Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Eokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Eokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo lista ,Mir‘ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate seplačujepo 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev ______ '___________________ Leto XXIX. (Celovec, 11. rožnika 1910. Štev. 24. Slovenska beseda. ¥ Zgodovina je učiteljica za življenje. Vsak človek, vsaka stranka in vsak narod, se laliko marsikaj koristnega nauči iz preteklosti. Zlasti za koroške Slovence je potrebno, da se ob važnih korakih ozrejo v preteklost in jo vprašajo za svet. Žal, da ima marsikdo za preteklost slepe oči. Ena taka izkušnja iz preteklosti nas uči, da smo Slovenci na Koroškem napredovali in kazali lahko uspehe na vseh poljih le tedaj, če smo se postavili čisto na lastne noge, če smo postopali samostojno. Kakor hitro pa smo zapustili samostojno pot, smo delali v prvi vrsti le za druge, smo jim dali najboljše svoje moči, drugim smo pomagali; oh času pa, ko smo hoteli žeti, je že naš prijatelj vse požel, in mi smo morali na novo zase sejati, da nismo gladu umrli! Ni namen teh vrst koga žaliti, najmanj tistih, ki so vse svoje življenje zastavili svoje moči za dobro stvar! Pa tudi ti se morajo iz preteklosti učiti, če imajo res voljo našemu narodu koristiti. Celo naš nepozabni Andrej Einspieler je v tem oziru hodil izprva napačna pota. Pa kdo bi mu to zameril! Saj je bil on prvi, kije resnico naše trditve bridko izkusil. Kot izredno duhovit mož je pa kmalu spoznal, da mora prve poti zapustiti in kreniti na drugo pot. Andrej, eden najboljših in največjih mož, kar jih je imela mati Slovenija, je izprva zatrdno upal, da bo s privlačno močjo krščanskih načel pridobil pravične Nemce, da se bodo zavzeli sami za slovenske pravice, da se bodo sramovali tistih Nemcev, ki nam odrekajo najprvotnejše pravice do samostojnega narodnega življenja. Menil je namreč, da smo Slovenci sami preslabi, da bi se mogli ubraniti. Da bi pridobil Nemce za narodno in politično enakopravnost, je začel izdajati nemški list „Stimmen ans Inner-osterreich“ (1861—1863). Leta 1865. je izdajal „Draupost“, 1869 „Karntnerblatt“, ki se je 1876 prelevil v „Karntner Volksstimme". Res jih je mnogo pridobil, a spoznal je, da v celem le ni uspeha za Slovence. Delal je za krščanske A'Jemce m jim pokazal pot. Do današnjega dne je nhmška katoliška stranka na Koroškem ži^ " ob programu in idejah Einspielerja. Nje^ mega niso marali, ker je bil Slovenec, aynjegJ^o"1'1" politiko so spoznali za Nemce edino pravo. Smelo trdimo, da v bistvu od Einspielerja sem niso Nemci sami vzeli v svoj program ničesar, kar bi bilo zanje res novega in pomenljivega, ker vse, kar so storili, je k večjemu imenovati le udejstvovanje in izpopolnjevanje Einspielerjevega programa. Einspieler je bil pa razočaran. Vsled tega je namesto „Slovenca“, ki ga je začel izdajati 1. 1865., ki pa je moral črez dve leti prenehati, ker ga edini celovški tiskar Kleinmayr na pritisk Nemcev ni hotel več tiskati, začel izdajati 1. 1882. naš ,,Mir“. Kmalu je spoznal, da je bila ta pot edino prava, in ob koncu svojega življenja je obžaloval, da že prej ni začel izdajati „Mira“. Zamudil je precej časa. Iste izkušnje, kakor pri listih, je naredil pri vseh drugih podjetjih. Karkoli je ustanovil v prid Slovencem in Nemcem, je padlo počasi popolnoma v roke Nemcev, kar je čisto naravno. Kjerkoli so Nemci in Slovenci skupno delovali, so se Slovenci morali na Nemce ozirati, Nemci se pa na Slovence nikdar niso. Tako se je nazadnje zdelo, da so Einspielerjeve ustanove samo za Nemce, Slovence se v njih samo trpi ali pa še to ne. Tako moramo Slovenci črez desetletja začeti tam, kjer je prej začel Einspieler, pa na drugi podlagi. Sadove uživajo njegovi nemški prijatelji, Slovenci pa snujemo samo — nove programe. Mohorjevo družbo je osnoval Einspieler izključno za Slovence, zato še dandanes napreduje kakor „Mir“. Isto kar Einspieler, smo izkusili tudi drugi Slovenci pozneje. V „Marijanišče“, kjer je vsaj toliko slovenskega premoženja, bodisi cerkvenega bodisi privatnih darov, kolikor je nemškega, se sprejema Slovence le po gotovem ključu, do gotovega števila, več ne, ker so Slovenci, ne glede na to, da imajo slovenski dijaki v njem nemško vzgojo, ki je prikladna za one, ki hočejo enkrat postati duhovniki med Nemci, ne pa za ^e, ki hočejo enkrat voditi duše Slovencev. Saj ^ kdor pozna nemško in slovensko ljudstvo, trdil, da sta eno in isto. Slovensko ljudstvo je po svojem bistvu, po mišljenju, čustvovanju, običajih in sploh v celem svojem narodnem življenju drugačno nego nemško in potrebuje torej dušnih voditeljev, ki bodo zanj vzgojeni. Naši dijaki in bogoslovci so vzgojeni za nemško ljudstvo in so vsled tega zmožni, ko postanejo dušni pastirji, voditi Nemce, nemški njihovi tovariši pa so nezmožni za slovenske dušne pastirje. Saj se še Slovencem težko godi, in če bi se privatno v bogoslovju ue učili tega, kar bi jim morala dati oficielna vzgoja, bi celo ti ne imeli zmožnosti za dušne pastirje med Slovenci. Naj nihče ne meni, da hočemo komu kaj očitati! Ne! Pribijemo samo suha dejstva, za katera mora biti dostopen vsak pameten človek, tudi Nemec, če hoče biti nasproti Slovencem pravičen. To je samo par zgledov, v dokaz, da smo povsod Slovenci tepeni in trpimo, kjerkoli se ne postavimo na lastne noge. Da je bilo prav isto s politiko, kdo bo to tajil? Zato je pač skrajna potreba, da začnejo tisti, ki so od Boga poklicani, da nas Slovence zastopajo, ki so kri naše krvi, meso našega telesa, misliti, kako naj pomagajo nam Slovencem. Slovenci na Koroškem imamo zelo malo denarnih sredstev in to je vzrok, da naša nepolitična organizacija še ni tako popolna, kakor si jo želimo in bi lahko bila. Marsikatere krvavo potrebne naprave se ne moremo lotiti, ker je slovenski kapital v podjetjih, ki so bila namenjena za Slovence in Nemce, a se je Slovence potisnilo ob stran. Kapitali, ki jih itak ni več mnogo med Slovenci, se porabijo za takozvane skupne potrebe in načrte, pri katerih pa Slo- Hranilnica in posojilnica Podljubeljem °MiB hF9nilne '"ooe po 4 in doje posojila po 57o. Podlistek. Naj znani zavednost, ki med nami klije! Cuje jo izdajnik, lice si zakrije . . . Naj od nje pogreje se i starček sivi . . . Naj jo čuje tujec, da se čudi, divi! Kvišku srca! fantje kvišku! pesem drago še za drago, da že v radost spremenite majke mile tngo . . . Koji bolj očarujoči zvoki so in bolj mogočni? kakor pesmi domoljubne, zvoki mili opolnočni . . . Naša pesem! (France Serajnik.) „Slovenka sem! To v srcu čut mi pravi . . Blag tujec kot očaran korake, glej, ustavi: „„Li poje gozdna vila? O pesem blagomila ! D glasi zvonoglasni, ta jezik mflokrasni, S to zares je kras! Katen-li slavila ta pesem bi parnas ?““ Tako je mati dja]a ko me je pestovala! „„Ni gozdna vila to — na vrtu, glej, dekle lepo ' To je slovenska deva slovensko pesem peva to naš je — čuj, o svet — zavedni rodni cvet!““ „0 dični rod, — pošten in blag, gotovo ti — tvoj jezik drag, oj jezik ta tako krasan! Gotovo ž njim — si ti čislan! — ? O rod, ki mu te pesmi last, glase se pač v njegovo čast! O dični rod, Bog živi te! Bog živi te, lepo dekle !“ „. . . zatorej vem — Slovenka sem!