F ~'rri"*^"J"""1*' 1 ^^alM 4H Mk • AV f T n.nt*... Jl^ , jI ^^^^^^^^^ '_ " _ ' ^ ^ [ j NO. 46. CLEVELAND, OHIO, l^NO^M^M^IL 22nd, 1918. ___ Slovenci so podpirali za $112.000 I Liberty kondev. (Mand zaostaja. BT —Število skupne svote za Liberty bonde. se tekom zad-njilh treh dnij ni .posebno pomnožilo meki Slovenci, in moremo danes zaznamovati le skupno svoto $112.000, toda v splošnem so slovenski odborniki Liberty (posojila še yeidno /hrabro na delu. Mnogo Slo-( vencev je zadnje čase podpisalo Liberty bonde v tovarnah, net da .bi tslovenski oddelek (kaj vedel za to. Mnogo telhi ljudi (prihaja v naš urad in bi rakti videli, da se priobči njih ime v časopisu, kar pa seveda ni mogoče. Kdorkoli v tovarni podpiše Liberty bond, ddbi (tovarna kredit za njega, in vlada o tem ničesar ne ve, da so Slovenci -podpisali. Le one tovarne, ki so se zavzele, da sporočajo kateri Slovenci so V njih prostorih podpisali Liberty ibortdte, dajejo Slovencem kredit. Mi smo -že od začetka prosili jSlovence, da podpisujejo samo pri 'Slovencih, in kdorkoli ni podpisal Liberty Ipnda pri'Slovencih, ampaik v tovarni, od njegovega podpisa ne dobi slovenski narod nobenega kredita. Od sobote, 20. aprila naprej ne smejo zastopniki nobene narodnosti niti v tovarne tveč gleldie Liberty bondov, ampak se podpisuje ie v itovarnah in tovarna dobi ll^redit. Raditega pa nuijno svetujemo vsem Slovencem, ki fee niso podpisali, da podpišejo /pri Slovencih, plačajo prvi obi /rok na banki, -in jpotem imajo ' tudi v tovarni mir. Nihče jih ne bo nadlegoval. Slovenci, večja, toliko bolj častna. Podpisujte pri Slovencih. —-Od slovenskega vojaka v Camp Sherman smo »dobili sleddče tpismo: Pravkar sem prejel vaš cenjeni list "Gleve-iandsko Ameriko". Sprevidel sem iz lista, da dielajo cleve-landski Slovenci r ne želi uporabiti rezerve. Vifhovno poveljstvo zaveznikov je prpričano, da Nemci ne morejo dolgo več »padati, I kajti že prve dtteroKifenzive so poslali rezerv v bcjj|| dočim se zavzniike rezerve -1* niso udeležile bojev. k M°rnarji submarin^v se puntajo. Rim, 21. aprila. Sep' se naznanja iz verodostojtJMt virov, da so se nemški moirjflrji dvanajstih submaHnov JBbunrtali proti poveljnikom teiS^o obrnili submarine proti ?»omaJčim pristaniščem. Todalnemško vojaštvo v pristanišč* ni pustilo ,kha bi se smjmrinski mornarji izkrcali, aniflpe jih je nemudoma aretiralo;?! Na laškem baj^hju Rim, 21. aprila. JB gorski fronti, pravi laško undno poročilo, so laške patftB začele mnogo prask s sovttiniikom, katerega so vrgle nijKj. Naša artilerija je uspečn«! obstreljevala avstrijske pK^nije na gorski planoti A^fcrff ko so se Avstrijci hoteli uiiHtniti iz mesta Grave di Pla|>||Dopoli, katero mesto je ppfeflavljeno od reke Piave. Nemško uradno Berolin, 21. aprila,! Na za-zadtnem bojišču : BotS počivajo, le predstraie so -^fcpopadu s sovražnikom. Hu,jsi,artilerijski iboji so se vršili jI Wyt-shcaete in Bailleul. \^w"ogezih smo usipešno napadli Aekatere francoske postojanke in dobili več ujetnikov. Angleško uradno vročilo. •London, 21. aprilalgpfa fronti ob reki Scarpe sittp dobili več uspešnih man|p$K napadov in zajeli 37 Nqmcev. Južno od La Bassee (kanala so ittahovito ob^||M|| naše postojanke. iDež in sneg vlada deloma na fronti. Proti večeru so naši zrakoplovci zagnali 16 ton bomb na železniško postajo v Armentieres, Wareton, Estaires, Bapau-me in Ohaultves. štir>e eettez»- niški vlaki polili municije, so bili uničeni. Charlie se zopet izgovarja. Amsterdam, 2>i. aprila. — Glasom brzojavk iz Dunaja je našel avstrijski cesar novega grešnega kozla za njegovo razvpito ponudbo Franciji. Avstrijski cesar dolži nekega francoskega meniha, ki je spovednik njegove žene Zite, da je ponaredil csarjev0 pismo. Avstrijski cesar trdi, da je njegovo p«smo spisal v nemškem jeziku, nakar ga je dal Idotič-nemu menihu, da ga prestavi na francosko. Ta menih je baje celo pismo spremenil. Nobenega 1. maja za Francoze. Washington, 21. aprila.— Glasom uradnih brzojavk ,iz Francije, francoski delavci ne bodejo letos praznovali dan 1. maja, ampak bodjejo delali radi velike nevarnosti,1 ki preti na fronti. Potres v Californiji. Los Angeles, aprila. Vsa južna Californija in^lel Arizone tir Utah so se tresli danes m • ipopoldne ob pol štiriihi Potres je divjal najhuje/v San Jacinto in Hemet, kjer se je porušilo ninoog hiš. PERMU. Published and distributed under permit No. 19 auth-oriasd by the AclolOcttbcr 6th, 1917, on file at the Peit Office ef Cleveland, Ohio. By order ef the President, A. S. Burleson, Posfoaester General Vladni le: Kupujte Liberty bonde. —Mesto Cleveland je pod>-pisalo komaj polovico določene svote za »Liberty .bonde.Do-icim skoro vsa mesta napredu1-jejo, zaostaja Cleveland. Manjka še najmanj $27.000.000, da se nabere vsa svota. Ta teden bo odbor, ki deluje za Liberty posojilo, se prepričal kdo je že kupil Liberty posojilo, /kdo ga ni. Zvedeli bodejo za ime vsake osebe v mestu. Posebna pisarna se je ustanovila v Hiokox tposlopju, kjer bodejo imeK p#olefr 'V.tHoUd. Treba je zaustaviti skrajne sile, da Cleveland stori svojo dolžnost napram Ameriki. Tekom pnvega leta, odkar se nahajajo Zjedinjene države v vojni so razni sleparji ociga-nili ameriško ljudstvo za $250. 