F	~'rri"*^"J"""1*' 1	^^alM	4H	Mk	• AV	f T	n.nt*... Jl^
, jI	^^^^^^^^^	'_ " _ '	^ ^ [ j
NO. 46.	CLEVELAND, OHIO, l^NO^M^M^IL 22nd, 1918. ___
Slovenci so podpirali za $112.000 I Liberty kondev. (Mand zaostaja.
BT
—Število skupne svote za Liberty bonde. se tekom zad-njilh treh dnij ni .posebno pomnožilo meki Slovenci, in moremo danes zaznamovati le skupno svoto $112.000, toda v splošnem so slovenski odborniki Liberty (posojila še yeidno /hrabro na delu. Mnogo Slo-( vencev je zadnje čase podpisalo Liberty bonde v tovarnah, net da .bi tslovenski oddelek (kaj vedel za to. Mnogo telhi ljudi (prihaja v naš urad in bi rakti videli, da se priobči njih ime v časopisu, kar pa seveda ni mogoče. Kdorkoli v tovarni podpiše Liberty bond, ddbi (tovarna kredit za njega, in vlada o tem ničesar ne ve, da so Slovenci -podpisali. Le one tovarne, ki so se zavzele, da sporočajo kateri Slovenci so V njih prostorih podpisali Liberty ibortdte, dajejo Slovencem kredit. Mi smo -že od začetka prosili jSlovence, da podpisujejo samo pri 'Slovencih, in kdorkoli ni podpisal Liberty Ipnda pri'Slovencih, ampaik v tovarni, od njegovega podpisa ne dobi slovenski narod nobenega kredita. Od sobote, 20. aprila naprej ne smejo zastopniki nobene narodnosti niti v tovarne tveč gleldie Liberty bondov, ampak se podpisuje ie v itovarnah in tovarna dobi ll^redit. Raditega pa nuijno svetujemo vsem Slovencem, ki fee niso podpisali, da podpišejo /pri Slovencih, plačajo prvi obi /rok na banki, -in jpotem imajo ' tudi v tovarni mir. Nihče jih ne bo nadlegoval. Slovenci,
večja, toliko bolj častna. Podpisujte pri Slovencih.
—-Od slovenskega vojaka v Camp Sherman smo »dobili sleddče tpismo: Pravkar sem prejel vaš cenjeni list "Gleve-iandsko Ameriko". Sprevidel sem iz lista, da dielajo cleve-landski Slovenci <vso čast slo-alovenskemu narodu. Slovenci, vaše; delo bo dobilo prav gotovo priznanje. Le tako naprej, da bodejo Slovenci pomagal« vsaj denarno, iker je ve čina slovenskih fantov sklenila služiti visoke plače v tovarnah, kakor pa boriti se s puško in mečem proti ^suinjo-sti. Upamo mi slovenski voja-' ki v Camp Sherman, idta bodejo cleveda-ntdlski Slovenci podpisali Liberty bondov vsaj v tako velikem številu, da se bo vsaj ideloma pokrila sramota onih slovenskih fantov, ki so se vrnili domov iz vojaškega taborišča z izgovorom, da so 'Avstrijci. Mnogb pozdravov pošiljajo slovenski fantje iz vojnega taborišča Camp Sherman vsem zavednim Ameri-kancem.
—'Rojaki se spominjajo, da je neki Slovenec, z imenom •Hočevar, ki se je nahajal v vojnem taborišču pisal precej surovo pismo svojemu prijatelju v lašikem ujetništvu. To pismo so dobile amerišike oblasti v roke, in svoječasno smo •poročali, da je ibil Hočevar oproščen. Toda s to afero se j« ledaj bavilo v ribo vn o vojaško sadišče, in fant bo dobil občutno strogo kazen. »Naš poročevalec v vojaškem taborišču nam isporoča, Idta se miu fant smili, ker -ni videti slab, kakor je on mogel spoznati pri obravnavi, pri kateri je naš poročevalec tolmačil vojni sodniji. Na tem mestu še enkrat svarimo vse vojake v stric Samovi armadi, maj dobro premislijo kaj ptsejo na zunaj, kajti vojalška cenzura je danes stroga, in ni več tako kakor je bilo tprve dneve. Jako dobrodošli so ,pa dopisi, polni ameriškega duha, dopisi, v ka-
teri • se povdarja lojalnost Ameriki, katero so idolžni vsi Slovenci.
—Vojna komisija, katere član jei tuldd urednik našega lista, naznanja naj ljudje nikar ne darujejo ničesar v raznovrstne 'Vojne" namene, raz-ven kar je odobreno od vojne •komisije. Nekateri sleparji izkoriščajo ljudstvo in ponujajo razne stvari, ki nimajo z vojno ničesar opraviti. Ljudje naj prispevajo le k takim stvarem, katere odobri vojna komisija. ' —Dva milijona, vojakov bode poklicala ameriška vlada po<J orožje do konca tega leta.
—Poseben odbor mestne zbornice je bil postavljen, ki ima nalogo, »da preiskuje vse slučaje, kjer se draži rent raznim tdlruainam. iNeki lastnik neke hiše na Cedar ave. je vrgel dve ženski iz stanovanja, ker se je "bal, da ne bodete mogli plačati renta. ker sta njih moža pri vojakih. Vojna oblast je raditega jako vznemirjena in bo nastopila 'proti dotičnemu lastniku.
—Prihodnji petek pride v Cleveland vojni tajnik Newton D. Baker, ki se je pravkar vrnil iz evropskega bojišča. Govoril bo v interesu Liberty posojila. Prihodnjo soboto pa pride v Cleveland Wiliiam Howard) Taft, bivši predsekh-nik, ki bo tudi govoril v prid Liberty bondov.
—Samuel Gompers, predsednik največje delavske organizacije v Ameriki, se je mudil v petek v Clevelandu in ir^d HAlaugpw||»rfthnvit() napadal ameriške socijaliste, o katerih se je izjavil, da niso drugega kot orodtje nemškega militarizma. Socijalizem je nemški, vse socijalistiono gibanje je nemško, importirano iz (Nemčije v Ameriko ;Marks, Adler in »drugi so Nemci, so-cijalisti, ki so učili druge narode mednarodnosti, a sami so bili safno Nemci in nič druze-ga. Najvišji uradniki ameriške socijalistične stranke so sami Nemci, se je izjavil Gompers. Nemški socijalisti so hoteli uspavati druge narodnosti in delavce vseh drugih narddov v mirovno spanje, toda na-sfcrivej s0 se v Nemčiji pripravljali, da podjarmijo svet, kar so pokazali nemški socijalisti » tem, da so od začetka vojne glasovali za vse nemške tiranske vojne namene. Ameriško delavstvo nima ničesar opraviti z mirom, razven če bo mir prinesel zmago za Ameriko.
'^Predsednik Wilson *fJe podpisal postavo, da se morajo nemške in avstrijske žene registrirati na določen dan, ravno tako kakor so se registrirali Nemci, ki nis0 »državljani. Objedne*hi je tudi žentskam prepovedano približati se javnim poslopjem, vojašnicam, železnicam, mostovom, itd. Vlada je odobrila t0 -postavo, iker zadnje čase ®e je pojavilo mnogo žensk, ki vohunijo v pri-cl Nemčije.