“ * * * Pojte našo pesem, pojte, oj dekleta! mila pesem naša naj vam bode sveta! Kakor slavcev petje čez polja glasi se . . . čnje domovina, tužna nasmeji se! Blaži in uživlja — kakor rosa mlada, ki na cvetne trate v jasnih jutrih pada Naj po domovini lepi srca dviga, čisto in mogočno Ijnbav rodno vživa! Morda njemu pesem mila srce gane, mu na večer morda — kesa solza kane . . .? Da se divi cvetkam našega parnasa — toliko milote, tolikega krasa! Zato, oj zavedni, dični naši cveti, pojte našo pesem, da se čuje v sveti * * * Zbrali fantje se pod lipo, kjer vasi je naših raj . . . in zapeli sladkoglasno : Domovina mili kraj !j In akordi milo vbrani so brzeli v tiho noč — daleč, daleč so nosili čarovito svojo moč . . . Padali kot cvetne sanje na ljubeča srca so! — da še starček se nasmehnil, vse prevzeto slušalo! Dekle je skočilo k oknu, kjer je sveži cvet dnhtel — mnogo lepši v njenem srcu, dušo ji je vso prevzel . . . Peli fantje so pod lipo : Domovina mili kraj ! Daleč je nosila pesem domoljubna blagi slaj . . . * * * Kadar pesmi domoljubne v tihi noči se glase, še gomile naše slave v poljih se vzhude . . . Dvigajo se ... z vetrom tihim govorijo pozno v noč . . . ko že sladki san poljublja okna vaških koč . . . Šepetajo vzradoščene, ko jim veter govori, kako narod se prohuja, kako cvet cveti! . . . * * * Kvišku srca! da slavi se lepa naša domovina, da nas čnje daleč, daleč gora in dolina! Da nas čuje . . . Da vzbudi se! Rojolii, spominjajte se podljubeljskega «Delavskega doma". Bosenski zrakoploTec iz 1. 1549. Za dobo zrakoplovstva bo zanimivo poročilo nekega sarajevskega lista, ki poroča sledeče: V Foki so dokončali 1. 1549. turško mošejo. Stavbeni mojster Haflz si je dal na vrh mošeje prinesti perotnice iz desk. Iz mehkega lesa zrezljane pero ti si je pritrdil Haflz na roki in se spustil v zrak črez mimotekočo reko na nasprotni breg. Preletel je tako več sto komolcev daleč. Še danes vedo baje pokazati domačini kraj, kjer se je spustil na tla brez najmanjše poškodbe prvi bosenski zrako-plovec. Štiri osebe utonile v jezeru. Na Zellskem jezeru na Solnograškem se je minolo nedeljo med razsvetljavo jezera zrušil v vodo en šotor, v katerem so bili člani pevskega društva in župan. Okoli 20 oseb je padlo v vodo; štirji so utonili, ostali so se rešili. venci počasi nimamo nobene besede več govoriti, postanemo v kratkem le še „die Geduldeten“, pastorki, za slovenske namene pa se vrže kako drobtinico, češ, za to je že dovolj, ker ni tako važno! Bog nas je postavil med Slovence in nam naložil dolžnost, da v prvi vrsti skrbimo in delamo za svoj narod, zlasti še zato, ker je reven in si ne more tako lahko pomagati, kakor bogati sosed. Koliko za katoličanstvo in narodno samostojnost Slovencev prevažnih načrtov bi lahko izvedli, ako bi imeli ves slovenski drugam darovani kapital, ki je sedaj za Slovence mrtev in ne prinaša obresti, kakor bi jih, ako bi bil naložen za Slovence. Koliko od Slovencev ustanovljenih dijaških ustanov je, ki jih uživajo strastni zaničevalci našega naroda, slovenski dijak revež pa strada. Zgodovina naj nas uči! Prihodnost naj bo druga nego preteklost! Kdor pa se ne mara ozirati na nauk, ki nam ga daje naša žalostna preteklost in se vsled klečeplastva in osebnih ambicij hoče edinole prikupiti gotovim krogom ter išče časti pri drugem narodu, naj mu bo, toda med lastnim narodom je ne bo našel, ker je ni vreden! Bil je sin slovenskega naroda, delal je pa za tujega, to bo njegova povestnica med slovenskim narodom. Nemškonacionalna tako-imenouana deželna za-uaroualnlca. Deželna zavarovalnica proti požarnim škodam mora imeti v svojih blagajnah zopet praznoto, kajti z vso silo je sedaj začela delati, da si pridobi čimprej kolikor mogoče veliko novih članov. Razni nemčurski učitelji, poštarji in drugi priganjači na kmetih so dobili poziv, da naj od hiše do hiše pregledajo zavarovalne police ter natančno zabeležijo, kdaj da bode potekla zavarovalna doba. Naloga zastopnikov deželne zavarovalnice bo potemtakem, da ljudi, katerih zavarovalna doba se bliža h koncu, začnejo nekaj mesecev prej obdelovati ter jih skušati pridobiti za deželno zavarovalnico. Značilno za narodno stališče deželne zavarovalnice je, da so dobili omenjeni poziv samo nemčurski učitelji, trgovci, kramarji itd., slovenske učitelje itd. je pa deželna zavarovalnica previdno izpustila, ker prav dobro ve, da se ti ne pustijo — tudi za drag denar ne — izrabljati za agente za zagrizeni nemškonacionalni zavod. Ker nastopajo ti agenti deželne zavarovalnice nekako tako, kakor da bi bili deželni uslužbenci, katerim mora vsak pokazati svojo polico, danes samo naglašamo: 1. Nihče ni prisiljen, da pokaže uslužbencu deželne zavarovalnice svojo polico. 2. Naša domača slovenska zavarovalnica je „Vzajemna zavarovalnica^ v Ljubljani, ki ima precej nižje premije nego koroška deželna zavarovalnica. Ker izpregovorimo o tem in o čednih razmerah pri deželni zavarovalnici v kratkem še malo več, za danes samo še to: „Deželna zavarovalnica1', ki vsled svoje nemškonacionalne zagrizenosti proti slovenskim članom noče poznati toliko dostojnosti in pravičnosti, da bi jim dajala slovenske police, tiskovine itd., za Slovence ne more veljati kot „de-želna", ampak le kot najbolj nemška zavarovalnica. Samobor Mejobran. Oblic gg. orglaucem. Gg. orglavci, ne prezrite in preslišite tega oklica! Vsak stan napreduje, se v svoji stroki izobražuje in izpopolnuje. Cerkvena glasba je pa umetnost, zato se je treba tembolj učiti, marljivo vaditi, da se bode umetno izvrševala v čast božjo in vernim v spodbudo in veselje! Nekateri gg. orglavci so za to, da se priredi letos poučen tečaj za vse slovenske orglavce krške škofije; vsi orglavci naj bi z veseljem pozdravili ta namenjeni poučni tečaj in se ga tudi vsi udeležili in s tem pokazali, da Vam je na tem ležeče, da svoje znanje v orglanju in petju izpopolnite. Poučevali bodo priznani glasbeni strokovnjaki v vseh predmetih praktično, kar mora vsak orglavec znati in mu je k izvrševanju njegove službe neobhodno potrebno. Ker je pa treba še vse urediti, je zdaj zadnji čas, da se do konca tekočega meseca priglasite po dopisnici uredništvu „Mira“, da se hočete poučnega tečaja udeležiti. Ob enem bode tudi shod orglavcev, da se posvetujete o uspehu zadnjega shoda in nadaljujete svoje zahteve v prid stanu. Ako se zglasi zadostno število, se bode potem naznanilo, kdaj da bode poučni tečaj in ob enem tudi red predavanj. Tečaj bo pa važen tudi za prečastite gg. duhovnike, ki se zanimajo za cerkveno glasbo ali petje in se ga lahko udeleži vsak, kdor se prej prijavi. Na Koroškem smo glede cerkvene glashe itak zaostali za drugimi škofijami in je zadnji čas, da uberemo pot za drugimi. Daroui. Za liodljubel.jski »Delavski dom“: 484. Dr. Iv. Knific, prof.. Št. Vid pri Ljubljani K 2’— „ Ivanka Romanah, Beljak............. 2' — „ Ignac Leban, Batnnje............„ I-— 485. Alfonz Poljšak, vikar, Sv. Tomaž . . . „ 5'— 486. Nabiralnik v del. društvu v Celovcu . . „ 5'— 487—490. Nabiralnik pri Kušarju v Celovcu . . „ 18'— Koroške novice. Birme v Šmarjeti v Rožu vsled obolelosti g. župnika Šercerja ni bilo 9. t. m., kakor je bilo prej naznanjeno. Celovška policija ima o razgrajanju čisto posebne nazore. Dva odlična slovenska kmeta je svoje dni — zdaj je seveda grozdje že prekislo — aretirala, ker sta zahtevala na celovškem kolodvoru vozni listek slovensko in ker nista bila zadovoljna s tem, da ju je uradništvo na celovškem kolodvoru provociralo. Nemški razgrajači po Celovcu ponoči ne dajo miru, pa zgodi se jim prav ničesar. Tako so na pr. vpili ponoči od miuole sobote na nedeljo nekateri člani akade-mičnega pevskega društva „Gothia“ z nekaterimi starejšimi gospodi vred na Novem trgu, skakali pijani okoli lintvera, zbijali neslane šale in se norčevali z nekim policajem, ki jih je lepo prosil, naj gredo spat. Slednjič je bilo policaju preveč in začel jim je groziti s hudim. Potem so jo šele popihali. Zgodilo pa se jim ni prav ničesar. Našim ljudem damo ta-le nasvet: Če bo kateri kdaj ponoči malo nemiren in se mu bo približal mož s sabljo in mesecem, pa naj kar krepko zavpije parkrat „heil Metnitz !" in ušel bo z zdravo kožo. Sploh imamo o celovški policiji lep materij al in ko se ga bo nabralo še par kupcev več, potem bomo stopili pred vlado in rekli: Vlada, podržavi policijo ! Izlet graškega pevskega društva „Gothia“ v Celovec. Akademično pevsko društvo „Gothia“ je došlo v Celovec v soboto ob poltretji uri popoldne. S starešinami vred jih je bilo kakih 60 do 70. Spufani nacionalci niso „gleštali“ sami konjev in so izposodili za študente iz Gradca pri častniškem koru štev. 17. slovenskega pešpolka štiri konje, ki so jih na kolodvoru morali držati štirje slovenski ,,kranjski