000.000, kateri denar (bi se si-oer vložil v Liberty posolijo. Ta denar so zgubili večinoma delavci in srddmji stanovi, ker so kupovali delnice raznih podjetij, ki nimajo absolutno nobene vieljave, ikatera podjetja se vstanovijo le, da s iz-mozga denar lahkovernim in neizkuišienim osebam. Ti trotje človeške družbe, ki prodajajo sleparske delnice, izmozgajo približno $20.000.000 meseicno raznim delavcem, ženskam, u-dovam, sirotam in starcem. Amerikanec pravi tem sleparjem z delnicami ''wild cats'", Idttvje mačke. Ti sleparji ovirajo poslovanje Liberty bondov, ponujajo svoje lastne delnice, o katerih silovito pridigajo v časopisju, se ne zmenijo za Liberty posojilo, a tpotem mahoma zginejo preko noči z vsem denarjem, fcateregft *> ukradli lahkovernim tyuidem. Ti sleparji se navadno pustijo inkorporirati, bobnajo w javnost, lidla imajo ju- Wo. §| Rusi vznemirjeni rad Japoncev v Sibiriji London, 21. aprila. Glasom brezžične brzojavke »z Petro-grada je poslal ruski zunanji minister čičerin brzojavko nemški vjadi, v kateri naznanja, da ruska vlada boljše vi-vs? nemške ujetnice v vzhodni Sibiriji. Londion, 21. aprila. Ker so Rusi v Vladivostoku uprizorili več demonstracij proti japonskim in angleškim četam, ki so se izkrcale v tem mestu, je japonska vlada prisiljena poslati več vojaštva v Vladivostok. Glasom brzojavk iz Harbi-na, je iposlala vlada boljševi-kov povelje v ^Vladivostok, lete se vsi topovi, municija in o-rožje, ki je nagromadeno v Vladivostoku, nemudoma prepelje v evropsko Rusijo. Ves potniški in tovarni promet v Sibiriji se mora nemudoma ustaviti, da se to Ičimprej zgodi. Boljševiki s0 se umaknili iz mesta Dauria ob Bajkal-skem jezeru. Ko je prišel tja zastopnik zaveznikov, je dognal, da imajo boljševiki med svojimi četami 400 bivših nemških vojakov, katere so oprostili in uvrstili v svojo armado. V Vladivostoku Jezijo o-gromne zaloge streljiva, večinoma pripeljanega tja od Zje-dinjenih kfcžav. Ker so Rusi sklenili mir z Nemci, so se zavezniki bali, da bi to orožje prišlo Nemcem V roke, radi-česar se je izkrcal oddelek japonskih . in angleških mornarjev, da louvajo to orožje-, ki še ni plačano. V Washingtonu So prepričani, da Rusi nikakor ne morejo prepeljati orožje iz Vladi-vostoka v Evropo. Prvič je sibirska železnica v skrajno slabem isitanju, da bi vzeJo nad eno leto, da se prepelje saj en del orožja v VladivostokiMji drugič pa bi morah' boljšejpji ustaviti ves drugi prouu4P%4 (Sibiriji, radi česar si pjdcoplje-jo sovraštvo prebivalcev Sibirije, ki bi morali stradati. Za- < vezmiki se tudi boje, da prodajo boljševiki orožje Nemcem, ali pa da ga Nemci sami za- $ plenijo brez vprašanja. o- S sekiro ubila štiri otroke. St. Louis, 21. aprila. Mrs. J Kate Finley Skaggs, 35 let stara, je včeraj zvezala svoje štiri otroke z vrvjo, jim zamašila, tista, nakar je vzela sekiro in udrihala z ostrino po.h glavah otrok. Trije so bili ne- j mudoma ubiti, Ičetrti umira, ^ Otroci so bali stari 3, 5. 7» & | žena je naredila to, ker j« | mož grozil, da jo pošlje^v^^M .'i. • ^JS* jsŽJI ■ «-JŽfi Šil CLKVKLANDSKA AMERIKA • MAM V MNDHLfH, SUDO IN PETBK. naročnina, Mm Ammrfar - J^.Mj Ctnfd. po poJMf4.00 Mr T nif - it*OitK.a - Jc « I JWWK4W JWeMw " - LOUIS J. PIRC, BdUor. HStflBP MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. 1 Sfoaitiisia the Gty of Cleveland ami (Mre. IH'iii^Hlyiii in request. American in spirit Foreign in lasgatgeoi y • ai&i!C(l;*s 'second-class mutter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Qhio uttiHr^tNFAčt of March 3rd. 1879*__ (dg^fcftn " .Ho. 46. Mon. April 22nd, 1918 Patrijotizem in politika. Danes so dnevi patrijotizma. Politika 'bi morala zginiti iz vseh dnevnih vprašanj, tlielovati bi se moralo samo v prid Zje-dinjenim državam, (brez vprašanja, katere stranke jie prcidsed-niik, ka'tere stranke so senatorji in poslanci. Edino vprasarcje, ki se more: danes staviti ameriškemu (državljanu je: Ali si ti •polni sto procentni Amerikanec? Mfolo ibriga nas, ali je Sodo re-l 1 putblikanec, demokrat ali socijalist. Taka vprašanje spadajo v a nrirno .dobo, ko nimamo druige.ga opravila kot med seboj zbolj-Kk sevati razmere. Danes politika nima mesta nikjer, niti pri ■deft; mofaratih, republikancli ali socijalistih. Katerakoli stranka sili svojo platformo danes v ospredje, katerakoli ae siku'sa okoristiti na račun tontg-e, ne razume današnjega položaja, , ampak je