijo 8H po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Od beneških Slovencev. Koncem julija se jo zakljucilo šol- sko leto v vidomskem semoniSču in di~ jaki so so razšli nm počitnice. Vseh Slo- vencev je bilo v Hfineniaču 31. Izmed teh je eden, g. V. Mihelič, doma iz Kokro nn Kranjskem. Slov. bogo.slovcev je samo edon dovršil študije in bil posve^en za mafi- nika, namroč c\ g. Tropo iz Sediglo, zad- nja postojanka ben. Slovencev, kjer o slovenSčini ne bo več ktnalu govora. V prejärijih letih so se slovenski dijaki jako odlikovHÜ v gimnaziji, ter bili prvi skoraj v vsakem razredn. Sodaj odličnjakov pri- manjkuje, najbržo kor elementarily Sole u doma nedostHtno dovršujejo, dočim so " se preje sploh vsi šolali v Čedadu, ter se tako lepše učili posebno italijanSčine. Znano je, da je rektor serneniača Slovenec iz Fojde (Fuedis) mons. Pelizzo, jako podjeten mož, ki je prenovil seme- nišče in ga uredil popolnoma modorno. Mimo tega se zdaj pod njegovim nad- zorstvom zida pomožno semeniäöe v Ce- dadu (Gividale), kamor bode prenešena nižja gimnazija in kj"er se bodeta vzdr- ževala za boljšo ureditev ätudij tudi če- trti in peti razred elementarnih Sol. Na jesen ae pa novo semenišče porabi kot letovišče za videmske semeniščnike, ka- terih je zdaj skupno (gimnazijcev in bo- goslovcev) nekaj čez 400. Naši Hlovenski dijaki 9e v pičlih prostih urah vadijo z veseljem in navdn- Senjem v slovenščini. Čez polovico jih je upisanih pri družbi sv. Mohora. Tudi razne druge knjige dobivaju na razpolaganje. To zanimanje za svoj lastni jezik je prav !epo in nadebudno znamenje. Moram do- staviti, da so nas svoje dni jako pisano gledali ter nas zaničevali; a zdaj, ko se Slovenci ne sramujejo svoje narodnosti pred furlanskimi soäolci, jih nobeden ne draži in ne zaničuje. In tako je prav! Šentpetrski Slovenci zidajo vrh pre- krasnega Matajurja (1643 m) malo kape- lico ob vznožju velikanskega spomenika, ki so ga postavile Zveličarju vse beneäke škofije začetkom XX. stoletja. Kapela je bila že v načrtu spomenika, a denarjev ni bilo; Slovenci so si jo omislili sami in bo slovesno blagoslovljena dne 5. sep- tembra t. 1. Letina je zelö lepo kazala; a suäa je že precej škode napravila ta intam, dasi ni mnogo odkar je deževalo. Žgoče solnce in sun vetsr tekmujeta, kdo preje zemljo posuši. Zadnje case smo tudi imeli nekaj neareč v različnih krajih ben. Slovenije; tako n. pr. enega je strela ubila, draga dva sta priäla nesrečno vsak pod svoj voz V Heziji so dobili novega kaplana, turlanskega novomašnika. Pred tednorn dni ai je ogledal Veliko jamo pn Trčmunu znani prazgodovinar prof. Gljerardini. Omenjena jama je bilo precej komodno prazgodovinsko selige Dopisi. OBLETNICA [ IS. äug.1903 IS. avg. 19041 Dragi prijatelj! Obletnica! Pomenljivo ime ! To se- Teda ni stoletnica, petdesetletnica, niti petindvajaetletnica, ali za naju važneje, nego vse zadnje, tudi važneje, nego vse obletnice tega sveta. Pa ne le za naju, ampak tadi za čitatelje naäo „Gorice" in tvoje „Soče". Le pomisli, prijatelj, kateri časnik"se more pohvaliti, da bi imel tako pridnega, zvestega, vztrajnega dopisnika, kakor ga ima „Gorica" v tern železno- trdnem A. K. Koliko moraä ti pisariti, vabiti in prositi, da li kdo pošlje par do- pisov; pravinr: ntr dopisoy; kajti zaradi lokalne vaebino nimajo splošne zanimi- vosti in vrednosti, in predno se čitatelj stvo njih navzočnosli prav zave, že so jim utrže nit življenja, in pogreznejo so za vedno v brezdno pozabnosti. Ali ti moji d(^pisi, kako se svetijo in bliščijo med drugimi, kakor zvezda danica med drugimi zvezdami! Pred enim lotom, na praznik vnebov/otja Alatoro Božje, If). avg. so zagledali beli dan. Ni broz zveze pomen tega praznika s pomenom teh dopisov. Tudi ti dopisi so imeli zadostiti žaljeni časti rodoljubnih mož, imeli so zadobiti moralno popla^ilo vsem onim, katerim si ti od razkola sem prizadel toliko kriviönih napadov ! In po prvem dopinu jo sledil drugi, trotji, itd. v tednu enkrat ali tadi dvakrat . . . eno celo leto! Kaj nisi poöel ti vsega, da bi bil te do- pise zatrl? Kno celo leto se že trudiš, z V8emi možnimi sredstvi si že poskusil, H sredstvi, katera so ti doslej vedno omo- gočala, da si v»aj navidezno zmagoval, ali vsaj zadnji zapuščal bojiSče. Ob teh dopisih se je vso tvoje orožje krhalo, vse je od njih odletovalo, da celo prošnja ni nič pomagala. In to je veliko, da si ti, krvoloöni zmaj časnikarski, katerega je že javno mnenje smatralo nepremaglji- vim, moral se ponižati do pohlevne proä- nje. Zato pa z Bogom tvoj nimbus, z Bogom tvoja glorijola, z Bogom za vedno! — Ali vse ni nič pomagalo! Izšel si iz mesarskega klanja „Krojaäke zadruge" tudi s pohabljenimi peruti, ali tarn se je vsaj vräilo vse naglo. Tu pa se vleče vse že eno leto, prav kakor bi ae trgalo meso po koBcih z života. Ali ni le enoletna dolgotrajnost, ki dela te dopise znamenite, ampak tadi njih vsebina. Pomisli le, prijatelj, kje najdeš tako ogromno število dopisov, ki se bavijo le z enim predmetom in osta- jajo skozi celo leto enako zanimivi za občinstvo raznih strank. To kaže, da si nakopičil ogromno gromado nevarne in pogubne snovi; a ta ni še davno izcrp- Ijena in dala se bode obravnavati naj- manj še toliko časa, ako bodo razmere tako zahtevale. Kaj pa uspeh? Tolikega res nisem pričakoval. Glavni je pač le ta, da se je posročilo tern dopisom, izruti marsikateri temeljni kamen iz zgradbe tvoje žnrna- listične strahovlade, in da je s tern za- pričet na tej zgradbi proces podiranja, kateri mora končno dovesti do popol- nega razsutja. Vidnih znamenj za to ne primanjkuje. Le pomisli, kako je izgle- dalo tvoje mesarsko klanje „Krojaške zadruge" ob nje lanskem občnem zboru! In ob letošnjem? Nič, vse tiho ! Še črh- niti si nisi upal. Prav naravno; skužnja od lani, in kar ji je v teh dopisih sle- dilo ti je radikalno skalilo veselje, pu- Sčati svoji teroristični naravi prosti tek. Naj se pa pokažejo na tvojem do- sedanjem terorizmu posledice teh dopi- sov kakoräne bodi, eno je gotovo: Ti dopisi so izročili bodočnosti snov, iz ka- tere bode mogel crpiti nauk vsakdo, kdor bode hotel narodnost izkonačati v za- sebne koristolovne svrhe ter lzsiljati to izkoriščanje z uprizoritvijo žurnalistic- nega terorizma. In ako bi se tebi danes ali jutri zacelile rane, vsekane po teh dopisih, in ako bi se ti imela zopet vr- niti skomina po idealu kakega poslan- stva, potem ne bode treba tvojim na- sprotnikom drugega, nego ponatisniti to dopise v posebni brošuri ter jih vreči v voliltro gibanje. Viteško je, pustiti podlegajočemu nasprotniku čas, da se nekoliko oddahne. V to hočem tudi jaz nporabiti priliko