Janezi". Štirje akademiki v pisanih barvah so zasedli konjičke. Celovec je bil v zastavah, vendar mnogo Celov-čanov ni izgubilo še pameti in zaradi nekaj študentov niso šli razobešat zastav. Dobro smo si pa zapomnili trgovce in obrtnike, ki veljajo sicer med ljudstvom — pri nas že davno ne — za Slovence in se živijo skoro izključno od slovenskega denarja, pa so z zastavami tekmovali to pot z nacionalci. Slabo se je izkazal celovški magistrat. Po celem mestu je dal postaviti drogove, nanje je pa razobesil že čisto umazane, deloma raztrgane frankfurtarice, prave cunje. Ljudje so jih opazovali in se smejali. Kakor strašila na polju! Na tako slabih nogah Celovec vendar še ne bo, da bi ne zmogel boljših zastav, če jih že hoče razobešati. Saj je mesto dobilo v zadnjem zasedanju deželnega zbora dovoljenje, da sme najeti novo posojilo 8 milijonov kron. Došle dijake so najživahnejše pozdravljale celovške gospodične. Zvečer so priredili dijaki koncert v „Musiksale“. Z zrakoplovom preko oceana. Iz Londona se poroča : Nedavno prerokovanje zrakoplovca Wilburn WTighta, ki je dejal, da bo kmalu mogoče aeroplanom preleteti Atlantski ocean, se bo mogoče kmalu uresničilo. V Londonu biva sedaj ruski inženir, baron Roenne, ki trdi, da bo zgradil letalne stroje, s katerimi bo mogoče prirediti dolge polete. Toda namesto letalnih strojev misli Roenne, da bi za enkrat bolj pripravni bili za to svrho vodljivi zrakoplovi. Izdelal je že načrte za vodljiv zrakoplov, ki bo v enem letu gotov. Ta zrakoplov bo dolg 300 metrov, premer bo znašal 20 metrov, a vozilo ga bo pa 16 vijakov. Nositi bo mogel težo 18 ton. Čaje se, da se pečajo gotovi krogi z zelo obširnim projektom, ker se je skupina uglednih bogatašev priglasila, da se sestavi delniško društvo z veliko glavnico. Namerava se zgraditi 12 podobnih zrakoplovov, ako se bodo poizkusi s prvim posrečili. Vodljivi nameravani zrakoplovi bodo pokriti z neko posebno prevlako, ki je svetla kakor ogledalo. Baron Roenne je izdelal popoln načrt za izvedbo svojega čudovitega projekta do najmanjših podrobnosti. Pot iz Londona v Berolin in nazaj ne bo trajala več kot 36 ur, in četudi bi se imel zrakoplov boriti z vetrom, čigar brzina bi znašala 88 kilometrov na uro. Od osmih motorjev, ki bi bili v notranjosti zrakoplovnega čolna, bi istočasno delovali samo štirje ali petero, med tem ko bi ostali bili pripravljeni samo za vsak slučaj, ako bi se prvi pokvarili. Na ta način bi ne bilo treba nikdar prekiniti zrakoplovne vožnje vsled kake poškodbe. Kar se tiče poleta črez Atlantsko morje, ni baron Roenne tudi v tem oziru niti manj pesimističen. Veruje namreč, da se bo moglo priti v 72 urah iz Irske v New York, ako ki zrakoplovu ne nasprotoval preveč močan veter. Baron bo sam prvi poizkusil preleteti ocean, kakor hitro bo zrakoplov izgotovljen. Razven tega namerava upeljati redno prevažanje ljudi med Londonom, Berolinom, Peterburgom, Dunajem in Rimom. Vsak zrakoplov bo prenašal 200 potnikov drugega razreda. Za pot med Londonom in Berolinom bo treba plačati 100 frankov, a v drugem razredu po 75 frankov. Trije kapitani in devet strojnikov, ki bi tvorili moštvo, imeli bi stalno plačo letno 125.000 frankov. Roenne je kupil ne daleč od Londona pred malo časa veliko zemljišče, kjer so delavci že pričeli graditi zrako-plovno postajo in tvornico, iz katere bo izšla črez leto prva zračna ladja, namenjena za vožnjo preko oceana. Volilni shod komunalnega društva v Celovcu pri Grommerju v petek, 3. junija, je bil v marsičem zanimiv. Na shod je prišlo kakih pol-drugisto volilcev. Kandidatje za tretji volilni razred so se predstavili. Dosedanji podžupan Haderer se je izrazil, da spada pravzaprav že „v penzijon", pa ker je že izkušen mož, kandidira zopet, da bo poučil lahko mlade neizkušence. To je bil smisel njegovega govora. Povedal je tudi, da sta občinski statut in občinski volilni red za Celovec že izdelana, predmestne kraje bodo priklopili k mestni občini, le Št. Ruperta se bojijo. Odstopivši občinski svetnik in gostilničar Keusch-nigg je naslikal volilcem, kako modro gospodarijo v občinskem svetu in za kaj pravzaprav potrebuje Celovec novega posojila, za katero je prevzela poroštvo dežela. Pri stavbi mestne ljudske šole „W’ild-W’est“ pod Križno goro so prekoračili proračun za 200.000 K. Novo mestno gledališče, ki je mimogrede povedano, zelo nerodno sezidano, bo stalo krog en milijon K. Staro gledališče je stalo mesto na leto do 4000 ali 5000 K, novo bo pa obremenilo mesto za 50.000 K na leto. (Klic: Lepo gospodarstvo!) Mestna klavnica bo stala tudi približno en milijon. Občinski svetovalec Kostner se je pritoževal, da ga niso volili v noben odsek in tako ni mogel razviti svoje delavnosti in dokazati svoje zmožnosti. Občinski svetovalec pl. Dietrich je prečital imena postavljenih kandidatov: Haderer, Keuschnigg, inženir Worliczek in slikar Klein. Sprejeta sta bila kot kandidata zopet Haderer in Keuschnigg, Kostnerja so odklonili. Worliczek se je predstavil volilcem in rekel, da bo delaven na gospodarskem polju. Na vprašanje občinskega svetovalca Neumanna, če se bo potegoval za nemštvo, je kandidat vprašanje potrdil. Mož ima češko ime in v njegovih žilah se pretaka češka kri, zato se je zdelo Neumannu potrebno tako vprašanje. Soc. demokrat Mahrer je vprašal kandidata, če bo kaj grmel proti „far-jem v celovških šolah". Worliczek je odgovoril, da bo storil svojo dolžnost. Za četrtega kandidata je predlagal inženir Sattler uradnika Gartnerja. Ker je predlagal Dietrich za kandidata Kleina, predsednik pa Gartnerja, so se začeli s časoma prepirati in vpiti. Gartner je nato odstopil od kandidature. Ob eni uri ponoči je bilo nato zaključeno zborovanje. Občinske volitve v Celovcu. Pri občinskih volitvah za tretji volilni razred v Celovcu v torek 7. t. m. so bili izvoljeni inženir Adolf Worliczek s 181 glasovi, Haderer in Keuschnigg s 178 in pleskar Klein s 165 glasovi. Udeležba je bila naravnost sramotna. Od 3000 volilcev je prišlo volit le 192. Lani je prišlo volit vsaj 350 volilcev. „Freie Stimmen" so z vohale, da je tovarna kolinske kave poslala na šole na Slovenskem male podobice s slovenskimi narodnimi poštenimi pesmimi v razdelitev med mladino. Hitro ovaja po svoji navadi in poživlja šolske oblasti, češ, da se tako početje mahoma prekine. Ali „Štimce" so imele in imajo zavezane oči in zabita ušesa napram reklami g. Wengerja, kateri je pošiljal svoje priporočbe kar po kupih na šole, sosebno pa napram Weberjevim izdelkom iz Monfalkone, katerim so priložene za mladež čisto nedostojne, večkrat pohujšljive povesti. Seveda je „Freie Stimmen" glavna stvar kuriti proti vsemu, kar je slovensko, prava narodna vzgoja mladine pa jim je deseta briga. To je „fortšrit“, s katerim se tako rade hvalijo. Deželni šolski svet. Ce se deželni šolki svet še ni prepričal, da so nemške šole za Slovence zanič, da so nemške šole krive, če marsikateri Slovenec najpotrebnejših reči ne zna zapisati, ker se slovenske pisave ni naučil v teh šolah, nemško pa ne zna dovolj, potem mu svetujemo, da ponovno prečita sledeče pismo, sad nemške šole za Slovence: „An Freilein Karner Theresia in Horshishah N. 5. Post Scha Peter bein Wallers-herg. Bester Schwester. In Anfangem mei nen Shreib en Griifie dier reht schon miht vi len Griifien und Kiisen und gebe dier bekant das die Karte Ergalten gaben u nd bitte Schribe mihr zurik wie ist Es miht den Kuh ist schon beser oder niht. U nd biette mier An twort. Martn Kharner.