g| . škodljiva narodu v teh časih. Danes je vprašanje: zmaiga ali smrt. Ali ikajzer ali svoboda. Nobenega drugega vip-rašaivja ne poznamo. Če holče Amerika zmagati, mora imeti enoglasno podporo od vsega svojega wdbivalstva, zklnfeti se morajo vse struje, odndiati mora vsakdo nekaj, -da rtiako zjedinjeni dobimo tem večjo moč za f smrtno naporno delo, ki ga imamo pred seboj. Patrijotizem in amerikanizem, to ista danes Idlva principa, katera moramo neprestano povdarjati. Vse druigo se mora umakniti v ozadje in mirno čakati tam "iboljšifli dn-ij". Nihlče ne kupuje danes Liberty ibondov raditega, ker jt demokrat, repuiblikanec ali socijalist. Ljudje kupujejo Liber- . ty ibonde ikot Amerikanci, ker verujejo v ameriške ideale, ker žeftjo, da se: vrne Amerika iz tega Strahovitega boja zmagovalka. Vsak poskus upljivati na Amerikance kot strankarje v leh resnih časih, 'bi se moral nemudioma zatreti. Lep vzgkidt ameriške zavednosti in nesebičnosti so dali ( Slovenci v Cleveliandu. Uredništvo našega lista je pozvalo vse •Slq-vence brez izjeme, Ida se oglasijo iki skupnemu delu za us-,peh tretjega Liberty (posojila. Nismo vprašali te ali one stranke, ampaik vprašali smo ves narod brez razlike, da pride, na dan s svojim delom. In raiditega smo imeli jfrloveirci v Cleve-landu tak uspeh kot še fcikldar prejne. Pošteni katoličanje in o pošteni socijalisti so delali roko v roki za uspeh Liberty bon-Opov. SJi so kot bratje na idielo in delujejo še danes. Pozalbili so i feka medsebojna politična mnenja, prddi očmi jim je samo fola-Pgor in napredek Amerike. Uspeh je ituikaj: Naldi stodeset tisoč 1 dolarjev so podpisali Slovenci v Olevelandu ra/ridtega, ker so ' zjedinjeni, ker so patrijotični in ker so odložili za časa Liberty ■Viondov ikampanje vsako stramkarstvo. Nihlče ise ni odrekel svojim principom, nihče ni pozaibil svojega prepričanja, toda vsi vedo, kla je ameriikanizem in patrijotizem danes prvo, potem pa stranka. Vsi vemo, da 6e, ne prispevamo pG svojih najboljših močeh AmerJki do zmage in isvofcipde, da ta svoboda za nas ni ničesar vredna. V tem so nam podali Rusi najbolj tragičen vzgled. Rusi niso bili edini, prepirali so ®e med seiboj, dovoljevali so idemar-gogom, da so kričali po miru, in Idanes imajo Rusi mir. 56.000. 000 bivših svobodnih Rusov, >ki so se osovobodili carjevega jarma po revoluciji, je danes v nemškem suženjstvu. Nemci počenjajo najsilnejše strahovitosti v Rusiji, ne kla bi ruska vlada mogla le z mezincem ganiti. Nemška vlada je pobrala povsod zadnji vinar ruskega premoženja. Ker niso hoteli sami se ■ žrtvovati, iker niso bili edini, ker so raje se, »prebirali v strankah, je prišel tuijec, -ki jim je otlivzel vse kar so imeli, iki 'je komaj osvobojene Ruse potlačil z nogo Ho tlom, kjer umirajo suženjske smrti. Talka je usoda naroda, ki se lx>j na nož med brati. IČas in J razmere so jim odprle oči, da so sprevideli, da jih mesebojni J boji vodijo vsužnjost, a skupna sprava in sporazum pa k svo- ^ ■bodi In če še pomislimo, ka»ko malo iprilike imajo naši ibratje ^ v stari domovini ,da skuipno delujejo, da jih vlada neprestano J iiutjska med-sebojno, je ona za nas. Če bodemo tako delovali, se bodejo nasprotja med nami ublažila, znaičaji se bodejo utrdili, napredek bo večji. Pomnite, da z napadom ne bodete nikdar pregovorili nasprotnika, da postane vašega mnenja, ampaik z Idtostojnim obnašanjem in lastnim vzgledom, da ste vi boljši ikot vaš bližnji. Kateri narod je strpen, popustljiv, ta je v re,snici svoboden. -Zldlra^barski narodi so večni sužnji drugih. Danes potrebujemo združene sile narodov za boljšo bodočnost. Malenkosti, ki jih ima vsaJk narod reševati med seboj, osebni prepiri, #verski in proti verski napadi, danes ne (pridejo v poBtev.Sile se morajo danes koncentrirati napram onim,ki nam vsem skupaj grozijo. Napram avtokraciji, suženjistvu, milita-tizmu. I11 nikdar ne bodejo te straišne sile poražene, če zavedni patrijotKni in svobodoljubni narodi ne bodejo napeli vseh svojih sil. Razdeljeno delo ni »uspešno delo, skupno delo je uspešno. Tuldd nas Slovence in Jugoslovane čaka svobodna bodočnost. Toda le tedaj, če se. združimo ,pri delu za to bodočnost,, da odložimo vstran viso sebičnost, zdražljivost, napuh in osebne dobičke, prepire.in prepričanja ter primemo vsi skmpaj za delo — za svdbodo naroda. Ta velika ideja nas'bi morala z'druziti, (kakor je avtolkracija, militarizem in suženjstvo združilo naše nasprotnike, da nas uničijo. ^ Imena zavednih Slovencev: - « 1 Edward Kalish in njegovi pomočniki. e B.N. Zakrajšeik, >18022 Neff Rd................. $50.00 -j B. N. Zakrajšek, do. ..$50.00 - E.V0klmilki,6202 St. Clair $50.00 1 B. N. Zakrajšek, 18022 (Neff 1 Rd............... $50.00 1 B. N. Zakrajšek,, 'do. . .$50,00 1 Skupaj ........... $250.00 j COLLI MWOOD. F-M. Intihar in njegovi ! 