danaänje oblotnice. S tern n»ij dobi na- jina obletnica znak sveöanosti in sloves- nosti! Doslej je respr^pogosto padal nate udarec za udarcem. Še celo v slučaju krivičnih obtožb dela taka naglica odgo- varjanje težavno. Zatorej čuj, prijalelj, veselo novico: Z danaänjim dnem za- ključim prvo serijo teh dopisov. Ali bode ta serija edina, ali ji bodo sledile So druge, to določijo razmere bodočnosti, pri katerih bode seveda imelo tvoje ve- denje odloöilni pomen. Ako se bodo tudi ti dopisi nadaljevali, za zdaj prenehajo, da ti pustijo fasa, čr> jim hočeš začeti enkrat pametno odgovarjati; snovi je to- liko, da bi je imel tudi ti dovolj za eno leto. Torej, prijalelj, le urno na delo! Ta odinor pa pride tudi moni prav; kajti ravno ta toden moram odpotovati z doma za več časa poopravkih. Ko bo- des torej, prijatelj moj, čital ta-le oblet- niški dopi», te bode iz tujine v duhu pozdrflvljal tvoj _______ A. K. Iz Oorlce. — („Soöin" kriti- kaster srednjeäolskega petja r e d i v i v u s.) (Nadaljevanje.) — Dane« moram najprej /.ahvaliti g urednika „Go- rice", da He je min. Hoboto med dorn in raz. novicami zav/.<;l za moje dopise h primernim odgovorom na „poslano" g. očeta kritikastrovega v „Soči", katero „poslano" ni bilo sicer naslovljeno na mojo osebo, pač pa na ime enega go- spodov, za katftrih pravo sem začel pisati te dopise. — ZJaj pa naprej k stvari! Dne 9. julija — tako „SoČa" — je imela giinnrtzija svojo sklepno mašo v cerkvi sv. Igtiacija. Na korn je bilo vse polno povccv, in ves „dijaSki" orke.ster. Sodolovali so tudi člani vojaSke in rno- stne godbf\ le 3e Prvačkovcev smo po grešali. — Ž< v teh zadnjih besedah se zrcali vsn podia stnist kritikastra, ki &o je vrgel, kakor divja zver na nedolžni plen, na äolsko mladino, ko je ravno na- stopila, da pokaže svojim profesorjem in sošolcem «ad svojega truda, kateremu je žrtvovala marsikatero urico svojega pič- lega proaloga časa. Ze obzir na to ple- menito namero, katora jo veljala le lepi umetnosti, bi moral kritikastra vsaj toliko zadrževati, da bi ne pomakal svojega — ali prav za prav, svojih pomagacev-peresa v žolč pikrfgti sarkazma. In da mu je bilo to tnogočo, ae je poslužil colo vedoma neresnice. Ni res namresi, da bi bili člani vojaäke in mestne godbe pri dijaäkem orkestru sodelovali, bil j« le en vojaäki oboist, ki se jo sam ponudil, od mestno godbe pa ni bilo nikogar. Ako so naši Prvačkovci ros tako slabi godci, da si do- voljuje „Soča" iz njih norco briti, ni to moj a stvar. Da pa g. Komel bolje razvidi zlobnost svojo „kritike", mu povem, da je Že pret. zimo g. vojaäki kapelnik sam od sebo ponudil g. gimn. učitelju petja, da mu da brezplačno za sklepno gimn. rnašo na razpolago vojaških godcev, ko- likor jih bodo hotel. G. nčitelj je hvaležno vzel na znanjo to ponudbo, a ni je po- zneje uporabil. G. voj. kapelnik najde torej naravno, da pridejo dijažkemu or- keBtra na pomoč drugi godci, „Sočin" kritik pane zateka celo k neresnici, da se more tudi zaradi tega znositi nad onimi, ki so mu na poti. Jaz pa moram g. Ko- mela zopet vpraäati: Kje je pa njegova do8lednost? Ako mu je zunanja pomoč tak zločin, zakaj ni povzdignil svojega grajalnega glasu zoper pevsko društvo, ki je za svoj koncert tarn po zimi rabilo pevsko pomoč iz Ljubljane. Začetnikom je torej zunanja pomoč greh, starim pev- cem pa Čednost. Zares čuden „patron" naä Emil! Ko je „Soča" iztaknila na sklepnih äol. maäah vse „hibe", katere je potre- bovala za svoje maščevalno-kruhoborske namere, vzklika emsatično: „Kdo je kriv teh neuspehov?" Potem odgovarja: „Med drugim tudi same učne moči (učilelji), ka- terim ni mnogo za to, če se učenci res naučijo kaj petja med letom, samo da so lahko konec leta izkažejo z lepo maäo z orkestrom, češ, poglejte, to znamo mi". — Da bi človek po zasluženji zavrnil ta infamni insult, bi polreboval reu da krepke pesti kakovega „hausknechta". „Sočin" kritikaster ni navedel niti Bence kako- vega dokaza za svoje grde napado. Dovolj mu je, da omadežuje cast drugih, ki so mu na poti. Že dejanstvo, da ho OHmeluje predbacivati komu nebrižnost v alužbi, katere absolatno ne more doka- zati, kaže, kako nizko je taksirati njegovo moralo. Kot bivšemu gimnazijcu so mi pevske razmere na gimn. bolj znane, zato se hočem omejiti na te. Pred vsem povem g. „kritiku", da bi so zastonj trudil dokazati, da uživa petje kaj manj pozornosti, nego vsak drugi neobligatni predmot. Prav tako je abao- lutno izkljn^ona vsaka tožba, da bi se za petje dolotfoni urni can manj natančno uvoljavljal, nego za vsak drugi tudi obli- gatni predmot. Tu ho no godi toroj, kakor jo dolal prod mnogimi leti noki g. u^itolj potja na realki (g. Kornol ga prav dobro pozna!), ki je prihajal navadno propozno k pevski uri tor po^iljal prodčasno ueonce toliko easa, da ho tudi njega posiali od nje. 0 kakovem ravnanju s petjem „kakor s pastorko" ne more biti tu najmanjšega govora, kakor si ga dovoljuje v „Sotii" g. „kritik". Da, petje uživa colo prednoat pred drugimi predmeti. Ko so pričnejo v ju- niju vročinsko počitnice, novzkratijo potju prav nič učnoga časa. Takrat so prične äe pridnejše pripravljanje na sklepno mašo, in pevski poduk so no ravna več strogo po določenem učnem času, ampak po potrebi učne snovi (sklepno maze), t. j. pevske vaje se večkrat podaljšujejo, čez čas ene ure. Kolikokrat se zgodi, da za- mudijo nekteri učenci pevski pouk iz raznih uzrokov, in g. učitelj jih potom poHobe nauči zamujone ucne snovi. Tudi letos so bile take posarnno vaje za 3, 4, ö učencev. In takega učitelja napada „Sočin* kritikaster, da je kriv kakovih neuspehov! Kako slabo je naletel s svojira napadanjem, najbolj dokazuje naslednji fakt. Pred dvema ali tremi loti so slov. dijaki naprosili prejänjega g. ravnatelja, naj jim dovoli tudi slov. petje. G. rav- natelj je to dovolil, ali le s pogojom, da so vrši to zunaj rednih pevskih ur (4 na tedon). G. učitelja je potem g. ravnatelj vpraäal, alt bi prevzel — seveda brez- plačno — on ta poduk, in g. učitelj je bil takoj zadovoljen. Zaradi ravnoprav- nosti pa se je morala ponuditi tudi ital. dijakom enaka prilika. In tako sta se razen rednega petja ustanovila dva pevska zbora: slov. in ital. Vsak je imel dve uri petja na teden, in g. učitelj osom ur, torej štiri ure brezplačno. Ravnatelj ga je Hva- ril, da se mu ni treba toliko truditi, da naj se dijaki tudi sami vadijo, on pa naj dohaja le zdaj pa zdaj h kakovi vaji, ali učitolj je vodil ves poduk sam. In ko je letos dovolil dež. äol. svet, da se poje tudi v slov. in ital.jeziku, se je sedanjomu g. ravnatelju sam učitelj petja ponudil, da pomnoži brezplačno ätevilo pevskih ur na teden