“ Ali bi ne bilo bolje, da bi pisal Slovenec Slovenki lepo, pravilno, nego pa da mora pisati v tujem jeziku, in sicer tako, da usta-jajo lasje temu, kdor to bere. Polovica Slovencev na Koroškem so vsled nemških šol na ta način pravi analfabeti. Še pred nedavnim so „Freie Stimmen11 pisale o zaostalosti šolstva na Kranjskem. Naj bi raje pokazale svetu, da tako zaostalega in ničvrednega šolskega sistema ni na celem svetu nego edino še za koroške Slovence. Posrečen polet z letalnim strojem na Tresali. Minolo nedeljo je poskusil inženir Sa-blatnik iznova srečo z Wrigthovim letalnim strojem na Vresah pri Celovcu. Kljub neugodnemu, vetrovnemu vremenu se mu je to pot polet posrečil. Ljudstva seveda to pot ni bilo toliko zraven kakor prvič. Vreme je dopustilo polet šele ob 6. uri na večer. Letalni stroj, ki se je bil zadnjič močno poškodoval, je do sobote popravila po navodilu g. Sablatnika tvrdka Bohrer. Najprej je Sablatnik s poletom naravnost preskusil letalni stroj ; polet se je posrečil. Nato je obletel gozdič na Vresah v visočini treh metrov. Potem je obkrožil celo plan vojaškega vežbališča in pri spodnjih gozdovih naredil osmico ; v visočini kakih 20 metrov je zletel črez občinstvo, preletel ponovno Vrese kljub temu, da so se nad Karavankami kopičili temni oblaki in je zamolklo gromenje napovedovalo vihar. Polet se je izvršil popolnoma srečno, brez vsake poškodbe stroja. Občinstvo je Sablatnika živahno pozdravljalo. Komaj in komaj je Sablatnik spravil še o pravem času letalni stroj v kolibo, nakar se je takoj vlila silna ploha, ki je onemogočila polet inženirju Heimu, ki se je v petek prej odlikoval stremi lepo uspelimi poleti. Občinstvo je bežalo pred ploho, kamor je pač moglo. Sablatnik in Heim bodeta ob ugodnem vremenu vsak dan zjutraj in zvečer delala poizkuse z letalnimi stroji, da se trenirata za polet v Gradcu, ki je napovedan 19. junija. „Kariitner Tagblatt“ je odgovoril, pa ne vprašajte, kako! Svoje ljubkovanje z nemškim „Schulvereinom“ zagovarja s tem, da smo Slovenci zavezniki Mladočehov. Oj, ta logika je šepava! Mi smo le politični zavezniki Mladočehov, tako kakor so na pr. krščanski socialci v „Deutsche Gemeinburgschaft“ protislovanski zavezniki poslanca Wolfa. S kakimi češkimi liberalnimi društvi nimajo katoliške stranke med Slovenci nobenega stika. Naj hi se učil „Tag-blatt“ od „Slovenca“ in „Mira“, kako naj postopa katoliški list proti liberalnim društvom, namesto da nam cčita „nationale Farbenblindheit". Na mestu tudi [ni očitek „Tagblatta“. da Slovenci hodimo k ruskim in srbskim kongresom. Kadar „Tagblatt“ spregovori o kaki jugoslovanski zadevi, se pač mora blamirati. Slovenci katoliških strank nikdar nismo hodili na ruske in srbske kongrese, najmanj bi to storili, ako bi taki kongresi imeli protiavstrijski ali protikatoliški značaj. Vezi, ki nas vežejo z drugimi Slovani, so pa edino le kulturne. Z društvom, ki bi imelo protiavstrijski značaj, ne bi nikdar imeli stika! ,,Tagblattov“ odgovor sploh ni noben odgovor. To, kar je odgovoril, ne sloni na resnici, na vse drugo je pa — molčal. V svesti si, da bi vsakokrat podlegel, če hi se spustil s „Slovencem“ in ,,Mirom“ v polemiko, ker katoliški list nikdar ne more uspešno zagovarjati protikatoliških dejanj, si je nadel raje aristokratsko obleko in z nebeške visokosti doli naznanil začudenemu svetu, da bo prešel vsakokrat preko vseh očitkov od slovenske strani k dnevnemu redu, seveda ne vprašaje, če so očitki opravičeni ali ne! Zares klasično stališče resnega (!?) dnevnika! No, pa bo še prišel čas, ko 0 o gospodje, ki so zdaj tako mogočni, postali zopet krotki. Razmere so močnejše kakor puhloglava ošabnost. Dobro pa je na vsak način — za nas, da se dodobra spoznamo. To bo še luštno! Pri zrelostnem izpitu iz slovenščine v Celovcu so dobili maturantje sledeče tri naloge na izbiro: l.t omen pesnika Prešerna za slovensko slovstvo. 2. Za kaj ima zahvaliti zapadna prosveta Avstrijo? 3. Vpliv zemljepisnih razmer na zgodovino in omiko narodov. Sprejemni izpiti za 1. leto na c. kr. učiteljišču v Celovcu se vršijo 2. julija t. 1. Prijaviti se je treba ustmeno ali pismeno na ravnateljstvo imenovanega zavoda. Sprejemni izpiti na gimnaziji in realki. Dne 4. in 5. julija in 9. septembra t. 1. se vršijo sprejemni izpiti na celovški gimnaziji in sicer vsakokrat pismeno od 9. ure dopoldne, ustmeno od 3. ure popoldne. Prijaviti se je treba v nedeljo 3. julija dopoldne ali pondeljek in torek 4. in 5. julija od 8. do 9. ure, oziroma 8. in 9. septembra od 8. do 9. ure dopoldne v ravnateljski pisarni. Na realki se bodo vršili sprejemni izpiti 2. in 4. julija ter 9. septembra. Pismeni zrelostni izpiti na celovški gimnaziji so se začeli v pondeljek, 6. junija. Sobotni „Arbeitervville“ je bil zaplenjen zaradi neke grde notice iz Celovca, v kateri se je napadalo spoved. Tako rešujejo socialni de-mokratje delavstvo. Ustrelil se je pri vojaških strelnih vajah v Glinjah 2. t. m. vojak Jožef Preller iz strahu pred kaznijo. „Sudmarkin“ kres bodo žgali letos celovški vodani na Križni gori 19. t. m. Kopanje v Vrbskem jezeru. Že minoli teden so se posamezniki kopali v Vrbskem jezeru. Te dni je imela voda 18° in 19° in je privabila lepo število ljudi v razna kopališča ob jezeru. 200 učenk samostanskega zavoda v Škofji Loki je naredilo minoli teden izlet v Celovec in odtod na Vrbsko jezero. Krog jezera jih je vozil najlepši parnik „Thalia“. Del „Gothiašev“ se ga je po Celovcu pošteno nasrkalo. V pondeljek zjutraj ob šestih so se štirje kakor blede sence pomikali po Celovcu. Eden je imel na prsih z gostilniške mize napis „reser-viert“. Seveda je ljudstvo z veseljem opazovalo, kako gredo študentje spat! Velikovec. (Utopil) se je dne 3. t. m. učenec I. razreda mestne ljudske šole, Janez Miiller pd. Rutnikov v Gurčičah, pri kopanju v Dravi. Zupal si je predaleč in naenkrat izginil v kalni vodi. Do sedaj trupla še niso našli. Velikovec. (Mestno gledališče.) Cel mesec majnik je prirejala v tukajšnjem mestnem gledališču gledališke predstave beljaška poletna gledališka družba. Priznati se mora, da so bile predstave z malimi izjemami izborne in je bil zato tudi obisk zelo povoljen, kar je v našem mestu nekaj izvanrednega. Pri tej priliki, ko se morejo pohvaliti igralci, pa si ne moremo kaj, da ne bi omenili občutnih nedostatkov našega gledališča. Kljub temu, da imamo električno luč, moramo to pogrešati v gledališču; tudi ni nobene ventilacije; in ker je prostor majhen, nastane pri večji udeležbi tak vzduh, zlasti v zgorajšnjih prostorih, da bi človek moral omedleti. Če bi gospoda morala v kaki cerkvi uživati le trenotek tak nezdrav zrak, kakor v gledališču cele ure, koliko bi bilo kritikovanja! Toda gledališče je gledališče, cerkev pa cerkev! Tudi bi bilo želeti, da bi Velikovčani imeli svoj orkester, da bi se občinstvo pri takih prilikah med odmori ne dolgočasilo. Toda za potrebne in umetne namene naši napredni (?) Velikovčani nimajo denarja. Za lutrovsko „Sudmarko“, nemški ,,Schulverein“, ki zatirata Slovence, pa prav radi trosijo od Slovencev prisluženi denar. Železna Kapla. (Zborovanje) minolo nedeljo je bilo kljub neugodnemu vremenu dobro obiskano. Zadržani so bili vsled neviht le zunanji gostje, ki smo jih pričakovali. Kljub temu so prišli na zborovanje izobraževalnega društva mladeniči iz daljnih Kort, iz Žitarevasi so se pripeljali na lojtrskem vozu in tudi iz Dobrlevasi so prišli zastopniki tamošnjega izobraževalnega društva. Naš vrli mešani zbor je tudi to pot lepo popeval pod veščim vodstvom g. Haderlapa in žel za to mnogo zaslužene pohvale. Zlasti nežno je zapel ljubko Ocvirkovo skladbo „Rožmarin“. G. Smodej je prepričevalno razložil ruvanje narodnih nasprotnikov v takoimenovanih nemških obrambnih društvih proti Slovencem. Delovanje teh društev je nevarno za katoliško vero med Slovenci in za gospodarsko in politično samostojnost Slovencev. Ker nasprotnik zakriva svoje namene, vsled tega je bolj nevaren nego je bil Turek, ki je sicer ropal, požigal in moril, pa potem zopet odšel. Vsak je poznal Turka kot nevarnega sovražnika, ker je prišel z mečem v roki. Sedanji naši narodni nasprotniki pa nosijo na jeziku strd, v srcu pa sovraštvo. Z denarjem preganjajo slovenske kmete z njihovih zemljišč in naseljujejo nemške luterance. Tako hočejo | dobiti v roke slovensko zemljo od Maribora do Trsta. Tako bi bil sezidan nemški most, o ka-! terem so sanjali Vsenemci, ki bi že prej ko slej radi videli Vsenemčijo. Slovenci ne smemo mirno [ gledati. Da ohrani zemljo našo in vero naših pradedov, ustanovila se je v Ljubljani ,,Slovenska j Straža“. Vsak Slovenec mora darovati malo svoto I za to obrambno društvo. Naloga obstoječih izobraževalnih društev bo, da se zavzamejo za ,.Slovensko Stražo". Poslušalci so poslušali govor z napeto pozornostjo. Domači diletantje so uprizorili dr. Krekovo igro „Tri sestre". Igra je splošno ugajala, ker je zajeta iz domačega življenja in polna pristno-slovenskega humorja. Igrali so vseskozi živahno in naravno. Bog živi vrle igralke in igralce! 