'i^iuoouiod - J. E. F. Perko, ,3555 E. 82 ..$50.00 > A. Ulle, 3555 E.82 ... .$50.00 • M. šuišteršič, 3549 E.8i $50.00 > J. Žele, 3559 E 81.....$50.00 1 L. (Smith, 3545 E. 81 . .$50.00 I. Gliha, 3572 E. 82 .. .$50.00 » Sam Gingler, 3580 E.81 $50.00 > «L. Barle, 3583 E. 82 ..$50.00 J. Rimer, 3528 E. 82 . .$50.00 1 F. Frank Kral, 8102 Marble ................ $50.00 * (J.Oreh^yieic,8io7 Marble $50.00 1 C. Scdbbina, 3535 E. 80 $50x0 1 M'.Maftinsek, 3559 E.81 $50.00 1 F. Godec, 3556 E. 80 . .$£0.00 ' J. Godlec, 3568 E. 81 ..$50.00 1 D. Zakrajšek, 3557 E.81 $50.00 ' Skupaj .......... $2950.00 Frank P®rme in njegovi pomočniki. J. Vidmar, gti E. 63 . .$50.00 J, iMišmaš, 1161 Norwocidi Rd................ $50.00 J. Petek, 1100 E. 63 ..$50.00 J. 2nidaršič, 6226 Carl $50.00 J. Naglic, 1157 E. 61 ..$50.00 J. Pižem, 991 E. 64 . .$50.00 F. Kuhar, 6316 Carl ..$50.00 J. Peterlin, 5710 Bonna $50.00 J. Krašovic, 4426 Mamilton ave............... $50.00 F. Legan, 5430 Stanard $50.00 V. Kral, 5519 Carry \. $50.00 I. Jerič, 1193 E. 60 ____$50.00 J. Petrinčič, 1250 E. 58 $50.00 Š. Peterlin, 1089 E. 66 $50,00 J. Miklaric, 2560 E. 73 $50.00 ' Skupaj ........... $750.00 ; John Tomaiič in njegovi 1 pomočniki. ; F. Markus, 1383 E. 53 $100.00 A. Artelj, 1369» E. 53 ..$50.00 A.Stanovnik»,6209 Bonna $50.00 4 F. iMarkič, 1363 E. 53 .$50.00 J. Roje, 1392 E. 47 • • • .$50.00 I A. Bizjak, 1560 E. 43 ..$50.00 A.E. Pakiš, 1421 53 ..$50.00 > J. Barlish, 695 E. 162 ..$50.00 > Clev. Amerika urad. ) Leo Belinigar, '1051 Addison ) Rd............... $100.00 M. Kosak, 1172 Norwood > Rd.................. $100.00 > J. Bruss, 544 E. 152 ..$100.00 > J. Miljavec, 1095 Aidklison Rd. > .................; $50.00 » I. Meglan, 1044 E. 62 $50.00 • E.Potokar,65i7 StjClair $5000 ' J.Potoikar, 65i7StJClair $50.00 » M.Vodiopivec, 1284 K5 5 $50.00 Skupaj ........... $550-00 ■Skupaj podpisanega Liberty Bonda dne 17. in 18, aprila, 1918; Cleveland ........ $64.400.00 Collinwooki -------- $ 9.200.00 Newiburg ____.... $ 5.9SO.00 Po raznih tovarnah $29.000.00 SKUPAJ.....$108.550.00 Tega iposojila se je vdeležilo 1185 oseb, katere ima tajnik vknjižene. Tovarne niso zraven prištete. Cleveland, dne 18. apr., 18. Frank Hudovernik, taj.za S.O. Louis J. Pire, Anton Grdina, vladna zastopnika. Dalj* prihodnjič. -0-- Iz stare domovine. IZJAVE SLOVENK. (Slovenski Narod, 22. I.)— "Narodno zaviedlne žene. in de; kleta iz občine DivaJča na Primorskem enodlišno pozdravljamo delovanje Jugoslovanskega kluba za isvoboditev na-š.e»ga milega naroda. Islkireno in z vso dušo se izražamo za zedinjietnje tvseh Slovence v,Hrvatov im iSrbov iv edEnstveno jugos'lovanslko državo. Istor časno izražamo dr. Sušterši-tču ikot odpadniku Jrugoslovan-skega Boluba najostreijšo ob-sotdlbo in nezaupanje, iker je lomil slogo celega Jugoslovan-stv0 s tem za tnas najpomembnejšem zgalbvnisBceim! času. Hočem0, da bodo naši otroci srečni in svobodni državljani svobod n« Jugoslavije! Zato •brez strahu naprej! 1- r: go (bodočnost. Do teidiaj mora q mpfc narodno g^sovanje tudi N ^J^atsko^rtMlcem ozemlju d Hrvatska, zbudi se, vsitani, "" dokler je čas, da ne bo prekas- ^ no. Organizirajte izjave oWčin ^ in vseh hrVatsko-srbskih kor-poracij. Žene b dekleta ,nalbi-rajte podpise od hiše Ido hiše 1 'Stvar je nujna. Izjave s podlpi-si pošljiltie našemu slkupnemu h slovenslko - ihrvatsko - arbske-e" mu predstavniku na (Dunaju — > Jugoslovanskemu klubu r— dtet 1° tže sedaj pokaiete, idia ne ob- 10 stojajo za vas umetne meje 1 med olbema državnima polovi- cama. Hrvatska, dvigni svoj glas ipred svetom 1" l~ AVSTRIJSKI NEMCI PRO- > TI JUGOSLOVANOM. (Slovenski Narod, 17. I.) — "V pomdeljek je bil poslanec .e Ddbernig pri ministers-kemu lz predsedniku, kateremu je rekel. idia so alpski Nemci silno ogoriaeni, ker vlada ne podvza-,e me nikak^ga koraka proti na-ri rodnemu' pokretu med Jugo-J" sl°vani in Čehi. iZagroril je, da bodo sitopili alpski Nemci v 0-n pozicijo." ENT^RPELACIJA O PREGANJANJU. S -(Slovenski Narod, 24. I.) — "Jugoslovanski -kluib je pred-® ložil na današnji seji parlaonen- 11 ta (22.I.) 40, deloma zelo ob-x~ širnih interpelacij, ki se tičejo * skoro iziklljučno ipreganj an j a in zapostavljanja Jugoslova-a nov. Istotake interpelacije bodo predložili poslanci tudi v' delegacijah." rl PROGRAM AVSTRIJSKIH a PANGERMANOV. a . r«« (Slovenski Narodi in Slove-rnec, 15. I.) "V nadieljo 13. t. m. so alklžcali koroš/ki Nemci sestanek v BeljaJku, na kate-H rein so sprejeli resolucijo, v l' kateri se toplo zahvaljujejo H avstrijski, pa tudi nemški voj-^ stki za izvojevanje zmage."Ker ogrožavajo — tako se glasi v ' resoluciji — ne samo zunanji sovražnika, temveč tudli notranji mot in sigurnost države, predvsem pa sigurnost in posestno stanje nemškega naro- 0 da v Avstriji, izražajo skup-a ščinarji, da mora biti obstanek ' edinstvene močne Avstrije za-a jamčen samo, ako bodo imeli Nemci v njej garantirano svoje sedanje posestno stanje in ^ svojo **logo voditelja. S tem ciljem pred očmi za-. hleva zbor z ozirom na zuna-' njo politiko: 1. Izkoristiti se/ morajo ko-' losalni vojni vspehi proti sov-3 raaniiku, primerno žrtvam nemškega naroldb. Dosedanje meje se morajo primerno popraviti, da aa zaščiti bodoči 3 razvoj in prepr.ečijo eventual- 1 ni napadi sosedov. 