v svrho, da dobodejo dijaki več prilike za pevsko izobrazbo. Ta po- nudba pa je bila z zahvalo odklonjena, ker se določeno število učnih ur ne sme sprominjati brez dovoljenja vis. äol. oblasti. ^daj pa naj sodijo čilatelji „Gorice", kako z lahkobo se pišejo v „Sočo" naj- gräe neresnice! Kar na celem izmiäljujejo dotični pisači neuspehov, in ravno tako z mimo vestjo obdolžujojo teh „neuspe- hov" uöitelje, kateri se trudijo veö, nego je njih dolžnost, da dosegajo uspehe, ka- tere poveöati je pri danih razmerah ne- mogoče. Ti pinaci imajo tu dokaz, da je ravno nasprotno res temu, kar oni ve- doma piäejo, ali si nevedoma domišlju- jejo: da je učiteljem največ za to, da se učenci res naučijo kaj petja med letom in da jim ni samo na tern, da se lahko konec leta izkažejo z lepo maäo z orke- strom. Po tern jasnem dokazu — upam — narede gg. svojo dolžnost in prekli- čejo v „Soči" svoje obrekovanje. G. K. je v velikih skrbeh, kaj od- govorim na njegovo „kritiko" tretje maäe. Zdi se, da ima jako nemirno vest; kajti Že dvakrat me je vpraäal v „Soöi" po odgovoru o. tej maäi. Naj se le umiri, tudi ta odgovor ne izostane. Razkrije pa ravno tako pravi povod „kritike", kakor pri srednješolakih maäah. Javnost naj zve golo resnico, kakim lantalinskim maäce- valnostim odpira „Soča" svoje predale. Iz bllžuje goriftke okolice, dne 16. avgusta 1904. — (Z lukamatijem iz Gorice do Divaöe.) — Prijatelj v Divači me je povabil za te praznike, naj ga pridem obiskat, da se oba malo razvedriva na kršnem Krasu, ki posebno sedaj v vročih polelnih dneh, ko čelo kipi, ko vsak si želi hladnejega zraku, nudi letovičarjem svojo naravno lepoto 8 svojim prijetnim, hladnim in zdravim zrakom. — Torej v nedeljo zjutraj sem priäel na goriäko poatajo, kjer sein naäel prijatelja-aoäolca, ki je bil namenjen v Ljubljano. Razmere na goriSki postaji so Vam, g. urednik, gotove bolje znane kot meni, a reči moram, da nafla mila slovenačina dobiva tadi tukaj vedno večjo veljavo, posebno pa že odkar je jažni kolodvor zvezau z naäo vipavako železnico. Se- veda, uprava južne železnice naa äe vedno prezira v avojem uradovanja, ter noče na nikak način pripoznati, da amo ji v veliki rneri t u d i mi Slovenci priporr. ogli do velikih milijo- nov dobička. Slovenščina ti doni na goriski poataji z vaeh atrani, kajti asluž- bencev je večina Slovencev, seveda bolj nižjih, n. pr. vratarji, aprevodniki, stre- žaji itd. V restavraciji pa se še vedno na vso moč branijo slovenačine. Tu notri bi trebalo od pristojne strani pomežali, da bi semaloohla- dila vroča h a j I o v a k a in k a 1 a- breška juhu, katera se tu notri kuha. — S prijateljem ava ae pogovarjala o upravi te železnice, in prijatelj je rekel, da on je že prepotoval nekaj zželeznico, alakodrage kot je južna, ne pozna nobene. Čas bi bil, da bi jo že enkrat država odkupila intakopotem skrbela, da se ne bo ijudBtvo tako odi- ralo kot do aedaj, ko se stekajo vsakoletoi at o t i a o č a k i dobič- ka v judovake in drage bogate ž e pe. Lukamatija je zabrizgal in kmalu smo bili v Rubijah. Aha, aem si mislil, takaj amo äe na čisto slovenski zemlji, in seveda napis na postaji mora biti tudi slovenski. Z nekako veselim upom sem pogledal skozi okno, a kaj sem videl ? Rubbia-Savogna se visoko z dveh strani zidovja črni in naznanja mimo- vozečim se potnikom, da tukaj bivajo Lahi ali pa Nemci, vsaj tako se sklepa iz napisa. 0, narodnazaspanost, narodna zavednost pristojnih činiteljev, vzdrami se, vzbudi se, kaj spiš v tako resnihča- sih, ko vse hiti brzim korakom za na- predkorn in omiko! Sveta in narodna dolžnost županstva v Sovodnjah bi bila, poskrbeti za to, da se sloven- ska zemlja ne skrnni a takimijav- nimi, naäe slovensko ljudatvo žaljivimi napisi. Torej p r e č s tisto spako, in na mesto te naj se postavi pravilen in se- veda tudi izviren napis: Rubije-So- v o d n j e. Malo dobre volje, pa o d 1 o si- no naatopiti treba. A zdi se, d a so časi resni, a možje majhni... Pa brez zamere ! 0 drugih poatajah do Nabrežine niti ne govorim, ker L^hom se v tern oziru ne sme niti las akriviti. Oni znajo bolj kot mi Slovenci ! Prispemo v Nabrežino. Tu seveda ni nič boljSe z naäo slovenačino, kakor na goriäki postaji. Tu pa ae mi je pri- meril slučaj, katerega no morem zamol- čati. Hočem ili do trafike, da si kupim časnik za po poti. Pa kaj vidim ! Okolu trafike se je vse gnetlo in aegalo roke po kom? Po „Piccolu" ! Poglej žida, aem rekel prijatelju, bolj ko laže, bolj ko farba, večjo srečo irna ! — V kakänem duhu je pisan ta židovski list, to veste dobrn Vi, g. urednik. Potem ni nobeno Čudo, da italijansko ljudstvo, ki bere ta list, je skoro že vse prešinjeno bi rekel p r o t i a v a t ri j a k eg a duha. In naša preslavna vlada pa äe na vsrh koncih in krajih podpi- ratoljud8tvo, kiji je vaakdan vodno bolj nevarno. A sprevidela bo prepozno, koga je podpirala in koga še vedno podpira. Takrat bo akn- Sala a krogljami in bajoneti za- treti sad, katerega je pomagala sama izroditi. To so pokazale v naj- novejšem času tudi trzaäke bombe. Te so bile gotovo za rabo naročene, a ne za kako igračo. Nas Slovence pa, ki smo ji že stokrat pokazali svojo lojalnost, pa nas kjer le more zatira, nam ne privoači niti izobraževalnih Sol. Bo treba za- četi kakor Italijani, potem bo najbrže bolje! Kmalu potem smo odrinili proti Proseku, Sežani in Divači. Gnječa v vo- zovih je bila taka, da ni bilo pre&tati. Vsi hodniki so bili prenapolnjeni s sto- ječimi potniki, med tem ko v yirvem in drugem razredu se je gospoda lepo ko- modno vozila. Zakaj bi ne železniaka uprava pri vsakem osebnem vlaku, po- sebno pa o praznikih priklenila äe po par vozov tretjega razreda? 