—»Detektivi so v soboto zvečer ponovno obiskali razne plesne dvorane. !jlskali so mlaidie fante, tki se niso registrirali. Obiskali so "Arbeiter Hali" na 3369 St. Clair ave., kjer je neko nemlško društvo priredilo ples. Druga dvorana je bila češka Narodna Dvorana na Buckeye Rd. in neki bi-Ijandtii prostor na Woodlan ave. Detektivi so povsod u^ stavili godbo, postavili plesalce v vrste in jih preiskali. 350 teh fantov ise mora v ponklle-ljek javiti na zvezini sodniji. Delo dobi fant star 16 lot. O-gfesi naj se v. našem trradu, 6119 St. OWr ave.
'. t	K s i ar.
Na zapadni fronti Nemci mirujejo.
Mir na frontah.
London, 21. aprila. Na fronti v Belgiji in ob La Bassee kanalu vlada sedaj mir, potem ko so bili Nemci v četrtek občutno poraženi. V četrtek zvečer, v petek in v soboto dopoldne Nemci nikjer niso napadali.
Množine ubitih Nemcev.
V angleških vojaških krogih so prepričani, da je bilo na bojišču (pri La Bassee kanalu u-bitih več Nemcev kot na katerikoli drugi fronti. In kar je še bolj pomenljivo je dejstvo, da Nemci ne kažejo več istega poguma kot pri iprvih napadih. Strahovite zgube v njih vrstah upljivajo jako slabo na moralo nemških vojakov.
Pričakujejo se novi napadi.
London, 21. aprila. Vsak trenutek se pričakulje novih napaidov od strani Nemcev in sicer na flandenski fronti in dalje proti jugu ob reki Somme. Posebno se pričakuje nemških napadov ob reki Somme, kjer se zklruižuje angleška in francoska armada. Namen Nemcev je naredit^ zagozdo v postojanko, kjer se neha francoska armada in se prične angleška.
Šest narodov v boju. • Ob La Bassee kanalu, kjer preti največja nevarnost angleški armadi, se nahaja sedaj vojaišitvo šestih narodov in si-oer Angleži, Francozi, Ameri-kanci, Belgijci, Italijani in Portugalci, ki so pripravljeni ne samo odbiti sovražnikov naval, ampak preiti v ofenzivo kakor hitro se nudi ugoldien trenutek.«-*- • •	— • - •
Zaveznik imajo Se vse rezerve.
Umikanje zaveznikov je pripisovati dejstvu, da vrhovno poveljstvo zaveznikov ni-ka%>r ne želi uporabiti rezerve. Vifhovno poveljstvo zaveznikov je prpričano, da Nemci
ne morejo dolgo več »padati, I kajti že prve dtteroKifenzive so poslali rezerv v bcjj|| dočim se zavzniike rezerve -1* niso udeležile bojev. k
M°rnarji submarin^v se
puntajo. Rim, 21. aprila. Sep' se naznanja iz verodostojtJMt virov, da so se nemški moirjflrji dvanajstih submaHnov JBbunrtali proti poveljnikom teiS^o obrnili submarine proti ?»omaJčim pristaniščem. Todalnemško vojaštvo v pristanišč* ni pustilo ,kha bi se smjmrinski mornarji izkrcali, aniflpe jih je nemudoma aretiralo;?!
Na laškem baj^hju Rim, 21. aprila. JB gorski fronti, pravi laško undno poročilo, so laške patftB začele mnogo prask s sovttiniikom, katerega so vrgle nijKj. Naša artilerija je uspečn«! obstreljevala avstrijske pK^nije na gorski planoti A^fcrff ko so se Avstrijci hoteli uiiHtniti iz mesta Grave di Pla|>||Dopoli, katero mesto je ppfeflavljeno od reke Piave. Nemško uradno Berolin, 21. aprila,! Na za-zadtnem bojišču : BotS počivajo, le predstraie so -^fcpopadu s sovražnikom. Hu,jsi,artilerijski iboji so se vršili jI Wyt-shcaete in Bailleul. \^w"ogezih smo usipešno napadli Aekatere francoske postojanke in dobili več ujetnikov.
Angleško uradno vročilo. •London, 21. aprilalgpfa fronti ob reki Scarpe sittp dobili več uspešnih man|p$K napadov in zajeli 37 Nqmcev. Južno od La Bassee (kanala so ittahovito ob^||M|| naše postojanke. iDež in sneg vlada deloma na fronti. Proti večeru so naši zrakoplovci zagnali 16 ton bomb na železniško postajo v Armentieres, Wareton, Estaires, Bapau-me in Ohaultves. štir>e eettez»-
niški vlaki polili municije, so bili uničeni.
Charlie se zopet izgovarja.
Amsterdam, 2>i. aprila. — Glasom brzojavk iz Dunaja je našel avstrijski cesar novega grešnega kozla za njegovo razvpito ponudbo Franciji. Avstrijski cesar dolži nekega francoskega meniha, ki je spovednik njegove žene Zite, da je ponaredil csarjev0 pismo. Avstrijski cesar trdi, da je njegovo p«smo spisal v nemškem jeziku, nakar ga je dal Idotič-nemu menihu, da ga prestavi na francosko. Ta menih je baje celo pismo spremenil.
Nobenega 1. maja za Francoze.
Washington, 21. aprila.— Glasom uradnih brzojavk ,iz Francije, francoski delavci ne bodejo letos praznovali dan 1. maja, ampak bodjejo delali radi velike nevarnosti,1 ki preti na fronti.
Potres v Californiji.
Los Angeles, aprila. Vsa južna Californija in^lel Arizone tir Utah so se tresli danes
m •
ipopoldne ob pol štiriihi Potres je divjal najhuje/v San Jacinto in Hemet, kjer se je porušilo ninoog hiš.
PERMU.
Published and distributed under permit No. 19 auth-oriasd by the AclolOcttbcr
6th, 1917, on file at the Peit Office ef Cleveland, Ohio.
By order ef the President, A. S. Burleson, Posfoaester General
Vladni le: Kupujte Liberty bonde.
—Mesto Cleveland je pod>-pisalo komaj polovico določene svote za »Liberty .bonde.Do-icim skoro vsa mesta napredu1-jejo, zaostaja Cleveland. Manjka še najmanj $27.000.000, da se nabere vsa svota. Ta teden bo odbor, ki deluje za Liberty posojilo, se prepričal kdo je že kupil Liberty posojilo, /kdo ga ni. Zvedeli bodejo za ime vsake osebe v mestu. Posebna pisarna se je ustanovila v Hiokox tposlopju, kjer bodejo imeK p#olefr 'V.tHoUd. Treba je zaustaviti skrajne sile, da Cleveland stori svojo dolžnost napram Ameriki.