2. Olidržati 5 in še (bolj utrdit1 zvezo z nem-- ško državo v političnem, ekonomskem in vojaškem oziru- 1 3. Demokratizaicija zunanje ' politike. 4. (Brezpogojno se mona odbijati namera, da bodo notranje razmere v Avstri-" ji predmet mednarodnega pre-1 govarjanja, ali zaključenega ' miru. Zah^va ali dovolitev f u.mesa'vanja sovražnih Idlnžav v 1 ureditev notranjih državnih zadiev se mora ožigosati kot veleizdaja. L Na ipolju notranje politike: ' 1. PreuTieiditev lAvsrije v smis-1 lu brezpogojne utrditve nemških privilegijev. Nemške na-cij°nalne zahteve imajo brezpogojno prednost pred državnimi zahtevami. 2. Odoepitev Galicije. 3. Zaihteve Čehov po samostojni državi sei odfbijajo a lrimine in germanstvu se mora zasigurati Vajtaa pozicija v soseldbjih deželah. 4. Napram jugoslovanskim zahtevam se morajo zavrniti vsi načrti, ki gredo za oldccpitev dežel ali Idolov diežel,preko katerih vodi pot do Jadranskega morja, zlasti do Trsta. (Nemški na-čnt je toraj: Jugoslavija breiz nije. Opombi! "Slovenca".) 5. Tržaška luka se mora razširiti. V Trstu se mora o-snovati nemška parobmodna šola. 6. Uvesti se mora nemški državni jezik. 7. V Trstu kot v edinem »rednjevetopn sike m pristanišču germanska se morajo brez pogoja zadušiti irtdcntske struje in slovenski načrti. 8. Zavrača se vsako ladPrjenje deželnih avtonomij, iker ibi ogrožale homogieini (karakter Avstrije. 9. Zahteva se ^ Ojjacenje narodne zveize med s Nemci in Mažari v borbi proti t državnopravni predhflosti Cr 1 hov % Jugoslovanov. IO> jNiij: t , ostrejša iborba proti ekonom- . ski in (politični prevlasti Zidov. t 11. Slovienslke province se ne . smejo dkonomski favoritizira-. ti. 12. Osebam, ki so »pobegni-j le v inozemstvo, naj se one-. mogoči povratek, njih imetje j naj se proda in odreče amne-. stija, i tki.'.' 'SHčni sestanki so se vršili t na 'EKinaju in v Gradcu. . AVSTRIJA IN NEMČIJA. ; ((Slovenski Narod, 19. I.)— . ''Tudi Bismarck j«! bil za znano j geslo: Alko ne Ibi bilo Avstrije, bi jo morali »tvoriti! On je . bi! namreč prepHčan, Ida je Avstrija taka, kakor je danes, neobhodno potrebna Nemčiji. , Avstrija isestoji iz številnih , nenemštkih narodov, ki ibi ne ibili, ako bi bili .samostojni, ni-j (koli slugei tujih interesov. Zato se je zdelo Bismardku potreb-. no, da ise ti maradi sipoje pod nemšlko vlado, ki bo delala i vse, kiar je -v interesu Nemšt-va. On ni ihotel idelovatri na to,-idia zedini vse Nemce v Nem-. čiji: nais(protno, oni morajo o-stati v Avstriji in tu vladati, da bi ,mela Nemčija s tem močnega zavezn»ka. On »j« dobro poznal moč nacijonalizma in vedel je, da bo ta sila stvo-> rila Nemcem izven Nemčije melone simpatije z^ "Reich". Tako je tuldi bilo. Naša ivlada je šla (N!emčiji ipovisod na roke, dia se širi nemška nacijonalna ideja. Nemška omlan zAM( PHiNKsrrr NAi>E DOBRO PEK. IN_ i 'Ki J , \L it! P0tN„lu ^TjNAJGOL;t ( he I hm;! \)a Clean Co. -NAJ if it L . COLLIN WOO C P .".'OPUtMC A 1361 East i5tli h\ ■> 15513 Waterloo Road Nuittttl Laj« 8)ii ■ • ''.i">»i*n __________5694 I J. S. Jablonski slovenski fotograf, 6121 ST.CLAIR AVE. Isdeluje slike za Žcnitbcin družinske slike,otroSkc •like, po najrovejll modi in po niskih cenah. Za 3P-A.OO vrednostnih stik (en ducat), naredimo eno Teliko sliko ▼ naravni velikosti ZASTONJ. VSE DELO JE GARANTIRANO. , PAIN-EXPELLER 7/ je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in ^ im nadlogah. ■ Sedajne razmere ao nas primorale, povišati ceno na 35 in 65* centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. B S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto [■ močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb. Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je j tn naslikan. Pri kupovanju pazite na aidro znamko, ■ na besedo Loxol in na na&e ime. Pravi Pain-Gxpeller je dobiti v vseh uglednih lekar-fl nah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa M 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko. ^^ F. AD. RICHTER A CO. DR. L. E. SIEGELSTEIN, ■•II Pk*» Car. IVm ISOe Cntnl Z4S1 R I KRVNE IN KAdfOCNE BOLEZNI "I * mmmmmrnrnm—mmmlmm-mmm—mmmmmmJ UK A DkN E URL Od aivtraj da 4. hhUm, od 7. d« 8. «*•*«, [ ObnU^hmd \04m 12 3TO rerrtmnaa« BW«. 