0 tem se je čitalo že v raznih časnikih, da nam- reč južna železnica strašno „äpara" vozove tretjega razreda od Trat a d o Du naj a. Zakaj, to ve ona. — Napis v Nabrežini je aeveda tudi spa- čen, namreč ,,NabresinaM, enako v Se- žani „Sessana"'. Odloöno nastopiti je treba proti upravi južne železnioe, ka- tera pozna, kakor sem že rekel le tiso- čake Slovencev, za njih narodne pravice pa ae ne zmeni, češ, Slovenci so dobri, jäo potrpežljivi, ako jib ndarim pa eno lice, mi ponudijo äe drugo. Tega mora biti k o nee 1 Prispemo v Divaöo. No, hvala Bogu, vsaj tu je napia pravilen, če tudi drugega niö ni. Na poataji se ludi preveö nem- äkutari, a reči moram, da alovenska go- vorica prevladuje nemäcino. — Divara sama na sebi je lepa, prijetna vaa, po- sebno za letovičarje zelo primerna zdaj v poletnem 6asu. Seveda, zdrave pitne vode primanjkuje, kakor po celem Krasu. Divaäko prebivalstvo se živi večinoma ob zaslužku divaäke postaje, kamor prihaja vaak dan do 60 vlakov. DivaČa ima tudi zvezo z lokalno železnico do Pulja. — V Divači sem irnel cast videti, kako se je v neki vili slavila zaroka nekega c. kr. goapoda z bridko sabljico z neko Tr- zaöanko. Tu ae je videlo mnogo ba- lončkov v trikolorih, pa tudi Čudni ognji ao ävigali v zrak. Laäka predzrnoat, aem si mislil, kaj tudi tukaj ti je dovo- ljena taka preširnost? S prijateljem ava ae podala tudi v bližnji Matavun ter ae podala v neko goatilno, katero sva, aodeö po napisu, smatrala za narodno. Pa glej čudo! Sami Nemci, niti besedice slovenake 1 Napia nad gostilno pa slovenski! Ali je mogoöe kaj takega na Kraau ? Reaöudno! Tako sem končal svoje potovanje do DivaÖe in zdelo se mi je vredno to javnosti povedati, kako povsod smo Slo- venci še zapostavljeni. Da, da, mnogo dela, mnogo narodnega dela je še treba, da si priborimo Slovenci avoje najpotreb- nejäe narodne pravice. Najprvo pa: Spo- ätujmo samih sebe, ako hočemo, da nas bodo drugi spoätovali! Narodnjak. Iz St. Petra. — Dne 18. avgusta 1904 praznovali smo aloveano rojstveni dan N. V. presvetlega cesarja in odkritje 8like pok. grofa Franca Goronini. Po sv. maäi zbralo se je atarešinstvo v okusno ozalšani občinaki pisarnici k izvanredni aeji. Za občinski blagor posebno vnet» gospod župan Ivan Bofulin otvori sejo spominjajoč se preavetlega cesarja, kojega rojstveni dan danes obhajamo — želeč ma, naj bi ga Bog äe mnogo let ohranil. Po celi širni Avstriji -- nadaljuje goapod župan — je bilo ime pok. prevzviä. go- apoda grofa Franca Coronini gotovo naj- bolj znano. Njegova ljubeznjivost, priljub- no8t, dobrotljivost in požrtvovalnostje bila Bploäno znana. Komur je le mogel, je go- tovo pomagai. Opravičene prošnje in tež- nje je podpiral neaebično enako vsera stanovoin tako, da je bil gotovo usliäan vsak, ki je le prosil. Pa kako ne, saj je poznal docela njegove blage namone in njegovo plemenito nesebično arce sam naš presvitli ceaar. Bila sta si součenca in tovariäa. — Vzgojevala ata se skupno na dunajskem dvoru. Pač bila je sreöna in ponosna občina äempeterska, da je imela tako plemenitega gospoda za svo- jega župana. Požrtovalno jej je župano- val dolgo dobo 32 let in 7 mesecev ter skrbel vedno za njo, kot skrbi pravi oče za avojo družino. Daleč na okolo je pre- tresla ljudi pretužna vest o njegovi pre- rani smrti. Žalovali so vai, ki so ga poz nali — a žaloval je še posebno St. Peter, kajti zgubil je ž njim največjega dobrot- nika, zaščitnika in zagovornika. Hvaležno ljudstvo Sempetersko napravilo mu je v trajen spomin potomcem mali Bpomenik. Slika, ki predstavlja gosp. grola v naravni velikosti — odkrila se je ob navzočnostt vaega stareäinstva v občinski pisarnici. Tu bode visela na posebnem prostoru v znak hvaležnosti in v vspodbudo potom- com. Ginjeno je bilo vae stareäinstvo, ko je iigledalo svojega nekdanjega župana ter mu solznih oči zaklicalo trikratni „Slava njegovemu spominul" Kostaojevlctt (na Krasu). — V sredo zjutraj okoli 10. ure nas je pre- strašil glas zvona, ki nam je naznanii, da je ogenj v vasi. Vnelo se je v hiäi mi- zaija Joa. Spačal-a, in sicer v gorenjem nadstropju; pogorelo je skoro vae, kar je bilo notri in tudi streha se je sesula. Sreča, da je bilo mirno vreme ter da so bili ljudje večinoma doma, aicor bi se bil ogenj gotovo razäiril tudi na sosedna poslopja ter provzročil lahko neizrnerno äkodo. Tako pa so ljudje ogenj hitro ome- jili. Posestnik-pogorelec je aicer zavaro- van, toda žal, za primeroma malo avoto. Sredo popoludne smo izro- čili materi zemlji telesne ostanke dobrega in poätenega rnoža Antona Primožič. Bil je dober zidar in ob enem tudi kmet. Z varönostjo in umnim gospodarstvom si je pridobil lepo premoženje. Bolezen ga je mučila kakih 10 mesecev, a vse muke je prenaäal z veliko potrpežljivostjo in udanoBtjo v božjo voljo. Naj počiva v miru blagi in poäteni mož, katerega ao vai, ki so ga poznali, zelo apoštovali. Iz Vel. Žabeij, 15. avgueta 1904. — Dne 10. t. m. ob lO1/2 zvečer je strela udarila v hlev tukajSnega kremarja in krojača gospoda Jožefa VrLovec. Ub^'n je 4 mesece ataro tele, ter uničila šelr dve leti stoječi hlev, ki je danes le goio zi- dovje. Pogorelo je približno 80 cenlov sena. Vsa škoda znaža 1100 kron. Vsa cast pridnim gasilcom, ki so ae trudili do jutra, žrtovali celo noč, da ao ogenj kolikor loliko omejili in obvarovali, da ni ogenj prišel v hišao poslopje. Kar je äe vredno omeniti je to, da je na blevu spečega kroj. učenca doma h coläke občine na Kranjskem Bog na čuden nacin obvaroval in ohranit pri življenju. Ubogi deöko ves v strahu aklical je biSne ljudi in odvezal od jasli kravo, da je ubogo živinde zbežalo po polju. Poslopje je bilo zavarovano pri banki „Slaviji,, Treska in hudega vremena reši nas o Bog ! S Pečiu, 16. avgusta. — Suša pri- tiska, — ne toliko na polju kakor pa po vodnjakih. „Šterne" so praznel Naša ob- Čina je res zelo siromaäna glede vode, da nima niti enega studenca. Daleč zu naj okolišča his je sicer nek studenec, a jako reven. Rabi se edino deževnica, kojo treba naloviti v „šterne"; taka voda je pa jako slaba in traja le malo öasa. Üogodilo se je, da smo morali cele mesece po zimi sneg topiti, da smo sebe in Živino ohranili. Radi tega mora vsakdo pripoznali, da je neobhodna potreba, da se opomore na kak način turnu. In to bi se bilo že lahko dovräilo, da bi ne vladala tako huda politična — „straat", da se ne iz- razim hujše. Da bi ae temu opomoglo, nameravalo se je napraviti vsaj dva ve- lika vodnjaka, kamor bi se bila voda ob deževju stekala ter bi na ta način imeli zalogo za dneve suäe po leli in po zimi, ter bi bili preskrbljeni z vodo zlasti v slučaju požara. Ker je pa občina imela v zadnjih letih mnogo stroäkov pri cerkvi in z drugimi napravami, ni bilo misliti na vodnjake. Radi tega je konec meseca junija 1. 1902 tedanji vikar cast. gosp. B. Nomec na lastno prizadevanje priflkrbel načrt za vodnjake ter se trudil, da se je proänja vložila na visoki dež. zbor v Gorici za podporo. Meseca novembra 1. 