Tekom pnvega leta, odkar se nahajajo Zjedinjene države v vojni so razni sleparji ociga-nili ameriško ljudstvo za $250. 000.000, kateri denar (bi se si-oer vložil v Liberty posolijo. Ta denar so zgubili večinoma delavci in srddmji stanovi, ker so kupovali delnice raznih podjetij, ki nimajo absolutno nobene vieljave, ikatera podjetja se vstanovijo le, da s iz-mozga denar lahkovernim in neizkuišienim osebam. Ti trotje človeške družbe, ki prodajajo sleparske delnice, izmozgajo približno $20.000.000 meseicno raznim delavcem, ženskam, u-dovam, sirotam in starcem. Amerikanec pravi tem sleparjem z delnicami ''wild cats'", Idttvje mačke. Ti sleparji ovirajo poslovanje Liberty bondov, ponujajo svoje lastne delnice, o katerih silovito pridigajo v časopisju, se ne zmenijo za Liberty posojilo, a tpotem mahoma zginejo preko noči z vsem denarjem, fcateregft *>
ukradli lahkovernim tyuidem. Ti sleparji se navadno pustijo inkorporirati, bobnajo w javnost, lidla imajo <toliko in toliko kapitala, da so inkorporirani za toliko tisoč ali milijonov, la/hlkoYerno ljudstvo vrjame, napolnijo se eepi sleparjev, ki potem nekega dne zginejo kot so prišli. Ves ta denar, kar ga vložijo lahkoverni ljudje v take delnice je zgubljen za vedno, zgubljen je ta denar tudi za—Liberty .posojilo.Samo v Chicagl so ti sleparji s privatnimi delnicami oskubili občinstvo za $25.000.000.
Ti prodajalci delnic ponujajo jako .premeteno. Najprvo se prepričajo o vas, če ste tepec ali "sucker", namreč oseba, ki zna ceniti zlate obljube, ki rada vrjame najbolj divjim pravljicam. Naidalje fs© ti sleparji prepričajo, če vi mogoče nimate toliko khenar-ja, da bi jih lahko tožili, kadar, se prepričate, da ste, bili osleparjeni. 4
Nova zvezina postava se pripravlja proti tem sleparjem z ničvrefdnimi delnicami. Ra-ditega svetuje vlalda jako resno vsem, ki hočejo vložiti svoj <lenar v delnice kakega podjetja, da storijo sledeče: Dobro se prepričajte pre j o ikompani-ji, v katero mislite vlenar vložiti. Prepričajte se natančno o značaju ljudi, ki (prodajajo -delnice, pričakuje, se, da oe 'je mogoče absolutno, da kdaj dobite svoj tedko prisluženi Idenar nazaj. Posebno bodite * sumljiv na vse one delnice-, ki se prodajajo p. j $10 ali ceneje. Vlagajte ivdi denar sitno v 1
* i	I
podjetja, ki sQ absolutno zanesljiva, ki ima trtlio podlago, ki so znana po svoji poštenosti, pa še v tem slučaju morate biti previdni. In kadarkoli dvomite, ali bi kupili delnice kakega podjetja ali, če niste -natančno prepričani, da^je vse v redu, da dobite svoj denar nazaj, kadarkoli zahtevate, tedaj raje ne kupite teh delnic, ampak kupite Liberty bonde. Vlada potrebuje danes ves denar, kar ga more ljudstvo •prihratftijr *lafclia vas nikar ne vlagate denar v ničvredna /podjetja, ampak le v podjetja, ki v resnici koristijo Zjddi državam v tem strahovitem boju, in če nimate nobenega takega podjetja, tedaj vložite svoj denar v Liberty bonde.
To svarilo je priohoeno v vseh ameriških listih, da se znajo ljudje varovati, ker Ida-nes je toliko sleparjev med nami, ki vam ponujajo ničvredne delnice p0 $10 ali manj ali več, da mora občutiti to sleparijo celo vlada, ki zgubi vsako leto najmanj $250.000. 000 pri ljudeh, ki kupujejo sleparske delnice, namesto da bi kupovali Liberty bonde.
»Pri "tej draginji menda nima nihlče denarja, da bi ga metal proč, in vsa/k denar, ki ga imate j« Krdb zaslužen. Drži se ga sraga in znoj vašega telesa. Ne dajajte torej denarja ljuldiem, ki so danes tu, jutri zginejo, dajte ga v Liberty posojilo. Tu je varen in zavest imate, da ste pomagadi svobodi do zmage!
V Avstriji se ponavljajo nemiri in puntL*
Amsterdam, 21. aprila. Glasom poročil iz Dunaja, so češki in jugoslovanski državni poslanci sklenili, da bodejo nadaljevali s prizadevanjem v
parlamentu, da Avstrija nemudoma sklene mir. Češki in jugoslovanski državni poslanci v Avstriji so izjavili svojo nezaupnico novemu avstrijskemu zunanjemu ministru, baronu Burianu.
Washington, 21. Položaj v (Avstriji je obupen, kljub vsem zatrdilom iz Nemčije, koliko too nemška ofenziva koristila Avstriji. Brzojavke iz Dunaja, katere je dobila ameriška vlada, naznanjajo, dia se zbirajo črni olbdaki nad Avstrijo, posebno na Češkem, na Kranjskem in na Hrvatskem. Niti velika nemška zmaga nei more spremenit položaja v Avstriji. Dunajska "Arbeiter Zeit-ung" piše: "Po vojni bodemo morali plačati ogromno svoto
Nemčiji za obresti. Dolžniki bodemo tudi Francije in Anglije. Naše poljedelstvo bo
ipotrebovalo stroje iz Amerike in fosfate iz Algerijs. Da dobimo obleko bodemo potrebovali blago iz Amerike, Avstralije in Indije, kavo iz Brazilije, usnje iz Rusije, meso iz Almerike, nikel iz Canade, in za vse to bodemo morali plačati drugim narodom. Toda kako bodiemo plačali? Z zlatom ? MH ga nimamo. V blagu? Naš eksiport je ničvreden. Edino posojilo nekaj tisoč milijonov nas zna rešiti. Kdo bo posodil? Nemlčija? Imela bo o-pravila čez glavo, da bo skrbela za naš dolg, ki znaša 1.300.000.000.000. Naj se obrnemo kamor hočemo, Avstrijci nimajo ničesar pričakovati kot lakoto in mizerijo, naj HinfPenburg zmaga ali je poražen."
Dvafameriska parnika sta bila potopljena
Washington, 21. aprila. Ad-I miral Sims, poveljnik ameriškega vodnega brodovja v evropskih vodah poroča o dveh nesrečah ameriških parnikov. Parnik Florence H. 55CO ton, se je razletel v nekem francoskem pristanišču 17. aprila. 41 mornarjev je bilo ubitih. Parnik Laike Moore, 4500 ton, je bil tonpiedfiran od nemških 6ubmarinov*y angleških vo-dalh, in 44 mornarjev je Utonilo.
Parnik Lake Moore se je nahajal na prvi vožnji iz Ameri-ke v Anglijo. Vozil je strelji-vo.