10. julija na svidenje za »Slovensko Stražo"! Radiše. Društveno zborovanje se je prav dobro obneslo. Čeravno se je vlila mogočna ploha dežja, je bila udeležba povoljna. G. dr. Cukala, živahno pozdravljen, govori o življenju prvih kristjanov v katakombah in popiše velikanske naprave podzemeljskih pokopališč in bivališč za časa krutega preganjanja kristjanov. Razprava je bila jako zanimiva in ljudstvo je pazljivo sledilo v duhu njegovemu razlaganju, ko nas je vodil po skrivnostnih, a svetih podzemeljskih votlinah in pričah naše sv. vere. — Naj pride še večkrat! Domači župnik sproži misel, da bi se društvo razširilo in se ustanovil telovadni odsek, kar je bilo od strani naše mladine z veseljem sprejeto. Upamo, da bodo nadebudni radiški „orli“ delali čast društvu kakor tudi korajžno branili milo nam domačo zemljico! Borovlje. (Še enkrat občinske volitve.) Če kmet ali obrtnik slabo gospodari, se hvali na zunaj in baha, kakor bi imel vsega v izobilju, da si dela s tem nov kredit in slepi javnost. Ravno tako je z našo trhlo „fortschrittlich partaijo", kakor se že imenuje. Bahajo se v časnikih z lepo zmago nad— „črnimi“ v Borovljah, pišejo o zvezi socialnih demokratov s „črnimi“ in narobe itd.; zraven pa že namigujejo, naj se socialni demokrati zvežejo ž njimi, ako hočejo imeti svojega voditelja na stoku v občinskem odboru. Ja, gospoda! Kaj pa je tega treba? Če ste sami tako močni, zakaj ponujate že tri leta naprej zvezo? Povejte tudi malo, kaj je bilo zvečer v „Rosen-talerhofu", da so zunaj ljudje na potu postajali? Povejte, zakaj ta naglica pri volitvi v drugem razredu? Saj je bila volitev razpisana od 3. do 4. ure, četrt na štiri je bilo pa že vse končano? Ni nam pa treba praviti, zakaj pitate naše kandidate z Neutzlerjem vred s črnimi; če jim pravite črni ali zeleni, radi tega še vedno ne bodo leteli z vami črez drn in strn. Hvalite se, da ste imeli 100 glasov večine; saj je to povedal Ogris. A ne njemu, ampak terorizmu se imate za to zahvaliti. Saj ste imeli tiskane glasovnice, da se je že od zunaj lahko poznalo, koga kdo voli! Oh, gospodu Neutzlerju očitate, da je volil z nami, čeravno je rojen Nemec in ga opominjate na Krkonoše (Riesengebirge), vi pa ste rojeni Slovenci in tukaj doma, pa ste volili nemškutarje in privan-drane Nemce! Gospoda Justa imenujete kameleon; saj je bil vedno z vami, raz njegovo hišo pri vsaki priložnosti vihra frankfurtarica, ali dober gospodar je, in radi njega se Ro-sentalerhof ne more vzdigniti, zato tudi po njem! „Sudmarka“ bo pa že dala, saj smo lepo zmagali, celo Damkov Foltij je izvoljen. Heil! Špijon. Pi’evalje. (Gledališka predstava.) Naše društveno življenje se prav lepo razvija in društvene prireditve so vedno sijajnejše, nam v veselje in ponos, nasprotnikom pa v strah in zavist in to posebno, ker čutijo, kako se vzbuja naša mladina. Te misli so nas navdajale dne 5. junija, ko smo se naslajali ob ginljivi igri „Dve materi", ki so jo uprizorila vrla dekleta našega izobraževalnega društva tako dovršeno, smemo reči mojstrsko, da smo jih morali naravnost občudovati. Med vsemi se je brezdvomno najbolj odlikovala Kustrova Marica, ki je s težko ulogo Ljudmile vzbudila solzo sožalja v marsikaterem očesu. Pozna se ji, da je bila gojenka ,,Narodne šole" v Št. Rupertu. Pa tudi Eichholzerjeva Nežika, ki je prvič nastopila v dolgi in nelahki ulogi Olge, ne zasluži nič manj pohvale. Ugajala je posebno v prekrasnih samospevih. Sigurno in dovršeno so rešile svoje uloge tudi Kokaljeva, Kotnikova ter Priporočamo našim gospodinjam pravi kavni pridatek z tovarniško znamko .kavni mlinček: iz zagrebške tovarne. Tovarniška znamka. sl žaga II, Y 1161,12:9II. V. Žikova, ki so se odlikovale že pri „Lurški pa-stirici“. Tudi ostala dekleta, ki so pri igri sodelovala v manjših ulogah, so bila na svojem mestu. Hvala jim! K lepemu uspehu je pripomogla gotovo tudi krasna obleka, ki nam jo je blagohotno posodilo „Kat. slov. izobraževalno društvo v Dobrlivasi, za kar se mu tukaj javno zahvaljujemo. Nekaj pa je, kar smo pri uprizoritvi pogrešali, namreč večjih prostorov; kajti mnogo ljudi je nezadovoljno moralo oditi, ker niso dobili prostorov. Da zato ustrežemo splošni želji, se bo igra dne 19. t. m. ponovila. Prevalje. (Zopet so pogoreli.) Celjska „Zadružna Zveza“ je s Pristovom vred zopet pogorela. Tudi najvišje sodišče ni ugodilo njenemu prizivu glede posojilnice. Iz Roža. Kako prijazni in ljubeznivi so koroški nemčurji nasproti poštenim Stovencem, kaže dejstvo, da je imenoval neki tak „gospod“ slovensko inteligenco — „govedino“. Je prav, ali ta govedina je nerogata, dočim so nastavili Nemci našim nemčurjem roge na glavo in ne da bi se zavedali, letajo ž njimi po svetu okoli. V trdnem prepričanju, da je „deutschfortschrittlich“ prava črta, zatajujejo in zaničujejo svoj materni jezik in izdajajo svoj rod. Napredek je tisti pravi, kateri dela v prvi vrsti za svoj lastni narod. Tako delajo Nemci, ki obračajo vse v korist svojega naroda in imenujejo to delo „deutschfort-schrittlich“. Nemčurji vlečejo z Nemci, delajo proti svojemu lastnemu narodu, zato so v pravem pomenu besede „ruckschrittlarji“, nazadnjaki, za kar jih smatrajo seveda tudi Nemci. Ti-le se ž njimi norčujejo, jih izkoriščajo, od zadaj se jim posmehujejo in jih gnusno zaničujejo. Pošten Nemec spoštuje le tistega, ki je mož značaj, mož resnice in pravice. Na hinavca in izdajalca pa se ozre poštenjak seveda le z največjo zaničljivostjo. Zatorej naj se Bog usmili naših nem-čurjev, ker ne vedo, kaj delajo. A prišli bodo časi, da bodo pometali rogove proč, odprli oči in ušesa in z žalostnim srcem gledali, kaj so kot „rogači“ delali, da so se podali v beg kakor Kajn po širnem svetu ali kakor izgubljeni sin ter se bodo vrnili skesani na pravo pot. Bog daj, da bi bilo to kmalu! Sprejem v Marijanišče. Dijaki, ki želijo biti sprejeti v Marijanišče v Celovcu, morajo poslati svoje prošnje po pristojnem župnijskem uradu na kn. šk. ordinarija t vsaj do 10. julija t. 1. in se ob priliki sprejemnih izpitov osebno predstaviti ravnateljstvu Marijanišča. Prošnji za sprejem se mora priložiti: 1. krstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. potrdilo o stavljenih kozah, 4. zdravniško spričevalo, 4. izjava starišev ozir. zakonitega variha, da se strinjajo z duhovskim poklicem svojega sina ter da hočejo za njegovo vzdrževanje plačevati letnih 450 K. Kdor bi želel kakega znižanja omenjene s vote, mora priložiti prošnji še vrhutega natančni izkaz premoženja (ubožno spričevalo) z določeno izjavo, koliko lahko prispeva. Gojenci, ki se hočejo izvežbati v glasbi, morajo pouk v glasbi sami plačevati; za rabo gla-sovirja se prispeva zavodu letnih 4 K. Sprejemni izpiti za prvi razred c. kr. gimnazije v Celovcu se vrše 4. in 5. julija in sicer vsakokrat od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne na gimnaziji. Oglase za izpite sprejema gimnazijsko ravnateljstvo dne 3. julija od 9. do 12. ure, ter 4. in 5. julija od 8. do 9. ure dopoldne. Pravico do sprejema v Marijanišče imajo le zakonski sinovi, ki so dopolnili 10. leto in še niso prekoračili 13. leta (za I. razred), ki so pristojni na Koroško, popolnoma zdravi, nravstveno nepokvarjeni, nadarjeni in imajo veselje do duhovniškega stanu. Več pove vodstvo Marijanišča. Društveno gibanje. Kostanje. Izobraževalno društvo na Ko-stanjah priredi v nedeljo, 12. junija, zborovanje pri Neuwirtu ob 2. uri popoldne. Odbor. Medgorje. Tukajšnja Marijina družba priredi dne 12. rožnika t. h, ob 2. uri popoldne, na odru na župnijskem vrtu igro: „Ljudmila“ (žaloigra v petih dejanjih), prvikrat na Koroškem. Kmečki fantje uprizorijo takoj navrh igro: „V ječi“ (veseloigro v enem dejanju). Vmes bodo povabljeni pevci zapeli nekaj lepših slovenskih pesmi. Najbrž prid tudi govornik iz Celovca: Vstopnina: 1 krono za sedeže za dobrodelen namen. K obilni udeležbi vabi vse odbor. Št. Lipš. Kat. slov. izobraževalno društvo v Št. Lipšu priredi v nedeljo 12. junija t. 1. v gostilni pri Habnerju svoje mesečno zboro- vanje. Začetek ob 3. uri popoldne. Poučen govor, potem igra „Turški križ“. K mnogoštevilni udeležbi vabi vljudno vse prijatelje našega društva odbor. Vogrče. V nedeljo, dne 12. junija, priredi naše izobraževalno društvo popoldne po blagoslovu v novi dvorani „Škofove“ gostilne mesečno zborovanje z igro „Tri sestre“. Svirajo šmihelski tamburaši. K najobilnejši udeležbi vabi odbor. Kršč.