1902 je dež. zbor dovolil 900 kron pod- pore za napravo vodnjftkov. Dež. zbor te podpore do danes äe ni izplaöal, ker naäe slavno gospodaratvo noče začeti z delom. Ta podpora — amrdi — „örno"l Vsled tega se marai ljudstvo, da vodnjakov ni mogoče delati z isto podporo, ker so stroäki po načrlu preračunjeni na 3840 kron 40 vin, torej bi spadalo na občino äe 2940 kron 40 vin. Ge bi se vodnjaki pod istim zneskom delali, bi pa alavuo gospodarstvo priälo pod — kljukasti pa- rograf — Torej ne kaže drugaöe, kakor podporo puatiti, ker občina res ne more v sedanjih ruzmerah prevzeti toliko stro- äkov. No ! Pa recite, da jim ne smrdi. l)"ž zbor, ko je dovolil podporo, se ni izjavil, da morata vodnjaka baä toliko stali, kakor je v načrtu. Ona podpora se pač mora in sme porabiti edino za na- pravo vodnjakov ; pa naj stanejo vod- njaki 2000 ali pa 1000 kron. Gotovo, da Co bi vodnjaki stali nad imenovano podporo, da bi morala občina založiti; če je pa mog >če vodnjake z isto podporo napraviti, gotovo dež. zbor nima nič proti temu. Da pa dež. odbor podporo izplača, mora poproj občina začeti z delom. Torej sl gospodarstvo — kje si ! Gotovo bomo öakali tudi z vodnjaki tako, kakor z raz- dclitvijo oböinäkih paänikov. Tudi načrt razdelitve oböinHkih paänikov je bil po- trjon glasom odloka c. kr. ministerstva notranüh zadev z dne 2. oktobra 1. 1904 At 25417, a äe do danes spi spanje — pravienega. — — X — Politiöni pregled. Sestanek vladarjev v Marljinlh varlh. Naä cesar je dospel v torek ob 2. uri popoludne v WUrijino vari, da obiäöe tarn se nahajajočega angleäkega kralja E'lvarda VII. Na kolodvoru sta se vladarja sröno pozdravila, objela in po- Ijubila. Naä cesar je bil gost angleäkega kralja, ki je njemu na cast priredil slo- vesen dvorni obed. Pri obedu izgovorila sta vladarja vsak svojo napitnico, ki pa nista imeli nobenega političnega pomena. Naä cesar je rekel med drugirn, naj mu angleäki kralj ne zameri, ker ga ne obi- äce na Angleäkem, ceä, da je za dolga potovanja prestar. Razpuit državnega zbora. Dunajaka „Information" pravi, da ni izkljuöena možnoat ruzpuata državnega zbora, in da so politična oblastva že do- bila naročila, da prično s pripravami na nove volitve. No, „Information" rna več- krat kako ugane, mnogokrat pa tudi aliäi travo raati. D8Žetno2bor8ke volitve na Štajerskem. V Poličanah se je vräil dne 11. t. m. «hod zaupnih mož za sodne okraje Ptuj, (Jrmož, Žt. Lenart, Rogatec, Smarje, Brežice, Kozje, Sevnica, Ljutomor, Gornja Radgona, ki voliio Hkupaj enega poslanca v sploänem volilnem razredu za ätajeraki deželni zbor. Na tem shodu poatavili ao za kandidata dvornega svetnika dr. Mir. Ploja. Nadomestna deželnozborska volltev v Dalmacljl. Na nadome.stni deželnozborski vo- litvi za mesto Sibenik je bil v torek namesto umrlpga Šapuka izvoljen de- želnim poslancem sodni tajnik dr. Anton Dulibič (hrvatska stranka prava) s 604 glaaovi. Čehl In vlada. Na shodu v Ogerskem Brodu je go- voril posl. dr. Stransky o politißnem po- ložaju. Glede slovanskih paralelk v Sle- ziji je rekel, da ne ni nihjßa izmed ceäkih poslancev v tej zadevi pogajal. Gela za- deva ni taka, da bi mladnčeški poslanci spremenili avojo taktiko napram vladi in od Nemcev zaaedenernu drž. zboru. Spre- jela se je resolueija, h katero se prepu- äcajo mladoceäkemu klubu proste roke glede taktiönih vpraäanj in obatrukeije. Novl brambnl zakon. Takoj pri jesenskem sestanku se predložijo državnemu zboru trije načrti novega brambnega zakona, izmed kojih ai bo zbornica izbrala primernega. Vsi trije načrti temeljijo na dveletni vojaäki službi; za izvedbo se določi gotovo äte- vilo let. Preden se zakonski načrt defi- nitivno dožene, se bodo äe vräila poga- janja z ogerako vlado. Protldlnaatlöne demonstraelje v Tropavl v Šlezljl. V aredo zvečer na predveöer rojat- nega dne cesarjevega svirala je po mest- nih ulicah v Tropavi vojaäka godba, kateri je sledilo na tisoče ljudi. Ko je doapela godba do poslopja dezeine vlade in so je tarn ustavila da bi, kakor po navadi, pred njim zasvirala par kornadov, začela je množica straäno tuliti in žvižgati ter kričati „doli z vlado". Ko se je vojaäka godba vračala svi- rajoč proti vojaänici, ji je množica sle- dila ter prepevala pangermanske pesmi. Ko se je pa godba ustavila pred vojaš- nico in zasvirala cesarsko pesem, je mno- žica začela peti izdajalsko pesem: „Wacht am Rhein". Demonstrantje, katerih ätevilo je jako narastlo, hoteli so se zopet po- vrniti pred poslopje dezeine vlade, ali polieija je zaprla pri uhodu vae ulice, ki vodijo do omenjonnga poslopja in je mno- žico razpräila. Demonstracija pa je tra- jala do polunoči. Priälo je tudi do pre- tepa med pelicijo in med demonstranti. Isto noč okolo polunoßi dospel je v Tro- pavo znani Wolf. Demonstrantje so ga pričakovali na kolodvoru ter mu priredtli burne ovacije. Drugi dan priälo je v mesto vse polno orožnikov. Ta dan ae je vräil namreč nemški ljudski shod, na katerem so Nemci protestirali proti ustanovitvi slovanskih vsporednic na sleäkih učitelji- äcih. Zbralo se je na shodu mnogo Ijud- Btva. Govorili so na shodu poslanci Wolf, Sclireiter, Hol'mann in Turk. Predsedoval je shodu tropav8ki podžupan dr. G!om- ppr. Poal. Türk je rekel, da so se slo- vanske vsporednice ustanovile s privole- njem krone in prekoglav Nemcev. Vzpre- jeta je bila ta-le resolueija: Nemäki ljud- ski shod vidi v ustanovitvi slovanskih vsporednic najboljäe sredstvo, s katerim se da izstrgati iz zvestih in potrpežljivih nemäkih sre udanost do avstrijske države in do dinastije. Tropavski župan pa, ki je bil povabljen k deželnemu predsed- mku na obed, je to vabilo odklonil. Po shodu, na katerem je hujskač Woll po svoje nahujskal rnnožico, priälo je zopet do grdih demonstracij in do spopadov med orožniki in med demon- stranti, od katerih so bili nekateri ran- jeni. Naposled pa jo naatopilo vojaätvo ter napravilo mir. Nova trgovlnska pogodba med Avstrljo Im Italljo. Dunajska „Information" je prejela iz Rima 11. t. m. aledečo vost, da bo glede itHlijanskih vin v bodoei trgovinski po- godi)i med Italijo in Avatro-Ogersko, veljala kakor ae zagotovlja iz verodostojne atrani, sledeöa določba: Pogodba se sklene za 10 let. Med tem časom bo zarnogla Italija izvoziti v Avstro-Ogersko: V prvem letu 400.000 hektolitrov, v drugem 350.000, v tretjem 300.000, v četrtern 250 000, v pe- tem 200.000, v äestem 150.000, v sedmem 100.000, v osmem 50 000 in v devetem nič. Potem takem bo Italija tekom 10 let zamogla izvoziti v Avatro-ogerako le 1,800.000 hektolitrov, to je množino, ki jo enaka izvozu od leta 1893. Blagodejne reforme na Ruskem. S carskim ukazom se je odpravila telesna kazen; nadalje se olajäa kmetska usoda. Istočaano je bilo zelo veliko kaz- njencev in obaojenih pomiloäcenih. Vae to povodom rojatva careviča. S carskim manifestom se je pre- stolonaaledstvo odredilo za slučaj, da car umrje, tako, da postane do polno- letnosti careviča-prestolonaHlednika ve- liki knez Mihael Aleksandrovic poplavar države, dočim dolii varuälvo nail care vičem carica Aleksandra Feodorovna. Dogodkl na Balkanu. Albanaki nemiri ho mnogo nevar- nejSi, kakor jih opisuije turSka vlada ter jih slutijo konzuli in civilni agentjiv Res je, da so se zarolili proli Srbom v Peču ter bi tudi bili provzročili strahovito klanje, da ni Turška poalala pravočasno tja vo- jaštvo iz Mitrovice. Rusko-japonska vojska. Verodofitojnili vesti, namreö ruskih, prihaja zadnje dni z bojiSöa jako malo. V Mandžuriji so, kakor se zdi, priSli Ja- ponci v nekako zadrego in godi se jim kakor onemu, ki je pel: Naprej no vem, nazaj ne smem. Japonoiilskim Jistom pa nikdar ne zmanjka najraznolicnejäih vesti, posebno pa izpred Port Artura. Ti iiati poročajo namreä, da se od japonake slrani Port Artur v.sak dan hujäe napada in bombardira. Da, ti listi vedo celo po- vedati, da so odposlali le dni Japonci k portarturskem poveljniku Stösselja, ki so je po trdilvi istih listov že prod 14 dnevi ustrelil, odposlanstvo, katero ga je pozvalo, naj se s svojo posadko poda, ali prav za prav naj s svojo posadko za- puBti trdnjavo Port Artur, ki je že 12 krat padla. 