Ameriška ffronta, 21. apri^
la. Severozapaldlno od TouJa je 1200 nemških izbranih vojakov napadlo ameriške postojanke, ko so poprej strahovito mobbardirali ameriške strelne jarke s strupenimi . bomibami. Nemcem se je posrečilo zavzeti prve ameriške strelne janke ter se vgnjezditi v vasi Seiclheprey, toda po strahovitem boju, ki je divjal celo noc, so Amerikanci zopet prišli v posest vasi. Noben Amerikanec ni bil ujet. Amerikanci so
ujeli tri Nemce. Nemški zrakoplovci so se z zrakoplovi približali ameriškim četam ter s strojnimi ipuškami obstreljevati ameriške čete, toda kmalu so se dvignili ameriški zra-ko(plovi, ki so uničili dva nemška stroja n ostale, pregnali. Nad sto mrtvecev so Nemci pustili pred1 strelnimi jarki Amerikancev.
Nemške zgube 50 procentov.
Washington, 21. aprila. Glasom'uradnih izjav so Nemci v dosedanjih bojih zgubili 50 procentov napadajočih čet. 370 polk je zgubil 60 proceiv.
divizije je zgubil 50 odstotkov^
in od 77. regimenta je ostat*
en častnik in 30 mož. Od 5 divizije jih je. ubitih 1500 na dan 26. marca. Bojišlče je vsepovsod pokrito z mrtvimi Nem ci. Zgube zaveznikov ne znašajo nki desetmke nemških agub.
Klanje Židov v Krakovu.
Amsterdam, 21. aprila. Dru-hal je napadla judovski odde-iek mesta v Krakovu in ubila več židiov. Nemiri se nad*>ju-
Wo.	§|
Rusi vznemirjeni rad Japoncev v Sibiriji
London, 21. aprila. Glasom brezžične brzojavke »z Petro-grada je poslal ruski zunanji minister čičerin brzojavko nemški vjadi, v kateri naznanja, da ruska vlada boljše vi-vs?
nemške ujetnice v vzhodni Sibiriji.
Londion, 21. aprila. Ker so Rusi v Vladivostoku uprizorili več demonstracij proti japonskim in angleškim četam, ki so se izkrcale v tem mestu, je japonska vlada prisiljena poslati več vojaštva v Vladivostok.
Glasom brzojavk iz Harbi-na, je iposlala vlada boljševi-kov povelje v ^Vladivostok, lete se vsi topovi, municija in o-rožje, ki je nagromadeno v Vladivostoku, nemudoma prepelje v evropsko Rusijo. Ves potniški in tovarni promet v Sibiriji se mora nemudoma ustaviti, da se to Ičimprej zgodi. Boljševiki s0 se umaknili iz mesta Dauria ob Bajkal-skem jezeru. Ko je prišel tja zastopnik zaveznikov, je dognal, da imajo boljševiki med svojimi četami 400 bivših nemških vojakov, katere so oprostili in uvrstili v svojo armado.
V Vladivostoku Jezijo o-gromne zaloge streljiva, večinoma pripeljanega tja od Zje-dinjenih kfcžav. Ker so Rusi
sklenili mir z Nemci, so se zavezniki bali, da bi to orožje prišlo Nemcem V roke, radi-česar se je izkrcal oddelek japonskih . in angleških mornarjev, da louvajo to orožje-, ki še ni plačano.
V Washingtonu So prepričani, da Rusi nikakor ne morejo prepeljati orožje iz Vladi-vostoka v Evropo. Prvič je sibirska železnica v skrajno slabem isitanju, da bi vzeJo nad eno leto, da se prepelje saj en del orožja v VladivostokiMji drugič pa bi morah' boljšejpji ustaviti ves drugi prouu4P%4 (Sibiriji, radi česar si pjdcoplje-jo sovraštvo prebivalcev Sibirije, ki bi morali stradati. Za- < vezmiki se tudi boje, da prodajo boljševiki orožje Nemcem, ali pa da ga Nemci sami za- $ plenijo brez vprašanja.
o-
S sekiro ubila štiri otroke. St. Louis, 21. aprila. Mrs. J Kate Finley Skaggs, 35 let stara, je včeraj zvezala svoje štiri otroke z vrvjo, jim zamašila, tista, nakar je vzela sekiro in udrihala z ostrino po.h glavah otrok. Trije so bili ne- j mudoma ubiti, Ičetrti umira, ^ Otroci so bali stari 3, 5. 7» & | žena je naredila to, ker j« | mož grozil, da jo pošlje^v^^M
.'i. • ^JS* jsŽJI	■ «-JŽfi
Šil
CLKVKLANDSKA AMERIKA
•	MAM V MNDHLfH, SUDO IN PETBK.
naročnina,
Mm Ammrfar - J^.Mj Ctnfd. po poJMf4.00
Mr T nif -	it*OitK.a - Jc
«
I JWWK4W JWeMw	" - LOUIS J. PIRC, BdUor.
HStflBP MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
1	Sfoaitiisia the Gty of Cleveland ami (Mre.
IH'iii^Hlyiii in request. American in spirit Foreign in lasgatgeoi y
•	ai&i!C(l;*s 'second-class mutter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Qhio uttiHr^tNFAčt of March 3rd. 1879*__
(dg^fcftn	" .Ho. 46. Mon. April 22nd, 1918
Patrijotizem in politika.
Danes so dnevi patrijotizma. Politika 'bi morala zginiti iz vseh dnevnih vprašanj, tlielovati bi se moralo samo v prid Zje-dinjenim državam, (brez vprašanja, katere stranke jie prcidsed-niik, ka'tere stranke so senatorji in poslanci. Edino vprasarcje, ki se more: danes staviti ameriškemu (državljanu je: Ali si ti •polni sto procentni Amerikanec? Mfolo ibriga nas, ali je Sodo re-l 1 putblikanec, demokrat ali socijalist. Taka vprašanje spadajo v a nrirno .dobo, ko nimamo druige.ga opravila kot med seboj zbolj-Kk sevati razmere. Danes politika nima mesta nikjer, niti pri ■deft; mofaratih, republikancli ali socijalistih. Katerakoli stranka sili svojo platformo danes v ospredje, katerakoli ae siku'sa okoristiti na račun tontg-e, ne razume današnjega položaja, , ampak je g| . škodljiva narodu v teh časih.
Danes je vprašanje: zmaiga ali smrt. Ali ikajzer ali svoboda. Nobenega drugega vip-rašaivja ne poznamo. Če holče Amerika zmagati, mora imeti enoglasno podporo od vsega svojega wdbivalstva, zklnfeti se morajo vse struje, odndiati mora vsakdo nekaj, -da rtiako zjedinjeni dobimo tem večjo moč za f smrtno naporno delo, ki ga imamo pred seboj. Patrijotizem in amerikanizem, to ista danes Idlva principa, katera moramo neprestano povdarjati. Vse druigo se mora umakniti v ozadje in mirno čakati tam "iboljšifli dn-ij".
Nihlče ne kupuje danes Liberty ibondov raditega, ker jt demokrat, repuiblikanec ali socijalist. Ljudje kupujejo Liber- . ty ibonde ikot Amerikanci, ker verujejo v ameriške ideale, ker žeftjo, da se: vrne Amerika iz tega Strahovitega boja zmagovalka. Vsak poskus upljivati na Amerikance kot strankarje v leh resnih časih, 'bi se moral nemudioma zatreti.