74S EoeUd ktm. M*v Mh SL •j- t ■ I ' ' 'qlSjlf,* : ČUDOVITA PONUDBA. Doctor Oowdrick. slavni X Ray l^ecljalist nudi svoje akuinje v»a*l' bolni oe«bl, da je lahko vmkdo delelon te čudovtte ponudbe, lodor ae j* bree uspeha zdravil pri drugih zdravnikih In troftll denar. Moja preiskava Moja akrbna preiskava vsakega bolnika, ki pride k meni je ena lz-med posledic uapeha. Moje metod« bo različne od drugih. Imam najnovejše In najboljfte aparate in elekt* rlčne stroje. Zdravim vsakega bolnika direktno na Isti bolezni, na ko. torl trpi, Ce po preiskavi pronaj« dem. da vaa lahko ozdravim vam s veseljem povem, če pa pronajdem da ne morem, vam to odkritosrčno povem. Moja preiskava združena z X žarki In floureekopom mnogokrat odkrije vaš pravi položaj Ln bolezen. Posebno naznanilo. , Jas želim, da ml zaupate. Jaz žel lin, da pridete ki ml razložite svoje bolezen v vašem Jeziku. Pomnite, jaz nJbem navaden zdravnik, ampak ftpecljaliet z mnogimi leti akufinje, da zdravim bolezni kakor je vala ln katere oo drugi nehali zdraviti Dalj Caea ste bili bolni, bolj je zapletena min belezen, tem večje zanimanje Imam. Jaz naredim rad kar drugI skate, je narediti 1n ne mereje narediti. Ne zgubljajte dela. Vee zdravljenja je prijetne ln vam ne povzroča bolečin. Imam številne čudovite »troje sa zdravljenje vsake bolezni. Kadar se eglaolte pri nas, »te sprejeti z ideje, ' da bodete ozdravljeni v najkrajšem čaeu. MV»Ja ipopolna pretakava s X-Ray vem pove e vašem poMaju. Ce ao drugi ugibali, pridite k meni. Gotovo pridete pozneje, zakaj ne bi prišli eedaj. Ne računamo z« najvet in preiskavo, če ee zdravite. 2047 E. 9th St. DOCTOR COWDR1CK Mod Euclid / 4. nadet Mi*«.*. Cleveland, o. in Prospect f UndM ur«i tjntfrnj ikl.av.Ofa B«d.lj«h oi 10 60 1. SLOVENSKA TRGOVINA y CoUinwoodu. Lepe volnene spomladanske obleke za vaie fante od 6 do 17 leta DOBITE PRI F. VAHČIČ, 746 E. 152 St. zraven kuhe Dr« J« V. Župnik SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 6127 ST. CLAIR AVE. knausovo poslopje nad grdinovo trgovino Najbiljše zobozdravnisko delo po nizkih ceoah. Uradne ur e : Od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Kdor ne more ob tem času priti, naj se diogovori za njemu ugoden čas. Dr. Zupnifc je priporočan od" tiso-čev zadovoljnih oseb, ki so se pri njem zdravile. Sprejemam Liberty bonde v plačilo zdravniških računo Automobil najfinejšega izdelka, krasno delo in čudovite trpežnosti. Dajte da vam avtomobil razka-žemo, prepričali ae bodete, da je boljii kot vsak drugi 8 cilindrov avtomobil. KING CLEVELAND CO. 1924 EUCUD AVE. / Vpraiajte sa Car. C.ntr.l 2410 R Mf ChaS. C. LeW» Pr^p«. 302» Čistenje in likanje oblek. DOBRO DELO. Koška obleke................$140 ldoške soknje............... JopUl..............................BOe NIZKE CENE. ženske kiklje.....................50e Ženske dolge suknje........$1 jDO Ženske obleke................$1JQ Till DAMM DRY GLEANING Go. 1574 E. 55th ST. £ssUfi« i / ii. 7. DAM M. poslorodjm. alia; . 7rT.>M\ ^vc »i • • -'DM TK> • ■ . ■ r Andrej Černišev, Roman Spisa/: JULIUS ZEYER Poslovenil STANKO SVETINA Talko je živel Andrej v svojem ujetništvu. 'Kakor se dvigajo v večernem hladu orose-ne gla/vioei cvetic, od vročine usa/hde, kako so se dvigale in dkrepcavaJe tudi njegove misli ddl čara prirode in poezije' in so ga odvra'cale odi dbupa, kamor fje že skoro padel. V sladkih sanjah, ob dragih spominih na Katarino, Agrafeno in na ljubljeno mate?"tem daleč so mu minevali dnevi in tedni; niti zapazil ni, om pri- i hodnjič udeležil tega," je na-dlalijcval, "in neizre^no se veselim. zakaj gostje pridejo tja od vseh strani, od blizu in da^-leč in za našo samoto je Šum- i na družba tembolj dobro doš-la. Jutri, diragi Černišev, poj- i Idiem v mesto, da si omislim sijajen kostum za tako slaven (P'les." Andrej je vzdihnil. Kako srečen se mu ije zdel poročnik iMiravič. Prvič v svojem življenju je začutil nekaj zavisti podobnega, z tadjnim hrepenenjem je posluššal opise plesov in balov, s katerimi ga je' poročnik od onega dne pri vsakem obisku razveseljeval in kake tri tedne po onem ve^ čeru, ko je * Andreg prvič iz-1 vedel o prisotnosti Omiljan-skih v gradu, mu jei »Mirovič navsezadnje prinesel »v ječo sijajno maškeradno obleko,da bi jo Anldinej po svoji volji občudoval. Toda medtem, ko sta ogledovala kostum in sta skupno zlbtiijala vsakovrstne šade in« ko je ravno Mirovič silil Andreja, naj se olbeče v kostum, je nenadoma prilMtel poročnikov sluga in jei oddal temu depešo iz mesto, ki jo je prinesel poseben posel. Mliro-vič jo jet takoj razjpečatil. ■"Prokleto suženjstvo vojaške službe!" je vzkliknil istrast-no, ko je prebral depešo. "Takoj moram iti »v mesto in jutri je maškerada; moje veselje je pokvarjeno, ni mogoče namreč, da bi se vrnil o pravem času!" Jezno je zgrabil krasni kostum, netjevoljno ga je vrgel na tla, od Anldlreja se ni niti poslovil in je odšel iz sobe. Andrej je sočutno pogledal za pre varjenim prijateljem in je začel