-soc. ljudsko društvo za Vovbre, Šent-Štefan in okolico priredi dne 19. junija ob 3. uri popoldne v Št. Štefanu pri Likebu svoje mesečno zborovanje, katero bo zlasti za gospodarje zanimivo in na katerem govori strokovni govornik. K obilni^ udeležbi vabi odbor. Požarna bramba v Štebnu pod Tažbergom, priredi svoj občni zbor dne 26. t. m. v Globasnici pri Šoštarju ob pol 4. uri popoldne z navadnim sporedom. Navrh se uprizori šaljiva burka „Zamorec“ brez vstopnine. Ker so požarne brambe dandanes res pomembne, prosi obilne udeležbe odbor. Prevalje. Kršč.-slov. delavsko društvo priredi 12. t. m. mesečno zborovanje. Spored: Govor, igra: „Dve materi" ter tamburanje. Vstopnina 30 vinarjev. Odbor. Gospodarske stvari. Hotelska delniška družba Grljaii-Miramar pri Trstu. Kakor smo svoječasno poročali, kupili sò tukajšnji denarni zavodi: „Tržaška posojilnica in hranilnica", »Jadranska banka" in »Trgovinska obrtna zadruga" znano posestvo s hotelom Feder v Grljanu z namenom, da to klimatično zdravilišče in kopališče razširijo tako, da bo odgovarjalo vsem zahtevam modernega komforta. Ta velepomembni korak naših denarnih zavodov je pozdravilo z veseljem ne le naše slovensko časopisje, ampak tudi hrvatsko in posebno češko. Da pa zamorejo omenjeni zavodi lotiti se uspešno velike naloge, ki so si jo nadeli, zedinili so se v pripravljalni odbor, oziroma konsorcij za ustanovitev delniške družbe, ki ji bo ime »Hotelska delniška družba Grljan-Miramar pri Trstu". Po § 1. načrta družbenih pravil, sestavljenih od rečenih denarnih zavodov, ne bo omenjeni ustanavljajoči se delniški družbi le v namen razširjenja zdravilišča in kopališča v Grljanu, ampak bo ti družbi namen sploh pridobivanje stavbišč in zemljišč, ustanavljanje, gradnja in obrat hotelov, restavracij in kavarn, kopelji, posebno morskih ter sploh vseh v letoviščih in zdraviliščih potrebnih podjetij in zgradb. Kakor razvidno, je hotelska delniška družba zasnovana v velikem slogu. Osnovna glavnica družbe je za sedaj določena na en milijon kron, ki se razdeli na 5000 delnic po 200 K ter je polovica te osnovne glavnice pokrita z vrednostjo gori navedenega posestva, kupljenega za družbo. Ta osnovna glavnica se bo po potrebi smela za sedaj zvišati na dva milijona kron. V kratkem se pripravljalni odbor obrne do slovenskega in slovanskega občinstva s pozivom na subskripcijo 2500 delnic, kar odgovarja glavnici 500.000 K (500.000 K so že, kakor gori omenjeno, prevzeli večkrat omenjeni zavodi z nakupom posestva). Ti zavodi so pooblaščeni v pripravljalne korake, posebno v subskripcijo, z naredbo c. kr. namestništva v Trstu z dne 31. maja t. L, št. VIII. 950—10. Z ozirom na veliko gospodarsko in narodno važnost nove delniške družbe se je nadejati, da slovensko in slovansko občinstvo z obilo subskripcijo krepko podpre to novo naše podjetje, ki naj nam osigura pristajajoče sodelovanje na pouspe-ševanju ptujskega prometa na slovanskem jugu in seveda tudi gmotne koristi, izvirajoče iz istega. Hranjenje jajec v gospodinjstvu. (Maks pl. Elpons.) Ko pride čas misanja pri kokoših in perot-nini sploh, mora pridna in skrbna gospodinja misliti na to, kako dobi primerno število jajec za zimo. V manjšem gospodinjstvu se potrebuje čez zimo kakih 500 jajec, in zato je dobro, če si jih shranimo toliko množino za ono dobo, ko kokoši ne nesejo, kar traja navadno še februarja. Tudi imajo jajca pozimi večjo tržno vrednost. Za hranjenje jajec imamo več načinov. Najnavadnejši in najpoglavitnejši in najpogostejši način hranjenja je vlaganje jajec v apneno vodo. Taka jajca se obdrže sicer zelo dolgo, a se ne dajo piti in beljak se zelo težko ali pa se sploh ne da vtepsti. Novejši način je vlaganje jajec v vodotopno steklo. To se zgodi na ta način, da denemo v kak sod ali v kako večjo posodo na dno najprej plast takega stekla, potem vrsto jajec, zopet steklo in tako naprej. Tako hranjena jajca se zelo dobro drže, tudi okus se skoraj nič ne izpremeni in jajca se dajo zelo dobro vtepsti. Sitno je samo to, da se tako steklo v manjših krajih ne dobi; tudi je na kmetih zelo nerodno in sitno ravnanje ž njim. V naslednjem hočem sporočiti o načinu, kako sem vsako leto hranil kakih 1000 jajec na zelo preprost in cen način, ki ga lahko priporočam vsaki gospodinji. Prvi pogoj je, da se ne shranjujejo napol valjena, strta ali umazana jajca. Torej naj se vzamejo vsak dan, če se le da, dvakrat iz gnezda, in če so umazana, naj se osnažijo, predvsem pa preiščejo, če imajo kake pokline. Preden se vložijo, se napiše nanje datum, kdaj so bila znesena. Sedaj vzamem čisto navaden zaboj, kakor se rabi na pr. za sladkor. Ko smo ga lepo očistili in na solncu posušili, denemo na dno kaka dva centimetra visoko plast lepe, čiste in zelo suhe rezi in na njo jajca po vrsti, kakor so znesena, ne da bi se dotikala. Ko je prva lega polna, jo zasujemo z rezjo, tako da so jajca popolnoma pokrita. Nato naložimo drugo vrsto tako, da pridejo sedaj jajca med jajca v prvi legi in tako naprej, dokler ni zaboj poln. Na vrh pride zopet rez. Jajca morajo biti vložena kolikor se da trdno. Sedaj zabijemo zaboj, ga obrnemo, tako da je pokrov spodaj, zapišimo število vloženih jajec in čas, kdaj je bilo vloženo prvo in kdaj zadnje, in shranimo zaboj na hladnem in suhem, a ne mrzlem kraju. Tako delamo z zaboji po vrsti. Ko jajca potrebujemo, odpremo najprej najstarejši zaboj, in na dnu, kjer so najstarejša jajca. Ostala pokrijemo zopet z rezjo. S tem načinom hranjenja sem dosegel res izborne uspehe. Jajca so se držala do marca in so bila sveža, kakor bi bila ravnokar znesena. Ohranila so svoj okus, tako, da so se dala piti, in beljak se je dal lepo vtepsti. Od tisoč jajec jih je bilo samo enkrat troje pokvarjenih, sicer ne več ko navadno dvoje. Na ta način sem leta in leta shranjeval jajca. Zaboj in rez se lahko, če ju shranimo tako, da sta suha in čista, drugo leto zopet porabita. O Božiču sem tako shranjena jajca lahko prodajal po 20 do 30 vinarjev. Iz „Gosp. Glasnika" za Štajersko. Politične vesti. „Freie Stimmen“ proti Steinnenderju. Poslanec dr. Steinwender je bil pooblaščen, da izdela načrt za nov poslovnik državnega zbora. Kot star, izkušen parlamentarec je v svojem načrtu izpustil, kar bi brezdvomno onemogočilo načrt. Državnozborskemu predsedniku daje Stein-wenderjev načrt tako veliko oblast nad parlamentom, da se »Freie Stimmen" hudujejo, češ, da bodo parlamentarične manjšine popolnoma brezpravne. To je za Nemce nevarno, ker v državnem zboru sami nimajo več večine. Očitajo tudi Steinwenderju, da je že za Badenijeve dobe bil proti nemški obstrukciji v državnem zboru. Najbolj pa mu zamerijo, da v načrtu za novi poslovnik ni določil nemščino kot edini poslovni jezik. Se vidi, da so pri »Freie Stimmen" strastno zagrizeni nemški nacionalci, da pa so strašno slabi politiki. Ali se jim sanja, da bi Slovani sprejeli tak poslovnik, ki bi izključil vsako slovansko besedo v parlamentu, ki vendar ni nemški parlament, ampak avstrijski? Ne da bi morda bil Steinwender Bog ve kak prijatelj Slovanov! Pameten je in ve, da je poslovnik, ki bi vseboval kaj takega, že vnaprej smatrati kot mrtvorojeno dete. Kruto postopanje ogrske