Lep vzgkidt ameriške zavednosti in nesebičnosti so dali ( Slovenci v Cleveliandu. Uredništvo našega lista je pozvalo vse •Slq-vence brez izjeme, Ida se oglasijo iki skupnemu delu za us-,peh tretjega Liberty (posojila. Nismo vprašali te ali one stranke, ampaik vprašali smo ves narod brez razlike, da pride, na dan s svojim delom. In raiditega smo imeli jfrloveirci v Cleve-landu tak uspeh kot še fcikldar prejne. Pošteni katoličanje in o pošteni socijalisti so delali roko v roki za uspeh Liberty bon-Opov. SJi so kot bratje na idielo in delujejo še danes. Pozalbili so i feka medsebojna politična mnenja, prddi očmi jim je samo fola-Pgor in napredek Amerike. Uspeh je ituikaj: Naldi stodeset tisoč 1
dolarjev so podpisali Slovenci v Olevelandu ra/ridtega, ker so ' zjedinjeni, ker so patrijotični in ker so odložili za časa Liberty ■Viondov ikampanje vsako stramkarstvo. Nihlče ise ni odrekel svojim principom, nihče ni pozaibil svojega prepričanja, toda vsi vedo, kla je ameriikanizem in patrijotizem danes prvo, potem pa stranka. Vsi vemo, da 6e, ne prispevamo pG svojih najboljših močeh AmerJki do zmage in isvofcipde, da ta svoboda za nas ni ničesar vredna.
V tem so nam podali Rusi najbolj tragičen vzgled. Rusi niso bili edini, prepirali so ®e med seiboj, dovoljevali so idemar-gogom, da so kričali po miru, in Idanes imajo Rusi mir. 56.000. 000 bivših svobodnih Rusov, >ki so se osovobodili carjevega jarma po revoluciji, je danes v nemškem suženjstvu. Nemci počenjajo najsilnejše strahovitosti v Rusiji, ne kla bi ruska vlada mogla le z mezincem ganiti. Nemška vlada je pobrala povsod zadnji vinar ruskega premoženja. Ker niso hoteli sami se ■ žrtvovati, iker niso bili edini, ker so raje se, »prebirali v strankah, je prišel tuijec, -ki jim je otlivzel vse kar so imeli, iki 'je komaj osvobojene Ruse potlačil z nogo Ho tlom, kjer umirajo suženjske smrti. Talka je usoda naroda, ki se <v velikihl itrenutkih ne zaveda svoje eld/inosti, kateremu je stranka več kot usoda celega Aiaroda.
; Naše slovensko časopisje v Ameriiki idanes še vedno porablja mno^o prostora za stranke in prepričanja. Eldfen napada licatoličane ,vero, dulhovne, drugi zopet socijalizem. Vsakdo ^ izmed' teh se nahaja na napačni poti. Ako idiuhoven kupi Li'ber- * ty bond je istota'ko dobrodošel Zjeidiinjenitn državam ikot če ga kupi socijalist ali svobodomislec. V mnogih dopisih ičitamo napade na osebe^ ki so verskega prepričanja, tki zahajajo v cerkev, itldl Predsednik Wilson hodi vsako nedeljo-v cerkev, in je * raditega še ikomu v glavo padlo, da Ibji ga raldiitega zasramoval? ^ Ali 'je raditega Wilson slab človek? Njegova dela govore. Na- J spirotno zopet piše ta ali drugi katoličan zasramljivo. o socijali- * itih, se norlčuje iz njih boja itd. Vsi taki napadi povzročujejo, ^ da se ljudje mrzijo med seboj. Če so opravičljivi v mirnih ča- J V sih, Iko se ustvarjajo razna prepričanja in znalčaji, niso umestni J Planes v teh resnih časih. Mi moramo danes misliti, (delovati in j S^rtvovati samo za eno stvar: Za svuboldlo Amerike in vsega J sveta, za Liberty bonde, za pravi čisti amerikanizem.	J
Lep vzgled v tem so naju podali bratje^v stari domovini. Zavedajoč se kritičnih in usodepolnih časov, so s« bratsko podali roke in prisegli, da skupno delujejo brez izjeme, dokler slovenski narod ne bo svobdden, v svoji lastni državi svoj gospodar. In visakldio ve, kako strahoviti iboji so vladali v stari domovini medi stranikami. Bil je >lx>j na nož med brati. IČas in J razmere so jim odprle oči, da so sprevideli, da jih mesebojni J boji vodijo vsužnjost, a skupna sprava in sporazum pa k svo- ^ ■bodi In če še pomislimo, ka»ko malo iprilike imajo naši ibratje ^ v stari domovini ,da skuipno delujejo, da jih vlada neprestano J iiutjska med-sebojno, <sc moramo čuditi znaičaju naš-ilhi ibratov, "ki so premagali največje ovire in sedaj delujejo socijalisti, ka- ^ .•toliki in liberalci sik-upno za .narodno svolbiodo.
Toliko laglje nam je zjedinjenje tukaj v Ameriki, kjer * imam0 vso svobodo na razpolago, ikjer se nahajamo v republi- f ki, ki skrbi za vse enalko, kjer nimamo vzrokov^ da bi se med- J ■sebojno mrzili in napaidali, ker Amerika nas je vse enalko go- J stoljubno sprejela pod svojo okrilje. Kar so Slovenci pokazali L v Cleveland^ *a Liberty (bon-die, pokažiejo lahko po vseh drugih I. fe iuaAislbin^lt #n fcoHečno vsi Sloventi'fcitrte" Amerike.	^
Morala tega Ičlanka nikakor ni, da <bi moral ta aH oni po- J. zabiti svoje prepričanje, svoj značaj. iNe, to se od nikogar nc
zahteva. Kdor je brezverec, dobro mut pustimo ga v miru, on
je tako prepričan, da je zanj najibolje, in odgovoren je sam sebi. Isto je s katoliki. Oni so prepričani, da imajo iprav in drže naj se svojega prepričanja. Vsafcdo naj obdrži svoje prepričanje, in ga tuldfi Ibirani, toda vselej dostojno in gentleman&ko. A
j v skupnem moramo ,danes vsi delovati za amerikanizacijo, lojalnost, vsi moramo se žrvovati za Ameriko, kakor se> je ona za nas. Če bodemo tako delovali, se bodejo nasprotja med nami ublažila, znaičaji se bodejo utrdili, napredek bo večji. Pomnite, da z napadom ne bodete nikdar pregovorili nasprotnika, da postane vašega mnenja, ampaik z Idtostojnim obnašanjem in lastnim vzgledom, da ste vi boljši ikot vaš bližnji. Kateri narod je strpen, popustljiv, ta je v re,snici svoboden. -Zldlra^barski narodi so večni sužnji drugih.
Danes potrebujemo združene sile narodov za boljšo bodočnost. Malenkosti, ki jih ima vsaJk narod reševati med seboj, osebni prepiri, #verski in proti verski napadi, danes ne (pridejo v poBtev.Sile se morajo danes koncentrirati napram onim,ki nam vsem skupaj grozijo. Napram avtokraciji, suženjistvu, milita-tizmu. I11 nikdar ne bodejo te straišne sile poražene, če zavedni patrijotKni in svobodoljubni narodi ne bodejo napeli vseh svojih sil. Razdeljeno delo ni »uspešno delo, skupno delo je uspešno.