zbirati proč vržene detle kostuma in jih je zložil na mizo. Ko je dvignil zadnji kos, je zagledal na tleh velik, zlat denar, ki jei pa'dJel iz žepa gu-bastega plaščka — bil je ravno tak denar kakor oni, ki mu ga je pokazala Agrafena kot znamenje svojih prijateljev. "Kaj jei slednjič čutilnega na tem!" si je mislil, saj ise Mirovič ivedno odkrito ponaša s prijateljstvom s celim rodom Omiljanajkih!" Spravil je denar zopet iv plašč in je ostal zamišljen; zvečer je vprašal slugo, če bi bilo mogoče govoriti "s (poročnikom, toda zvedel 'je, da je ta irtfmo^ekAiitej-fti - wagei vslefdi tega doseči miru, vedno mu je bila na'misli Agrafena in njena skrivnost, neprenehoma jei premišljal o tem, kak pomen bi neki lahko imel ta denar v plesnem kostumu in kako je neki razmerje meidt Agrafeno in Mirovičem. Drugi dan je bil že mirnejši; upal je namreč, da mu Mirovič vsaj deloma reši to uganko. Da ibi mu bil krajši čas, je sedel k bibliji in je začel brati. Toda utrujen tvedinega in napetega premirij evanja, je zadremati nad knjigo in ije gotovo Idblgo časa spal, zakaj ko ga je prebudil temni ropot teižkih vrat, ki se je razlegal po celi bdši, je videl, da so mu že davno prinesli njegov dbed. Ali se je poročnik nenadoma vrnil ? Kdo dirogi bi bil iskal in našetl pristop v to žalostno hišo? Brez vsakeag vzroka je bil nekako razburjen. Cez precej dolgo časa je zaslišal na hodniku korakei, ki so bili znani koraki sluge, totila kega, svilnatega krila in ko so se ivrata ječe odprla, je zagledal Andrej visoko, vitko Sen- 1 slko postavo, ki je bila zaivita v trojen, gost pajčolan. iKak obraz je neki skrival? Srce mu jei malone nehalo biti. iDama je (prestopila prag, sluga ije odšel,zaprl zopet vrata, toda ni se oddaljil po hodniku. 2 en ska je dvignila pajčolan. Bila je Ana Nikitišna, Njeno -licet je bilo bledo in u-padlo. Uprla je miren pogled na njegov začuldlen obraz in precej časa je trajalo, predno je spregovorila. "Ne čudite se moji prisotnosti," je začela govoriti fran-, cosko, da ne bi sluga za vrati,' razumel. "Kalkio je bila težika, naloga izvedeti za vaše skrivališče, nisem odnehala prej, dokler vas nisem našla." Umolknila je in čakala na , njegov odigovor, toda Andrej ni zinil niti besedice in je pre* j mišljeval, kaj1 jo ije neki sem _ pripeljalo. Ana je hitro nada*, 1 ljevala, da bi premagatla svo-j( jo zaldlrego vsled njegovega j mrzlega pogleda. '»Nihče naju ne !t*> motil, I poročnik je po mojem posredovanju poklican v mesto, odkoder se niti jiutri ne povrne, njegov sluga me je peljal v salon, kjer sem želela, da se odpočijem, potem ko sem se izdiala za Mirovičevo sorodni-co in se delala zelo.prevarjeno zaradi njegovei odsotnosti. Slefcfnjič sem podkupila tega argusa s težkim zlatnikom, da bi me pustil za nekaj časa z vami.'' Dalj« prlhodnj«. NAZNANILO hi ZAHVALA Turnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nam V 4- atprila umrl naš pne ljubljen i sin Johnnie. Rojen je bil v stari domovini, i6, maja 1901, fara Mirna na Dolenjskem. Tukaj v naši novi domovini je živel z nami 13 let. Bil je jako priden in marljiv ter nam ostane veidno v spominu. Zahvaljujemo se družinam Krist in iLudvik Mandel za pomoč in tolažbo, kakor tudi družinam Kolar in Somrak ter vsem, ki so nam kaj pomagali in nas tolažili v naših bridkih urah ob 'koncu1 življenja našega nepozabnega sina Zaneta. Zahvaljujemo &e tudi vsem onim, ki so ga tako lepo obdarili s krasnimi šopki in venci in ga spremili k večnemu počitku. Tebi, Zani, pa naj bo laihka svobodna zemlja in ostaneš nam v vednem spominu do konca našega življenja. John in Alojzija Mandel žalujoči starisi. bratci, Louise in Angela, sestrice. Takoj dobi delo slovensko de-kile, da bi pomagala v kuhinji in restavrantu. Dobra plača. Oglasi naj se na 1155 W. 9th St.. _. (48) Jako nevarni camouflage. Mnogo ljudi zajčne vživati želodčne grenčice, kaldlarkoH njih žeJodec ni v redu. Ta navada je nevarno prikrivanje, kajti po kratkem uspehu sledi navadno najslabša reakcija, bolezen se zakoplje v človeka in postane stalen sovražnik. Toda če čvžamete pravo zdravilo, Trinerjevo ameriško.gren ko vino, zaddbate kmalui (pravo zdravje. To zanesljivo zdra vilo je pripravljeno iz grenkih korenin, zelišč in lubja, ki ima prav adtavilno vrednost.. Sči-sti prebavljalne organe in poživi ves sistem. Trinerjevo ameriško grenko vino vas o-f^bsti" zaprtji',' rt^frfebavnoSti, ; napetosti, glavobola, migrene, nervoznosti, pomanjkanja en-eiTgije. Dobi se po lekarnah.