vlade. Državnozborske volitve na Ogrskem so presenetile javnost. Nihče ni pričakoval, da bo ogrski ministrski predsednik Khuen-Hedervary dobil tako vladno večino; nekateri so sploh dvomili, da jo dobi, kljub temu, da je znano, kako »izborno" zna voditi volitve izza svojega bano-vanja na Hrvaškem znani Khuen. Celo ogrski bog Košut je bil sramotno poražen. V pojasnilo naj služi brzojavno poročilo o ogrskih volitvah z dne 4. t. m. iz Budimpešte: Dosedanji izid volitev je sledeč: Vladna stranka 242, Košuto va 47, Justhova 35, ljudska stranka 13, divjaki na program iz 67. leta 17, iz 48. leta 14, narodnosti 8, demokrati 2, neodvisni kmetje 3, krščanski so-cialec 1, ožje volitve 20. — Košutova stranka izgubi dosedaj 57 in pridobi 10, Justhova stranka izgubi 103 in pridobi 10, ljudska stranka izgubi 21 in pridobi 4, narodnosti izgubijo 16 in pridobijo 1 mandat. Khuen si je pridobil v teh volilnih bojih lavorike le s kruto silo, in le tako si je razlagati, da so narodnosti tako nazadovale. En zgled! Predsednik volilne komisije v Senicu je izdal razglas, da si mora vsak volilec preskrbeti prej pri njem posebno volilno izkaznico. Vo-lilci slovaškega kandidata so se zaman potegovali za te izkaznice, kar jih je tako razburilo, da se je bilo bati krvoprelitja. Predsednik volilne komisije je nato ukazal orožnikom in vojaštvu, naj obkolijo volišče in odvračajo vse slovaške volilce. Tako se je zgodilo, da je bil izvoljen madjarski kandidat, mnogoletni državni poslanec in slovaški prvoboritelj Milan Hodža je pa propadel. Marsikdo morda tudi ne bo vedel, kako je mogoče, da so nekateri vladni kandidati soglasno izvoljeni. To bi bilo pri nas nemogoče, na Ogrskem pa je sploh vse mogoče, le pravica je nemogoča. To se zgodi tako-le: Pred volitvijo določi predsednik komisije pol ure, tekom katere pol ure mora stranka, ki hoče svojega kandidata, prinesti predsedniku komisije ime svojega kandidata z najmanj desetimi podpisi. Recimo, da se določeni čas razglasi nalašč tako, da nasprotne stranke niso o njem pravočasno obveščene ali pa da se jih skratka z vojaško silo ne pusti blizu, potem ostane samo še vladni kandidat, in ker ta nima nasprotnika, se volitev sploh ne vrši, ampak se smatra vladni kandidat kot izvoljen soglasno. Če pa se ne more preprečiti, da kandidira poleg vladnega kandidata še kak drug, potem pa šikanira volilna komisija volilce nasprotnega kandidata in goljufa, kolikor se da, na pr. : Izprašuje kmečke volilce: Poznaš osebno kandidata, da se ne boš zmotil? Kdaj je rojen, kje stanuje itd. In če reven in neuk kmetič ne zna odgovoriti, se njegov glas zavrže. Na tak način seveda ni čudno, da narodnosti na Ogrskem ne pridejo do pravic in izhajajo iz vseh volitev v brezpomembnih manjšinah. Kljub temu pa se je drznil Khuen-Hedervary pohvaliti se sedaj, da je dobil tako vladno večino, ne da bi se bil posluževal nepoštenih, nepostavnih sredstev. Ogrska je res prav navadni kup gnoja! Jezikovni okvirni zakon. Poslanec Bukvaj je na nekem shodu na Češkem izjavil, da je sestavil jezikovni okvirni zakon na iniciativo Slovencev. Naše dolgoletne želje so se torej začele izpolnovati. Koroški Slovenci smo stali vedno na stališču, da se mora jezikovno vprašanje rešiti hkrati za celo Avstrijo, ne samo za češke dežele. Najbolj zdrava pijača so svetovnoznani alkohola prosti Maršnerjeui šumeči limonadni bonboni (okus malinov, citronin, jagodov, črešnjev in prvenčev) za pri-______pravo znamenite osvežujoče alkohola proste pijače. Edino pravo s to varstveno znamko. Edino pravo s to varstveno znamko. m. Pt Bouchéi Reine, Peppermint-Losenges. Vse vrste mlečnih čokolad za kuhanje in sladkarij najboljše kakovosti, najceneje priporoča Prvo češko akcijsko društvo tovarn za orientalsko cukrovino in čokolado na Zaloge: trg (proti Pri- Cerkvene vesti. Na župnijo Ettendorf je prezentiran gosp. Edgar Klimsch, tajnik Jožefove družbe. Papež je imenoval stolnega dekana celovškega stolnega kapitlja, mil. g. Gvidona Bitt-nerj a, apostolskim protonotarjem,in stolnega sho-lastra, mil. g. Ferdinanda Wappisa, za svojega hišnega prelata. Župnijo Lipa pri Vrbi je dohil č. g. župnik Janez Nagel v Selah. Čestitamo! Sv. Višarje. V nedeljo, 12. junija, bodo imeli v slavnem Marijinem svetišču na Sv. Višarjah pont .alno sv- raa§° mil. g. opat č. oo. benedik-incev iz St. Lamberta na Štajerskem, kamor bodo aospeii^ že y soboto popoldne. Govori se, da bo pnsio se več cerkvenih dostojanstvenikov letošnje leto na bv. Višarje. Pa tudi verno ljudstvo naj nikar ne zamudi udeležiti se jubilejnih milosti, ki mu ji ponuja letošnje sveto leto sloveče Manjino svetišče na Sv. Višarjah. Ko se je obhajal zadnji jubilej 1. 1860., se je ljubezen in zaupanje do Matere božje našega ljudstva prav lepo pokazala; procesije so prihajale od vseh strani in obhajanih je bilo nad stotisoč. Naj spomin na svoje praznike izpodbudi naše ljudstvo, ki velja kot „Marijino ljudstvo", da bo tudi letošnje sveto leto rado romalo na Višarsko goro. Letos sta prišli poleg navadnih vsakoletnih procesij dozdaj dve procesiji, prva 30. maja iz Reichenfelsa, druga 6. junija iz Berga pri Greifenburgu. Ali ne bi morda kazalo, da bi Koroška slovenska izobraževalna društva napravila posebno skupno romanje na Sv. Višarje? Najmja trgovina z oblačilnim blagom • v Celovcu. --....................... - Zaradi poznejše oddaje trgovine redka prilika: Akoravno se je zadnji čas blago silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarje, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem Union Renko, posestnih, ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu. Književnost in umetnost. Muzikalije „Glasbene Matice" v Ljubljani za društveno leto 1909/10. so pravkar izšle. Te dni se začno razpošiljati in jih dobe člani za 4 K društvenine, nečlani pa po 6 K. — XXXVII. zvezek Matičnih zborovskih partitur je izšel pod naslovom: „20 moških in mešanih zborov, uredil Matej Hubad", ter obsega sledeče skladbe: A. Moški zbori: 1. Jakob Aljaž: „Na dan!" — 2. Emil Adamič: «Scherzando". — 3. Oskar Dev: «Hrepenenje". — 4. Oskar Dev: «Tihi veter od morja". — 5. Stanko Premrl: «Na dan!" — 6. Lu-dovik Hudovernik: «Zvezde". — 7. Zorko Prelovec «Jaz bi rad rdečih rož". — 8. Ivan Muhvič: „Mir“ — 9. Vjekoslav Ružič-Rosenberg: «San". — 10 Vilko Novak: «Gorski kraj". — 11. Vilko Novak «Sanak spava". — 12. Hrabroslav Volarič: «Izgubljeni svet". — 13. Ferdo Juvànec: «Rožmarin" — 14. Ferdo Juvànec: «Pastir". — B. Mešan zbori: 15. Franc Kimovec: «Izgubljeni cvet" — 16. Emil Adamič: «Zapuščena". — 17. Hra broslav Volarič: «Ljudmila". — 18. Anton Vilar «V mraku". — 19. Dr. Anton Schwab: «Dobro jutro". Pevski valček. — 20. Ferdo Juvànec «Na goro". Starišem in vzgojiteljem. Navajajte otroke, da bodo bodili pogostoma k sv. obhajilu. Spisal O. Julij Lin te lo. (Slovenski prevod je oskrbela in knjižico izdala Marijina družba v ljubljanskem semenišču.) 1910. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna. Str. 44. Cena 25 vin., pri naročilih na 10 ali več izvodov po 20 vin. Knjižnica krščanske prosvete. II. Mladeniška telovadna organizacija. Sestavil J. P. Natisnila «Katoliška tiskarna" v Ljubljani 1910. Založil konzorcij «Mladosti". 