Tuldd nas Slovence in Jugoslovane čaka svobodna bodočnost. Toda le tedaj, če se. združimo ,pri delu za to bodočnost,, da odložimo vstran viso sebičnost, zdražljivost, napuh in osebne dobičke, prepire.in prepričanja ter primemo vsi skmpaj za delo — za svdbodo naroda. Ta velika ideja nas'bi morala z'druziti, (kakor je avtolkracija, militarizem in suženjstvo združilo naše nasprotnike, da nas uničijo.
^ Imena zavednih
Slovencev:
- «
1 Edward Kalish in njegovi pomočniki.
e B.N. Zakrajšeik, >18022 Neff
Rd................. $50.00
-j B. N. Zakrajšek, do. ..$50.00
-	E.V0klmilki,6202 St. Clair $50.00 1 B. N. Zakrajšek, 18022 (Neff
1 Rd............... $50.00
1 B. N. Zakrajšek,, 'do. . .$50,00 1 Skupaj ........... $250.00
j	COLLI MWOOD.
F-M. Intihar in njegovi !	'i^iuoouiod
-	J. E. <Cass, 15519 Waterloo
Rd............... $200.00
. H, B. Cass, 15312 Lake Shore
Bind.............. $100.00
J.Viden'š.eik, 486 E. 152 $100.00 i G.J.Miorduish, 14717 Hale ave.
................. $100.00 ,
N|JKjlemen, 588E.152 $100.00 L. Turkar, 15617 Waterloo Rd................ $50.00
H.	Intihar, 426 E. 158 $50.00 i
F.	Walauz, '15512 Waterloo i Rid................ $50.00 '
A. Codars, 152*3)2 Waterloo
Rid................ $50.00 i
A. Mikshe, 15617 Waterloo 1
Rd................ $50.00
M.€icon,i55i5 Waterloo$5aoo A.Zaplata, 14705 Sylvia $50.00 J. Rožanc, 426 E. 158 $50.00 *
G.Samsan,	Euclid, O. . .$50.00 Milavec, 14212 Sylvia $50.00
I.L.Prelogar,	15310 Daniel ave............... $50.00
J. Bajuik, 1230 E. 175 ..$50.00 ' F. Kastelic, 1283 E 170 $50.00 " J. Bohinc, 11246 E/173 $50.00 J. Travnik, 1230 E. 17^3 $5o.od * F. Wolf, 1270 E. 173 ..$50.00 J J. Zakrišek, 1207 E. 170 $50.00 * Skupaj .......... $1450.00 j
Anton Pucelj in njegovi
pomočniki.	J
A. Kral, 15617 Holmes $50.00 J.Brinšek, 6129 St.Clair $50.00 , M. iMurk,.64ox Bonna .$50.00 J.Prijatelj, 5409 6pencer$5o.oo F. Pucel, 5103 Luther .$50.00 j J. Jerala. 15229 .Saranac $50.00 ' iL. Senik, 1307 E. 54 ...$50.00 J F. Felniik, 6418 Spilker $50.00 L.W. Lord, 701 E. 157 $50.00 J. Rqpotar, 15020 iSaranac
Rid............... $50.00 1
F.Poldilipec, 6025 St.Clair $50.00 1 A.Oinahen, 692 Hecker $50.00 J J.Zabukovec,978 Addison$50.00 J F.Zakrajšek, 1240 E.61 $50.00 J A. Campa, 99 E. 64 . .$50.00 1 J. Ponikvar, 1373 E. 47 $50.00 J. Plesničar, 6214 Glass $50.00 1 j. Kirbiš, 1090 E. 47 ..$50.00 J J. Paikiž, ic»37 E. 61 .. .$50.00 1 J.Horvat, 15705 Holmes $50.00 -Skupaj •......... $1000.00 j
NE3WBURGH. Anton Miklavčič in njegovi J pomočniki	i
J. Kastelc, 6302 E. 82 $100.00 J.E. Mauer, 3522 E. 82 $100.00 J A.Hocevar, 31538 E. 82 $100.00 J A. Korbar, 35211 E.82 $100.00 t J. Lekan, 3568 E. 8r $100.00 L. Guldin, 3612 E. 82 $100.00 M.Ločniišikar, 3583 E.8l$l00.00 « L, Hočevar, 3582 E. 82 $50.00 F. Kovačič, 3564 E. 82 $50.00 J F. MuJih, 355 E. 80 ..,..$50.00 j J. Cergol, 3614 E. 81 . .$50.00 J. Volcanšek, 3564 E.82 $50.00 L. Rozman, 3614 E.80 $50.00 / I, Okoren, 3620 E.81 ..$50.00 J M..Sirfc, 3571 E. 82 ....$50.00 J J. Jančar, 3534 E. »2 .$50.00 1 r. Lekan, 3556 E. 80 . .$50.00
F. Kofčevar, 3541 E. 82 $50.00 J. Agres, 8831 S t.Cat hr i ne
ave.......•........ $50.00
, I. Bazniki, 8117 Wtna ..$50.00 F. Habit, 8837 St Cathrine
ave................ $50.00
J. H row a t, 3554 E. 82 .,$50.00
0	J. Mauer, 3522 E. 22 ..$50.00" d L. Gorup, Miller St. ..$50.00 d Ch. Walker, 3538 E. 82 $50.00
F. Maver, 3521 E. 82 ..$50.00 d Jw Mblek, ,3541 E. 8»i ..$50.00 3 M. Stegar, 3684 E. 78 $50.00 5 J. Erjavec, 7743 O sage $50.00 J. ISkufca, 6717 Classen $50.00 J. Kovač, Bedford, O. .$50.00 F. Terlep, 7725 Osage $50.00 P. Simčič, 8101 Aetna $50.00 M. Susteršiič, 3557 E. 82 $50.00 J M. Mihael Turk, 8118 Mans-: ville ave...........$50.00
>	F. Perko, ,3555 E. 82 ..$50.00
>	A. Ulle, 3555 E.82 ... .$50.00
•	M. šuišteršič, 3549 E.8i $50.00
>	J. Žele, 3559 E 81.....$50.00
1	L. (Smith, 3545 E. 81 . .$50.00 I. Gliha, 3572 E. 82 .. .$50.00
» Sam Gingler, 3580 E.81 $50.00
>	«L. Barle, 3583 E. 82 ..$50.00 J. Rimer, 3528 E. 82 . .$50.00
1 F. Frank Kral, 8102 Marble ................ $50.00
*	(J.Oreh^yieic,8io7 Marble $50.00 1 C. Scdbbina, 3535 E. 80 $50x0
1 M'.Maftinsek, 3559 E.81 $50.00 1 F. Godec, 3556 E. 80 . .$£0.00 ' J. Godlec, 3568 E. 81 ..$50.00 1 D. Zakrajšek, 3557 E.81 $50.00 '
Skupaj .......... $2950.00
Frank P®rme in njegovi pomočniki. J. Vidmar, gti E. 63 . .$50.00 J, iMišmaš, 1161 Norwocidi
Rd................ $50.00
J. Petek, 1100 E. 63 ..$50.00 J. 2nidaršič, 6226 Carl $50.00 J. Naglic, 1157 E. 61 ..$50.00 J. Pižem, 991 E. 64 . .$50.00 F. Kuhar, 6316 Carl ..$50.00 J. Peterlin, 5710 Bonna $50.00 J. Krašovic, 4426 Mamilton
ave............... $50.00
F. Legan, 5430 Stanard $50.00 V. Kral, 5519 Carry \. $50.00
I. Jerič, 1193 E. 60 ____$50.00