( Cena $1.10. Za revmatizem jemljite Trinerjev liniment/jako uspešno zdravilo. Cena 35 in 75c, po lekarnah, po pošti pa 45 in 75c. Jos. Triner Co., 1343 So. Ashlanldi ave. Chica- go, 111._ ■ ; NAPRODAJ je trgovska oprava, razstavna okna, counters, mize, oprema za okna, zrcala in druge tr-. Igovske potrebščine. Se dobi jako poceni. V najem se odda I tudi (polovica prejšnjih Kauš-kovih trgovskih prostorov. ; Vprašajte na 6204 ISt. Clair ave. Tel. Princeton 1278 K. (x46) i1 NAPRODAJ je hiša za 4 družine, po šest sob, elektrika, štiri furnace, , ja»ko moderno, velika (kJet, velik lot, rent $115 na mesec, j Samo $3400 takoj, drugo na < male Obroke. Oglasite se na 11065 E. 66tb St Hisa se nahaja na 1241 H. 74A St. (46)1! DRŽAVL1ANI Slovenci, pojdite v večerne sode, da se naučite vsega potrebnega za državljanstvo. Ves pouk je zastonj. Kdorkoli pohaja te večernei šole, ne bo na sodniji ničesar vprašanje dobi iz š<4e certifikat, da se je dobro učil. Vsi učenci dobijo knijge zastonjw Noivi razredi se odpro sedaj. Sledeči so prostori: Carnegie West Library, vogal Fulton 'Rid. in Bridge ave. Vsak petek zvečer ob pol osmih. St. Clair Library, St. Clair in E. 55th St. vsak četrtek zvečer ob pol osmih, WbodJanid Library, Woodland ave. in E. 59th St. vsak torek zvečer ob pol osmih. Eagle School Eagle ave. bKzu 9. ceste, vsak petek zvečer ob 7. uri. Broadway Library, Broadway in E. 55th St. vsaik petek zvečer ob pol osmih. Eagle School, Eagle ave. dobrih državljanov. Pridružite se jim. Učite se amerikani-zma. F. K SPAULDING,* Superintendent šol. Ženska dolba delo pri mali drur žini. Plača $10 na teden. Vprašajte na 5801 St. Glair ave. Fr. Telerčič. '_(48) VABILO sa pristop k društvu SRCA M ARI JE(STARO). Drtištvo je 1» redni mesečni seji sklenili®, da spreijema žene in dekle ta od 18. 40. leta brez vsake pristopnine in sicer za mesec februar, marc in april. Katera je pa stara nad 40 let, se mora skazati z •rojstnim listom ali pa s zapriseženo izjavo pri notarju. Dru&tvo dtejfe $6.00 bolniške podpore na teden in $300 smrtnine1 za vsako umrlo članico. Mesečnina znaša samo $1.00 na mesec, katera pa hoče imeti tudi svojega moža v društvu, se mora isti izkazati z zdravniškim spiričevalom, poleg mesečnine $1.00, pa plačuje še 25c na mesec, in ako mož umrje, ddbi žetna $150 smrtnine. T9 društvo je eno najsta-rejšitrTil IT CllMrir šteje preko 300, premoženja ima nad $9000. Žene in dekleta, sedaj se vam nudi prilika, da pristopite v to društvo bnea vsake pristopnine. (Mon-Fri.50) ODOBOR. NAJFINEJŠE ženske ihhize iz vsakovrstnega blaga, fino izdelane, dobite vedno po najnižjih cenah pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clak ave. ^ (x39) največ HIS OD NEMCEV ZA PRODAT. Deset his na 74. cesti, 12 hiš na 71. cesti, 5 hišr na 68. cesti, tri hiie na 67. oesti, 6 hiš na 66. cesti, 3 hiše na 78. cesti, 6 his na 65. cesti, osem hiš na Norwood Rd., tri hiše na 61. oesti, 4 hiše na 60. cesti. 15 zidanih hiš po. štiri družine vsaka naprodaj. Imam tudi več zidanih hiš na St. Clair ave. ® prodajalnami. Vse fee hiše nosijo deset procentov. drugo leto Ibiodejo se tdražjje. Naprodaj imam tudi več farm. j. (lusin, 1065 E. 66th St. prodajalec zemljišč. Zavaruje« tudi ihiše proti ognju. _(46) NAPRODAJ je zidana hiša, 20 sob, blizu 71. ceste. Cena samo $7400. Polovico takoj, drugo polovico na male obroke. Hiša na 61. oesti za 3 družine, 12 sob, furnace, vielik lot, cena $4400, plača se $2000 takoj. Hiša blizu 79. ceste, 10 sob, jako velik lot, elektrika, velika klet, jako poceni. Naprodaj imam mlekarne in canldy store, mesnica na Norwood Rd. trguje od $8000 d-o $9000 na mesec. Oglasite se pri J. Lušin, 1065 66th St. _____(46) poročne fine svilene, oblekev vence, tančice in vale drugo dbbite pri meni vedno po nižji ceni kot drugje. Bmo B. Leustig, 6434 St. Clair ave. (*39) POZOR ROJAKI! Naznanjam vam, da sem na 6124 St. Clair ave. brivnico prodal, kakor vam je že precej dobro znano. Vsem se lepo zahvaljujem za prejšnji obisk, sedaj sem kupil tpa drugo briv-nioo, kjer imam tudi dvei bi-ljardni mizi za kratek čas in zabavo. Lepi prostori se nahajajo na 6629 St Clair ave., blizu 67. ceste. Priporočam Prihranim si enajst parov čevljev na leto. PRAV tako se je izrazil. In on je dobro poznani rudarski nženir, ki je dovolj dolgo nosil "boots", dt ve kaj reče; Njegovo pismo je krasno priporočilo za "Hi-Pres" boots, narejene po Goodrich načinu, v enem samem kosu iz (najboljšega kavčuka na svetu. Te čevlje ne likajo, ne pokajo. Lepo zgle-dajo, se lahko nosijo objednem pa si prihranite dva ali tri para čevljev na leto. i Prodaja, se pri 40.000 prodajalcih THE»BF. GOODRICH RUBBER COMPANY M.b.r« of th« Calabratvd G«*drick A«tomoWU thm— ••Best in the long Run" ^JWft AKRON, OHIO The City of Goodrich a ^B ^^^^^^ ■ v I miFj/fwin&M* H^ulB^/TBfM^^J * I\\ In* ! JLt^^r Zaupno zdravilo dela čudeže. Skoto že trideset let se Trinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, tdar zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in Ičislanje od strani- številnih odjemalcev. Maio povišanje ce«i je sedanja potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. B