0 ruskih vojnih ladijah vedo omenjeni viri tudi vedno prav mnogo pripovedovati, čeravno jim ni čisto nič znano, kje se iate nahajajo. Danes trde namreč o njih, da so v portarturski luki, jutri pa trde zopet, da so zapustile port- artursko luko in zbežale na široko morje, kjer jih japonsko vojno brodovje pre- ganja. S takimi in jednakimi vestmi fu- trajo svoje čitatelje, in ti jim po večini tndi VBO verujejo, ne meneč «e za to, da jim taki listi danea označujejo kot črno to, o čomur so včeraj trdili, da je belo. * + * Iz Petrograda se poroča, da je mnenje, kakor da bi bilo rusko brodovje zapustilo Port Artur, ker so Japonei že bombardirali pristanišče, popolnoma krivo; eskadra je vdrla iz luke, ker je to ukazal admiral Skridlov, da bi se obe ruski eskadri združili pri otoku Guäimi. * * Kakor se brzojavlja iz Tsingtava, vzdržujejo ruski oficirji z oklopnice „Ge- sarevič" v celem obsegu svojo trditev, da se je v bitki dne 10. t. m. potopiJa jap. križarka „Kasagi'. Naglaäajo z vso gotovostjo, da se je polopila pred njibovimi očmi. „Daily Telegraph" poroča iz Tsing- tavazdneH. t. m.: Admiral Matusevič, ki je bil v pomorski bitki dne 10. t. m. težko ranjen na glavi in na nogab, je bil v tukajšnji bolnici openran z iz- vrstnim uspehom in je že sedaj izven vsake nevarnosti. S tern so ovrženeone veati, ki so že vedele povedati o njegovi sinrti. * „Daily Mail" poroča iz Tokija z dne 15. t. m., da so videli v morski ožini Van Diemen na jugu Japonske med otokoma Kiušiu in Tanegaäima rusko križarko „No- vik", ki je plula proti severu; očividno se je nahajala na potu v Vladivostok in je brez dvoma tjakaj že dospola. Takisto pa je že tudi dospela v Vladivostok krt- žarka „Diana", o kateri se je trdilo, da se je vrnila v Port Artur. Križarka „Askold" .se sedaj nahaja v Vusungu v šangajskem pristaniačn, da se popravi; nato pa bo tudi odplula v Vladivostok. Na krovu „Askolda" se na- haja admiral Rejcenstein. * ¦ VeČ kit. džunk, ki so v četrtkovi noči zapustile Port Artur, poroča, da so ae dne 14. in 15. t. m. pred Port Artnr- jem vräili veliki boji, ki so se dne 17. t. m. ponovili. Japonci so zgubili baje nad 20.000 mož, Glavni naakok Japoncev je bil naperjen proti levemu ruskemu krilu. Japonci so baje močno utrdili zavzeti utrdbi na hribu Liaodešan in pri Palung- čengu ter 8e dve drugi utrdbi. * ¦ ?j8ka brz agenlura poroča včeraj iz¦ Makdena: Na hojiSfin vse mirno. Na U»?LJ° M 9° 8e JaP°™ nmaknili do Japonci *27 vV.2l°,Čni lr°nti 8e ™hüM° Dannadansevrrmar^-gadi5Vsr: dan je pncakovati bitke. F°puui- VSH* Domače in razne novice. (esarjev rojstnl dan. — y ^lr tek praznoval se je cesarjev roim„: S ti prilik. pontiükalno 8V. maäo Treu? knezonadškof ob veliki azisteneiji da- hovščino. Maäe so se udeležili predstoj- niki civilnih in vojaSkih oblastev ter mnogsv-vfrugega Ijudstva. Na predvečer p« je . irala po mestn meslna godba, katero je spremljalo nenavadoo rnnogo Ijudntva. IinenovanJ« v sodni »troki. — C. kr. deželno nadsodiä^e za Primorsko je irnnnovalo praktikanta Mateja Oräi- ca avskultantom. Za „^olski Dom" je prejelo pred- sedniätvo : Župnik Rejee včepovanu 10 K; vadnični učitelj Fr. Sivec 10 K; de- kan in kaplana v (ierknem 3 K. Naše upravništvo je prejelo: Med ceaarjev rojstni dan praznnjočimi odbor- niki goriäkega veteranskega druätva na- bral Ivan Simčič pri Fonu 12 K 20 vin.; v farovžu v Medani pri Korminu požrl ,.Zamorec" 15 K. Za „Mladega gozdarja": Župnik Re- jec v Gepovanu 1 K. Bog povrni! Odbor za pospeäevanjc male obrti je bil sprejel v svoj načrt, da na- pravi tudi v Sežani poseben tečaj za poBpeševanje, zboljäanje in povzdigo čev- Ijarske obrti. V to svrho so äli 16. t. m. v Sežano konsorcijev predsednik g. E, Holzer, g. tajnik Hisiack in strokovni učitelj llulka, rodorn Čeh. Gospod c. kr. glavar, kateri je bil že poprej tudi od naših rojakov naprošen, naj gre tem gospodom na roke, je s prirojeno mu lju- beznjivostjo imenovane gospode sprejel ter jim obljubil pomoči v dosego za- željenega eilja. Tudi gospod obeinski apravitelj in šolski nadzornik Kante je obljubil svojo pomoč ter je äel gospodom po možnosti na roke. Gospodje so obiskali nekatere moj~ 8tre-čevljarje ter jim nujno priporočali, naj .se marljivo udeleže toga tečaja. Mnogi gospodje in gospe iz Sežane in Sežanščine dobivajo sedaj obuvalo iz Trsta ; a to bode povsem ponehalo, ako pridejo domači mojstri in delavci do vrhunca svoje obrti. In ta namen ima tečaj, katerega bode vodil jako spreten in za stvar navdušen strokovnjak Hulka. Pričakovati je, da se tečaja udelže tudi čevljarji iz bližnjih vasi. Priporočamo vsem zavednim na- rodnjakom na Krasu, da podpirajo dobro stvar. Ako ne bodomo napredovali na V8akem polju, postanemo podlaga ptujčevi peti. — Ce se ta tečaj dobro obnese, pri- deta na vrsto v kratkem jednak tečaj v Mirnu in krojaäki tečaj v Romnn. Vojafike vesti. — Peäpolk ät. 47, ki je odäel v torek zjutraj iz Gorice na vojaäke vaje v Rihemberg, je bil uže v noöi od torka na sredo od tam odpo- klican, in je priäel v Rredo okolo 10. ure predpoludne zopet v Gorico. Od ta pa so še isti dan ob 3. ari popoludne trije batalijoni odäli proti Tržiču. To pa je dalo povoda najrazličnejaim govoricam, češ, da se je bati ob priliki cesarjevega rojstnega dne v Tretu nemirov. Ta go- vorica postala je tembolj verjetna, ker je bil v isti no<5i odpoklican od vo- jaških vaj v Št. Petru na Kraaa tudi pešpolk ät. 97, ki se je vrnil proti Tr- stu in ki se je nastanil na Proseku in tamošnji okolici. Sodeč* po pisavi dunaj- skega lista „Information", bi taka govo- rica ne bila popolnoma neosnovana, kajti sporočili po namreč omenienemu listu, da je priälo na večer 16. t. m. v Trstu in 8icer v mestnem javnem vrtu med tako zvano patrijotično stranko in med lahonsko zopet do večjih prepirov, ter da so se čuli iz nekega čolna pri Bar- kovljah klici „Abbasso I1 Austria". 