J. Petrinčič, 1250 E. 58 $50.00 Š. Peterlin, 1089 E. 66 $50,00 J. Miklaric, 2560 E. 73 $50.00 '
Skupaj ........... $750.00 ;
John Tomaiič in njegovi 1 pomočniki.	;
F. Markus, 1383 E. 53 $100.00 A. Artelj, 1369» E. 53 ..$50.00 A.Stanovnik»,6209 Bonna $50.00 4 F. iMarkič, 1363 E. 53 .$50.00 J. Roje, 1392 E. 47 • • • .$50.00 I A. Bizjak, 1560 E. 43 ..$50.00 <M. Kapš, 4714 St.Clair $50.00 A. Balantič; 1383 E. 53 $50.00 5 J .Pike, 1420 E. 52 -...,$50.00 F.Cer*kvenik,6oi8 Glass $50.00 A. Mavec, 9901 Marlble $50.00 F. Straus, 1562 E. 43 ..$50.00 F. Jenskovic, 5238 'St. Clair
ave................. $50.00
J.MJalovrlto, 5345-Spencer$50.00 . A. Klemenčič, 1317 E. 53
St................ t$5°oo
J. Rozman, 1378 E. 52 $50.00 J.Milavtec, 6121 St.Clair $50.00 A. Šepec, 6617 Bliss . .$50.00 s
Skupaj ........... $950.00 1
Frank Poje.	r
S.M. Feigenbaum, 1352 W. 6 1
St.................. $50.00 s
Jožief Jerše, 1425 E. 43 $5000 J. Zestič, 4058 St. 4058 $50.00
Skupaj ........... $150-00
Sl°ga^	s
A. Uitj Box 29 Euclid $100,00 ( J. iDelbevc, 1023 E. 61 $50.00 , J. Kol^r, iq^ E, ^ .,$50.00 T. Hojlcar, 173* E. 45 • $5000
Skupaj ... .1....... $250.00
f
3 Belaj & Močnik urad:
y A. Korenčan, 6729 Bonna
) ave.............. $100.00
) F. Natlačen, 1100 E. 63 $50.00
>	A.E. Pakiš, 1421 53 ..$50.00
>	J. Barlish, 695 E. 162 ..$50.00
>	Clev. Amerika urad.
) Leo Belinigar, '1051 Addison
) Rd............... $100.00
M. Kosak, 1172 Norwood
>	Rd.................. $100.00
>	J. Bruss, 544 E. 152 ..$100.00
>	J. Miljavec, 1095 Aidklison Rd.
>	.................; $50.00
» I. Meglan, 1044 E. 62 $50.00 • E.Potokar,65i7 StjClair $5000 ' J.Potoikar, 65i7StJClair $50.00 » M.Vodiopivec, 1284 K5 5 $50.00
Skupaj ........... $550-00
■Skupaj podpisanega Liberty Bonda dne 17. in 18, aprila, 1918;
Cleveland ........ $64.400.00
Collinwooki -------- $ 9.200.00
Newiburg ____.... $ 5.9SO.00
Po raznih tovarnah $29.000.00
SKUPAJ.....$108.550.00
Tega iposojila se je vdeležilo 1185 oseb, katere ima tajnik vknjižene. Tovarne niso zraven prištete.
Cleveland, dne 18. apr., 18. Frank Hudovernik, taj.za S.O. Louis J. Pire, Anton Grdina, vladna zastopnika. Dalj* prihodnjič.
-0--
Iz stare domovine.
IZJAVE SLOVENK.
(Slovenski Narod, 22. I.)— "Narodno zaviedlne žene. in de; kleta iz občine DivaJča na Primorskem enodlišno pozdravljamo delovanje Jugoslovanskega kluba za isvoboditev na-š.e»ga milega naroda. Islkireno in z vso dušo se izražamo za zedinjietnje tvseh Slovence v,Hrvatov im iSrbov iv edEnstveno jugos'lovanslko državo. Istor časno izražamo dr. Sušterši-tču ikot odpadniku Jrugoslovan-skega Boluba najostreijšo ob-sotdlbo in nezaupanje, iker je lomil slogo celega Jugoslovan-stv0 s tem za tnas najpomembnejšem zgalbvnisBceim! času. Hočem0, da bodo naši otroci srečni in svobodni državljani svobod n« Jugoslavije! Zato •brez strahu naprej! <Sledi 183 tpaclpisov.
Ista številka prinaša še pet izjav slovenskih žen in deiklet, in ena izmed teth (Nova vas pri Lescah) se glasi: "Poziv-Ijeimo Jug. tkPulb, da porabi v,sa sredlstva 'za dosego samostojne jugoslovanske države."
I (Slovenec, 22; I.) "Podpisane žene in dekleta, možje in mladeniči mesta Višnje Gore se« navdušeno izr»žam0 za Jugoslovansko deklaracijo v polnem obsegu. Velrka misel za svobodo, za zedinjeno Jugoslav jo, je zaBcrila v nas vse drugo. Zavedamo •se veiiflcega časa, v katerem živimo. Velike tdejfe^nAšega Juričiča so o-
živele v nas z elementanno si-DftU« na trvtji Hrani.
Budweiser
Mi v Ameriki hočemo najboljše izmed vsega. Še več mi tudi pripoznamo najboljše. Boljša kvaliteta je naredila Budweiser prvo pivo v Ameriki—in ravno raditega, ker je najboljše to pivo povsod v Ameriki najbolj zahtevajo.
Napolnjeno h) pt-Vo-Vamt.
Anheuser-Busch	St. Louis
AMBULANCA.
Za vsaki slučaj nesreče ali bolezni, če potrebujete ambulancoali botaiiki vos, pokličite katerikoli telefon^vsak čas, po noči ali po dnevu. Mi vedno čujerao in odgovarjamo telefon, ker avoni v hiil obenem Ako vam operator reče, da se ne oglasimo, ne vrjemite, zahtevajte supervisoija, in dobite odgovor od aas takoj
ANTON GRDINA
6127 St Clair Ave. Cleveland, O.
PRINCETON
1381
Bdi Rosedale 1881
BELL MA1N;S17S	CUV. CENTRAL 1465
MIHAEL S. ČEREZIN,
*
Pitama: 1208 ENGINEERS BLDG. 12. NADSTROPJE,
VOGAL ST.CLAIR IN ONTARIO.
ion mm
Pozor Slovenci!
En tisoč dolarjev nagrade dobi oseba, ki more dokazati, da naša dvorana nima licence od mesta. Naši nasprotniki razsiijajo govorice, da društva ne morejo imeti plese ali veselice v naši dvorani, kar mi odločno zanikamo. Zgorejsna nagrada je dokaz da s ponosom naznanjamo, da smo mi edini, ki lahko trdimo, da imamo najbolj sanitarno in proti ognjo varno dvorano v okolici Štiri veliki izhodi za slučaj ognja.