65 str. Prve avtoritete tu-zemstva in inozemstva priporočajo «Kufeke" „ , . . kot najboljše živilo odrastle. bije vanju, driski, črevesnem katarju itd. Kaj je novega po svetu. Gradec. (Nacionalci že rogovilijo.) Ne samo koroški Slovenci imajo težko stališče, ampak tudi štajerskim Slovencem preti žalostna usoda. Dovolite, gospod urednik, da izvedo potom Vašega cenjenega lista tudi koroški Slovenci, kako se ravna z njihovimi brati Slovenci na Štajerskem. Graški občinski svet se je namreč že večkrat v svojih sejah bavil z vprašanjem, kako bi se moglo doseči, da bi se slovenski nastavljenci odpustili iz službe in to najprej pri mestni klavnici. V seji dne 25. maja 1.1. pa so vendar le prišli do zaključka in sklenili, da naj se odpustijo slovenski nastavljenci in delavci pri mestni klavnici in tudi pri drugih mestnih zavodih in podjetjih, v katere službe v bodoče ne sprejmejo nobenega Slovenca več. Dandanes že itak skrbi nemški «Volksrat", da dobijo Nemci vedno prednost pred Slovenci, če je treba zasesti kako mesto v državni službi; sedaj v zadnjem času pa še vplivajo celo na privatna podjetja. Pa to še ni vse. Po Gradcu se širijo tudi okrožnice, v ka- terih pozivajo graške Nemce, naj odpuste vse slovenske uslužbence. Tako bi torej radi Slovence kar po pasje iztirali iz Gradca. Vzrok tega je baje ta, da nočejo slovenski delavci in uslužbenci zatajiti svojega materinega slovenskega jezika ter tuliti po vsenemški maniri z raj bovškimi nacionalci, ter tako braniti nemški značaj velenemškega «prusovskega" Gradca. Se še vendar le nahajajo zavedni Slovenci, ki ne prodajo kar tako za frakelc šnopsa svoj materni jezik, se raje dajo odsloviti, predno bi se dali preleviti v Nemce. To je naravnost škandalozno počenjanje, ki poživlja Slovence na bojkot. Čujte in strmite: državni pravdnik pa, kateremu so te boj kotne in škandalozne razmere prav dobro znane, ne ukrene proti temu ničesar. Radovedni smo, kaj bi neki bilo, ko bi začele slovenske občine prirejati seje in sklepati, naj se Nemci odpuste iz služb. Koliko in koliko nemških uradnikov in druge nemške sodrge, ki žrejo pri Slovencih kruh, bi moralo z jokom in škripanjem z zobmi odnesti svoje pete nazaj v nemške in rajhovske brloge. V naši kulturni Avstriji začel je torej veti močen nemško-nacionalen veter, kateri povzroča silovite valove. Gonja, mržnja in močni navali se v zadnjem času zadirajo v Slovane. Kakšne posledice in kakšni izgredi bodo nastali vsled tega, to bo najbolj jasno povedala nam zgodovina. Tržne cene v Celovcu 2. jnnija 1910 po uradnem razglasu: Blago Pšenica.................. Rž....................... Ječmen................... Ajda..................... Oves..................... Proso.................... Pšeno ................... Turščica................. Leča..................... Fižola rdeča ............ Repica (krompir) .... Deteljno seme............ Seno, sladko............. „ kislo................ Slama.................... Zelnate glave po 100 kosov Repa, ena vreča .... Mleko, 1 liter . . . . Smetana, 1 „ . . . . Maslo (goveje) . . 1 Ljf Surovo maslo (putar), 1 „ Slanina (Špeh), povoj., 1 „ „ „ surova, 1 „ Svinjska mast . . 1 „ Jajca, 1 par .... Piščeta, 1 „ . . . . Race................... Kopuni, 1 „ . . . . 30 cm drva, trda, 1 m 30 „ „ mehka, 1 „ Živina Konji.... Biki .... Voli, pitani „ za vožnjo Junci.... Krave . . . Telice.... Svinje, pitane . Praseta, plemena Ovce........ Počrez od I do 100 kg K K 80 litrov (biren) K 60 40 100 kilogramov živevage od 1 do zaklana od do v kronah 424 354 220 186 242 450 360 460 60 416 342 Loterijske številke 4. junija 1910: Trst 27 6 4 50 47 Line 83 71 5 14 41 z zel° dobro vodo, z gostilno s 5 sobami, kuhinjo, 3 kleti, goveji in živinski hlev, gumno in skedenj, gozd, njive in travniki, okoli 6 oralov, ob cesti in ob železnici na Koroškem ležeče, se po ceni proda. Zadnja cena 18.500 K. Vknjiženih je 6000 K. Pojasnila daje Nawratil v Lipnici (Leibnitz). • Vsakovrstne slamnike« priporoča gosp. trgovcem in slavnemu občinstvu Franc Cerar tovarna slamnikov v Stob-u, pošta Domžale. Cene primerne, postrežba točna. Na zahtevo cenik poštnine prosto. Svoji k svojim. Hranilne vloge se obrestujejo po 5°/o. Izdaja hranilnih znamk. Avstr, hranilno, kreditno in stavbeno društvo reg. zadr. z omej. por. Centrala Dunaj, VI., Theobaldgasse 4. Državna kontrola. Domači hranilniki se oddajajo brezplačno. Živino zavarovati je preprosto in poceni. Zahtevaj pri trgovcu '/4 ty zavoj za 50 vinarjev Mastin, t. j. dr. pl. Trnkoczyjevo varstveno sredstvo za pitanje. Zavoj za posknšnjo po po pošti, v glavni zalogi lekarnarja Trnkoczyja v Ljubljani, Kranjsko, franko 70 vin., ki se lahko vpošljejo v poštnih znamkah. fF- Bolečino olojšotl, vnetje in ponesnaženje rane se lahko prepreči samo z antiseptično vplivajočim obvezilnim sredstvom. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano prasko domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3'16 se pošljejo štiri pušice, za K 7'— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije. Pozor na ime izdelka, izdelova-telja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin. Glavna zaloga B. FRD6NEH, c. in h. duomi dobavitelj lekarna „Pri črnem orlu“ Praga, Mala strana, vogal Nerudooe ulice št.ZDS. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. 2!°k Konrad Skaza delavnica za vsa cerkvena dela u St. Ulrich, Gruden (Tirolsko! se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska z&logci sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra. Loos.lte puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim _ _ učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba Peter Wernig, dražba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Hišo naprodaj ima Janez Wieser pd. Jožef na Št. Janžkili Rutah. Travnikov je blizu 9, njiv in gozda pa 21 oralov. Poslopje je še v dobrem stanu, voda pri hiši in svoj mlin. Kupcem daje pojasnila lastnik sam, pošta Svetnaves v Rožu na Koroškem. Vabilo. Hranilnica in posojilnica za Belo in okolico v Železni Kapli priredi svoj letni občni zbor dne 19. junija 1910, ob 1. uri popoldne, v pisarni belske občine na trgu v Železni Kapli. Dnevni red: 1. Poročilo o letnem računu. 2. Volitev odbornikov. 3. Slučajnosti. Odbor. Naznanilo. Zavoljo splošne draginje sem se odločil mojo podobarsko in pozlatarsko delavnico s 15. junijem 1910 iz Celovca v Pliberk prestaviti. i | | j Zahvaljujem se posebno prečastiti slovenski duhovščini in vsem, kateri so moje 1 * 1 1 podjetje z naročili podpirali in prosim, mi v novem bivališču v Pliberku isto zaupanje kot dosedaj izkazati. Mojih del mi ni treba hvaliti! iijj Dokazano je, da sem do sedaj mojo dolžnost kot obrtnik in Slovenec vedno storil lili in to mislim, zadostuje brez vsakega drugega priporočila. Bilježi z odličnim spoštovanjem Jan. Goleš, podobar in pozlatar, Celovec-Pliberk. J. B. HHFNER trgonec z železnino „pri zlati kosi'* o Celovcu, Paradciserpsse št. 3, zraven znaae gostilne ,.tiger" priporoča veliko zalogo vsakovrstne železnine, hišno in kuhinjsko orodje,'sloveče Bistriške kose, srpe, osla (kamena), motike, žage, pile, trpežno pozlačene nagrobne križe itd. Vse po najnižjih cenah. Prosim za obilni obisk. I Line 1909 : Zlata kolajna ; najvišje odlikovanje, j R. WOLF 11 Filiali» Dunaj mm Premakljivi in s f. uM/'f vroceparni 'z 10 Najbolj gospodarsk, ti za dsb vrste delovanja Vseh izdelkov nad 650.000 PS. Lekarnarja AlleinechlerBalsam aui der Schutzengel-Apolheke des A.Thieri y in Pregrada bdi Rohitsch Sauerbrunn. H. Thierry-ja balzam. (Postavno zavarovano.) Edino pristen z redounico kot uarstueno znamko. Učinkuje proti želodčnim krčem, napihovanju, zaslizenju, nerednostim v prebavanju, kašlju, pljučnim boleznim, bolečinam v prsih, hripavosti itd. Zunanje celi rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali 6 podvojnih steklenic ali velika posebna steklenica K 5'—. Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno centiiolijskD mazilo sigurno učinkuje proti tvorom, ranam, ranitvam, še tako starim vnetjem. Dva lončka K 3'60. Naročila se naslavljajo na lekarno angela variha rl\II 11^1 'v IPreg'racli pri ZRog-atc«. Dobiva se skoro po vseh lekarnah. Podružnica Ljubljanske kreditne banke o Celovcu Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000. Denarna vloga obrestujemo po od dna vloge do dne vzdlga. Koloduorsha cesta šteu. 27. Zamenjuje in eekomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kursnl izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženltnlnske kavoije. ~ Sskompt in inkasso menic. — JBorzna naročila. . Centrala v Ljubljani. Trstu in Podružnice v Spljetu, Sarajevu. Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8'— za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po ditevnea kurzu. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.