0 vsem tern pa tržaaki listi popolnoma molče. Res pa je, ako smemo soditi po pisavi tržaških listov, da ni priälo na predvečer cesarjevega rojatnega dne v Tratu do nikakih neredov, na kar je mo- goče uplivalo ravno dejstvo, da so trža- äki rdečkarji doznali o bližini vojaštva in da jim je baä zaradi tega zlezla ko- rajža v hlače. Rftzdruzitov „L.ju^sko opekarne v Biljah". — Vedeli'smo, da bodo Ji- beralni" listi porabili v svoje namene öastno razdražitev „Ljudske opekarne v Biljah", o kateri amo zadnjič poročali. Vsa zadeva o razdružitvi je znana v celi okolici in povaod je občinatvo preae- nečeno o lepem dobičku, ki ga imajo bivši zadružniki. Tudi „naprednjaki", ko- likor znajo Se aamostojno mialiti, ae ču- dijo tem lepim vspehom, samo „Soöi" to ne ngaja in zato piäe doslovno v 65. ätevilki: „Ljudskn opekama v Biljah" ae je razdružila. Mi smo to aeveda vedeli, pa smo molčali. Ali biljenski karat Rojec je aedaj, po preteku I1/,, meseca koneöne razdružitve, spregovoril o njej v „Prim, listu" ter po svoji stari navadi nafarbal javnost. Zato par besed: Rojec pravi, da ae je opekarna proBtovoljno razdružila, potem pa na dolgo razlaga, da ni bilo dobička ter da ni kazalo drugo nego razdrnžitev taka proetovoljnost pač ni prava prontovoljnoat, marveč prisiljena „prostovoljnosl11. Vae več in manj ka- loliške zadruge, ki so v rokah dnhovnikov, gredo eno in into pot — pod zlo. Tako je kazalo tudi v Biljah. Ali k areči so se dobili pametni možje, ki ao odvrnili vso prelečo nevarnost ter se je izvräila raz- družitev še pravočasno. Je bilo pač že toliko svarilnih zgledov, da končno mo- rajo le kaj izdati! — Farbar Rojec tarba javnost tadi z dobičkom. Najprvo stoka, da ga skoro ni bilo nič, potem pa udari na veliko Htruno, ceä, tak in tak dobiček je imela biljenska občina od njegove opekarne. Če bi bil res tak straäen do- biček, potem bi no bilo priälo do raz- družitve! Rojec bi storil prav, öe l>i povedal, koliko je on kriv, da ae je opekarna razdružila, ter kak red po vzorcu pristnih katoliSkih zadrug, je imel, in kako je gosdodaril. Je pač stara reu- nica, da kjer ima v zadružništvu politi- kujoč duhovnik svoje poavečene roke poleg, tarn je nered, tam je zanikerno gOHpodarstvo, tarn se ne pride do dru- gega nego le do poloma in äkode... — Zanimiv je konec RojČevega članka v „Prim, listu". Pravi: „Dal Bog, da bi ae pa vae zadruge na Slovenskem ne raz- druževale, ampak raz^irjale, vtrjevale ter donašale ubogemu ljudstvu obilo sreče in blagoslova, kar ae povaod lahko doseže, kjer vlada požrtvovalnost, pre- vidnost. vzajemnost in poStenost". — Tako! Kjer pa ni teh lepih čednostij: požrtvovalnost, previdnoat, vzajemnoat in poätenost — tam se pa razdružujejo. Kaj ne, g. kurat? -— Je res tako. Po- Žrtvovalnosti ni, previdnosti ni, vza- jemnosti ni, poStenoati ni (te posebno ne) v klerikalnern zadrnžništvu, za to pa gredo vse katoliäke zadruge na hoben, ubogi zadrugarji pa v luknjo". Za „Sočo" pride äe atari njen oče „Slov. Narod" ki piäe : „Zopet je äla rakom žvižgat duhovniäka zadruga, to je „Ijudska opekarna v Biljah na Goriäkem". Produktivne zadruge uspevajo lahko, Če imajo pošteno vodstvo, opekarna v Biljah pa je aeveda morala propasti, ker jo je vodil duhovnik Rojec". Še enkrat povdarjamo, da ao imeli zadružniki „Ljudske opekarne" pri raz- družitvi dobička: 51.000 krön reci: edeninputdeset tisoč kron. Apelujemo na razsodnost alavnega občinatva — a pomilujemo aboge revne naročnike „Soc5eu, da jih pita s takimi tiradami. — „Naprednjaki" v okolici vedo o lepi razdražitvi, a „SoČa" noče o tem nič slidati, ker ne mara kurata Rojec-a. RerÖki, kako se nana smilite ! ! SKrasa narn pišejo : Groza in groza spreletavala človeka, ko čita dan na dan o velikanskih požarih, ki ae pojavljajo poaebno zadnje dni v izvanredno veli- kem številu na Ogerakem, in katerih žr tev ne poatajajo le poaamezne hiäe, mar- več cele vasi in tudi manjša meata. V očigled vaemu temu se ne more človek dovelj načuditi lehkomiselnosti neka- terih naäih posestnikov, ki nimajo äe dandanea zavarovanih svojih poalopij in aphh svojega imetja, ter ao v vedni ne- varnoati, da ne oatanejo nekega lepega dne brez atrehe in pa brez denarnih aredatev, a katerimi bi si mogli sezidati nova poslopja, ali pa popraviti po po- žaru poäkodovana. Pa ne samo poaa- mezniki se nahajajo pri naa, ki nimajo zavarovanih svojih poslopij, marveč znana nam je tudi občina, v kateri ni zavaro- vana ne cerkev, ne duhovnija in aploh nobeno občinako poslopje. Povedalo se nam je tudi, da je stareäinstvo dotičnemu županu celö v aeji naložilo, da zavaruje občinaka poslopja, a vse zaman. Kaj pa, ako bi kako občinako poslopje pogorelo, Cesar Bog ne daj, ali se dotični župan nič ne boji velike odgovornosti, ki bi ga v takem alučaju zadela!? — Pa še ne- kaj. Letos ja izvanredna suäa uničila po Kraau skoro vea dosedanji poljski pri- delek. Kakor čujemo, obrnile so se razne občine do dotičnih oblastev a prognjami, da bi ae Skoda, katero je provzroöila auša, precenila, in da bi 86 na podlagi take cenitve odpiaal davek. Vpraäamo: Zakaj pa se niao vae občine za to po- brigale, da bi ae tndi pri njih jednako poatopalo? In auäa vendar ni nobeni občini prizaneala Župani, ki ate to za- mudili, storite to prej ko prej, da ne bodi) oböinarji zaradi Vaäe brezbrižno- sti trpeli äkode. Vlada in „Le$a nazionale". — Vkljub protesta cele oböine in javnih shodov odprla je „Lega nazionale" v Neblem na skoraj oaamljenem kraju äolo za otroke druge t. j. rutarske cerkvene oböine, koja pa je, ker ima menda nöitelj druga pota, večino leta zaprta. Viaoki vladi se ni zdelo v avojern <5asu umeatno in potrebno, da izzivljajoöi <5in laäkega druätva na alov. zemlji pre- prečili. — Danes eicer nimamo namena opi- sovati to äolo in njene vapehe, a ome- niti moramo pač neko drugo okolnost, ki je posebno važnega pomena in ki tudi dokazuje naklonjenoat visoke vlade onemu druätvu, katerega namen je po- italjančiti naže slov. obmejne vaai. Vlada je dovolila namreč za vod- njake v dolenJ9ki ?.upaniji zdatno pod- poro v zneakn K 8(XK) — pod pogojem, da prispeva k temu tudi občina se svoto K 8000. ObČina dolenjska pa noče o pri- spevkih ničesar vedeti ; na to je vlada sklenila projektirane vodnjake sama na- praviti, namreč enega v Rutarjih, dru- gega pri Budigojih vrh Dolenj in tretjega pri Legini äoli v Neblem. Za Boga svetega ! Si li moremo misliti več- jega äkandala, kot je ta: tedaj za par oaameljenih his vrh Dolenj, in äolo Le- gino v Neblern sama del» vlada vod- njake ! Je li to mogočeV A za cele vaai in aela, ko je že leta in leta prosijo v isle namene vsaj primernepod- pore, je ista vlada nema in gluha ! Proti takem ti podeljevanju podpor pa proteatiramo odločno ! (eško-HloveiiHki akftdoinlskl kro- žek „Slov. planlngkega druätva" v Prngi je imel dne 13. t. m. v Logu na Bovškem občni zbor. Glavna toöka na dnevnem redu je bila razprava in ko- nečni sklep o gradnji planinake koče v Koritnici pod Mangartom. Kraj, na kate- rem ae je aklenilo zgraditi novo planin- sko kočo, je jako primeren, zavarovan pred eneženimi plazovi in je preakrbljen z dobro pitno vodo. Koča poatane sre- diäce poli na Mangart, Jalovec, čez pre- laz na Kranjsko in v Trento. lzpred Hodišča. — V torek je bil obaojen na triletno težko ječo Henrik Arivosto, ki je v Tolminu v neki krčmi jako žaljivo govoril o naäem cesarja. Isti dan je bil obaojen na triteden- ski zapor 18-letni Devit Peter iz Gradiäöa, ker ae je na nesramen način noröeval in ae rogal molitvam, ki se opravljaj o na Veliki petek. Na trime8ečno ječo pa je bil ob- Hojen Anton Jekäe iz Rihenberga in sicer zaradi goljufije. Naäel je narnreč denar- nico, v kateri 8e je nahajalo 220 K. Ge- ravno je vedel, da je denarnico last An- tona BirBe je vendar porabil zaae 60 K. Dva meseca težke jeöe pa je dobil brezarčni sin France Škarabot, ki je polil avojo Jastno mater z vrelo vodo ter jo s tem hudo poäkodoval. Strela je ublla dne 2. t. m.J. Pan- terja, ko je vedril z 11 drugimi v se- nika v Stržiščah, katere je omamila in ranila. Leto^iiji vojaški novlnci se po- kličejo pri vseh öetah v vojaäko službo dne 10. oktobra ; enoletni prostovoljci in novinci za rnornarico pa dne 3. okto- bra t. I. Analfabetov v Trstn je bilo leta 1903 44.427 ! Velika protiirredentiHtl&ka de- monstraeija je bila v aredo zvečer v Tr8tu. Udeležilo se je te demonstraeije na ti8oöe ljadi. Klicalo ae je „Viva l'Au- stria" pa tudi „Abbasao la Camorra", „Abbaa8O gli ebrei", „Evviva Dompieri". Meato je bilo, a le deloma razavetljeno. Otvorltev „Narodnega Doma" v Brežlcah ae je, kakor Brno že zadnjič na kratko sporoöili, aijajno obneala. — Stavba je jako lepa, akupno je veljala poaojilnico okola 160.000 K. Blagoslovil je „Narodni Dorn" drž. poslanec Žičkar. Slavnostni govor je imel Kunej, ki je povdarjal, da ta dorn poklanja poaojil- nica slovenakemu narodu, da bode trdna trdnjava proti nemätvu. Hrvatom ao bile zabranjene druätvene zaatave, a „hrvat- ska radnička atranka" je korakala v Bre- žice pod veliko hrvaško zastavo. Sloven- ska druätva so korakala v sprevodu a svojimi zaatavami. Iz tiaoč in tisoč grl so gromeli po Brežicah alovenski „Živio'. Policijaki komiaar ae je zaganjal v ljudi, a proti velikanski množici ni mogel ni- Čeaar opraviti. Dr. Straäek je bil potem pozvan na policijo, kjer ao zagrozili, da bodo vaakega zaprli, kdor bo po meata klicttl „Živio". Popoludanaka veaelica je bila velikanaka. Navduäeno je govoril dr. Straäek. Za slovenstvo v Brežicah ae je pričela novadoba ; „nemätva" v Brežicah tudi celjski polioaji ne bodo reäili. Slo- venako celjako pevsko druätvo je pole- telo po slavnosti v Zagreb, kjer je bilo prisrßno sprejeto. Hrvatje ao Slovence na koncertu pri „Jagnjetu" navduäeno pozdravljali. 81ove§no odkrltje spominake plošče Jurija barona Vege se bo vräilo v Zagorici pri Moravčah dne 8. septenabra t. 1. Umrl je v Samoboru zagrebäki ob- öinaki svetnik, poaestnik slatinakih vrelcev v JSamnioi ltd., Vilim L o v r e n ö ( 6, Strašni poftarl. — Šo nobeno leto ni büo zaporadoma toliko velikih požarov, kakor baš letos. Poaebno pa se pojavljajo v izredno velikem številu požari na Otfr- Hkem. V torek zgorele so Hkoro popol- noma štiri vasi, in ßicer: Bodzas-Ujlak, KroMgno, Made, Take-Terobes. V vaai Bndzas-LJjlak je zgorelo 60 hiš. Zgorela jo tudi corkev. Zaradi pomanjkanja vode ni bilo rnogoče omejiti ognja. Zgorelo je tadi devet oseb. V vasi Madi je zgorelo 20 hiš z gospodarskimi poslopji. V pos- zonskem komitata pa je bilo kar 62 po- žarov. V mestu Zenta je požar uničil 72 hiš. V mesta Kisncza-Ujheli je zgorelo pa 300 hi5. Zaradi pomanjkanja vodeje bilo gaäenje nemogoče. Straften g'oztlni požar. — Ob že- lezniäki črti mcd postajama Oberleschen in Armadebrunn uničil je požar 2000 oralov gozda. Rojohi! kupujte narodni kolek! livntwi okui kav« doxltu • piunaianiam tfydrowe žilne kaue PObKUälTEl •*» ViufW ar*govol)ne. f5 po*ina 6 k» po4iljka . ^aa^. ««k ^aa^. ml. ^bb^ ^m^^. ^^^. m Ustanovljena leta 1899. j rNarodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vetturini št. 9. prevzema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela in izvršuje v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah da se ne boji konkurence. TIQIfA" "Gorico"' ^Primorski list", diplome, llolvA. brošure, cenike, vabila, račune, itd. ©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©© Pismena naročlla tiskovin se izvrš6 z obratno pošto; -----------= vsa drug-a v najkrajšem času. — Krojaška zadruga Qoriea, Qosposka uliea 7, naznanja, da prodaja oblačila za damc in gospodc, Perkale, Zephyr in drugo manifakturno blago posebno za spomladni in Ictni čas, blago vseh kakovosti in po najjničjc mogoßih konkurenč- nih in stalnih eenah. Y^orci najnovejSe izbere sc na zahtevanic pošiljajo bre^plaß- no in poštnine prosto. Anton Ivanov Pečenko, Gorica Veliho zaloga pristnih belih in črnih vin 10 lastnih in drttgih prizna- nih vinogradov. l>Dstavl.|;i na dom in ra/.po- silja po i«»lt"/,!iirl na VMf kraj«» avHtro-oKt»i'Nk<> uiouarnije vho- dih od r>0 1 naprej, N':i/ahtcvu pošiljn tudi u/or«'«\ Znlogo piufl „DelniŠke druhbe adnt&enih pivovaren Žalec-Laški Trg m plsenjskega pitm „prn- 7.. od- uadebelo od 100 kfj napcj. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Krojaški mojster Franc Čufer v Gorici, iilloa sv. Anton» štev. 7, v hiAi svečarja g. Jerneja Kopača. Izdeluje vsakovrstno možke obleke po ineri bodisifine alipriprosto. Priporoča se svojim rojakom v meatu in na doželi, posebno pa še preö. duhovščini za o- bilna naročila. Pri svetem Antonu Padovanskem f NOVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira piancl, clalmalik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diumov iu neštevilno nabožnih različiio fino vezanih knjig, svečiiikov, križcv, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Prim or jo kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, kriifev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, >/-v-^-----^^v^w^-n^^-v v^-^^w-^^w-^^~^-w-v^ pri Kojej jo izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. ffG*~ Ob iiedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. "^PC Z odličnim spoštovanjem Anton J. VogriČ. r*Ä ....... «•