Znana kot Knausova dvorana,
62nd ST. & ST. CLAIR-A.
Leo. Schwalb
LASTNIK
Nadaljevanje is drag« etranl. ^ ---
lo in nas spojile vse v nepre-
| magljivo falango. — Sledi 293 t podpisov.
Isti list prinaša še pet drugih sličnih izijav
(iSdovemec, 21. (L) "Vsi člani družin v Lipoglavu, moilki, H žene in dekleta, stojimo s ce-i Hm sroeon za našimi jugoslovanskimi poslanci, ki se tako .moško iborijo za tnašo narodno svobodo. Posdbno smo hvakižni dr.Korošeui, načelniku Jug. kluba. In z 'velikim navdušenjem se pridružujemo majski idlekla-raciji. —» Najostrejše pa obso-r "jamo dr. Sušiteršiča in IkJilče-f ano: Proč z novo, nepotrebno kmetsko stranlko. — Slede podpisi iz vsdhi hiš, izvzemši iz S dveh."
fi , (Slovenec. 21. I.) "Podpisale ižetne in idlekleta iž župnije St. Vid, Lozice in Podraga pri /Vipavi se navdušeno pridru-| J iuijemo zahteivi Jugoslovanih skejg-a ikluiba po zedinjdni in svobodni jugoslovanski dria-vi. — Sledii 637 podpisov.
Ista številka prinaša še 15 ■drugih sličnih izjav.
Slovenski Narod objavlja y. 21. I. med drugimi izjavami tudi izjavo žen in »diekleit iz Zu-i£e<iriberikia, katera zaključuje z .vslkdikom: 2iveda Jugoslavija!"
iSlovenec od 21. I. objavlja poročilo o dveh javnih narodnih sestankih, ki sta se vršila j 20, I. dopoldne 'v Smartnu pri Ljubljani, popoldan pa na Hrušici. INa dbeh shodih sta govorila dir. Jež in'dlezelni poslanec Gnegorič. Na, obeh s-e-m stainkih je bila soglasno apre-/ jeta resolucija, v kalteri se o-dobrava majiska deklaracija, zahteva mir z zahtieivo, da "po-šljiejo vsi narodi svoje zastopnike na mirovna pogajanja," obsoja 'dJr. Sušterššča in zahteva sklicanje kranjskega dežel-pega zbora
"KAJ JE S TEBOJ, HRVATSKA?" J^lovenec, H2. I.) "Misel o samostojni državi je vplivala na oelem slovanskem jugu kot Mektrioni tdki. Postavila je na nreatna -tla misel, da smo Hr-/ 'vati, Slovenci in Srbi samo ve-fJ je na deblu velikega troimeme-r • ga (jugoslovanskega mroda fj Da so ' temeljil ideje svobodne Jugoslavije na realni podlagi, j? na.ni najbolje priča besnost naif". š«h narodnih sovražnikov, Nemcev in Madžarov, iki so sanjali in š^t sanjajo o nenuško-maidžarski ipoplavi naših krajev in ki so padli na nas kot [\ psi. Danes pa se jih ne bojimo h / vleč. iPdjm samoodlcfcevanja i; ff / narodov vselbuje v sebi ivečjo j / in silnejšo moč, kot aspiracije ; J nemškega in madžarskega im- , f , perijalizma. Narodna zavesit in , tr ponos sti oiivieila, energija je j mclcna. INiaše giesio je: Hoče- , m0 in moramo doseči naš ide- ( ^ id in to v ccl°ti, in še pred za- j ključitvijo vojne. . Malenkosti ^ nočemo veti. Ideja Jugoslavije , &vi v srcih Ogromne veČine t /n*iega nar°da, °na je narodni t j postulat! Ni sile, ki bi jo mer 2 i gla zadušiti.	v
Na Slovenskem se izraža / občina za oblcino, idlruštva, kor- j ,poracije in naše rvrle žene in \ L. dJeikleta z tisoči -podpisi, da za- š ' htevajo samostojno državo in c zedinjtcno Jugoslavijo.	j
(Navvd/ušenje pri nas SlOven- 1 clh je ogromno. V vseh kipi ( odločna volja ipo svobodi, Sa- s mo v Ljubljani so zbrale žene a in dekleta okoli 20.000 podpi- r sov. In isto je povsod. Pri nas s na Slovenskem (bo narodno j glasovanje (kmalu zakljjiičeno, n in ponosni smo vsled tega iz- g raza narodne volje." ' ki IClanek pozjdravlja, »da vsta- p l. ja na (Hrvatskem" vsalki dan (več 2 novih jugoslovanskih glasni- č kov, obžalujemo pa, idia se Itudi ; na Hrvatskem ne vrši narod- c no glasovanje, kakor na češ- r, I loem in Slovenskem. "Ni ide- si volj, da samo Ksti pišejo o na- š« rodni volji po zedinjenju cele - šl j ga naroda. Izjav občin, ikorpo- k 1 racij in žen in deklet je tako sti / malo. Čas beži. Važni dogodki s< f (so pred nami in ni več dal<£ ii efen, ko bo koniec vojne in — n , mir, oni važni moment, ko se ti bo rešila usoda našega jugo- Jk t sdovanskega naroda za vso <&>1- r: go (bodočnost. Do teidiaj mora q mpfc narodno g^sovanje tudi N ^J^atsko^rtMlcem ozemlju d
Hrvatska, zbudi se, vsitani,
"" dokler je čas, da ne bo prekas-
^ no. Organizirajte izjave oWčin ^ in vseh hrVatsko-srbskih kor-poracij. Žene b dekleta ,nalbi-rajte podpise od hiše Ido hiše 1 'Stvar je nujna. Izjave s podlpi-si pošljiltie našemu slkupnemu h slovenslko - ihrvatsko - arbske-e" mu predstavniku na (Dunaju —
>	Jugoslovanskemu klubu r— dtet 1° tže sedaj pokaiete, idia ne ob-
10	stojajo za vas umetne meje 1 med olbema državnima polovi-
cama. Hrvatska, dvigni svoj glas ipred svetom 1" l~ AVSTRIJSKI NEMCI PRO-
>	TI JUGOSLOVANOM.
(Slovenski Narod, 17. I.) —
"V pomdeljek je bil poslanec .e Ddbernig pri ministers-kemu lz predsedniku, kateremu je rekel. idia so alpski Nemci silno ogoriaeni, ker vlada ne podvza-,e me nikak^ga koraka proti na-ri rodnemu' pokretu med Jugo-J" sl°vani in Čehi. iZagroril je, da bodo sitopili alpski Nemci v 0-n pozicijo."
ENT^RPELACIJA O PREGANJANJU. S -(Slovenski Narod, 24. I.) — "Jugoslovanski -kluib je pred-® ložil na današnji seji parlaonen-
11	ta (22.I.) 40, deloma zelo ob-x~ širnih interpelacij, ki se tičejo * skoro iziklljučno ipreganj an j a
in zapostavljanja Jugoslova-a nov. Istotake interpelacije bodo predložili poslanci tudi v' delegacijah." rl PROGRAM AVSTRIJSKIH a PANGERMANOV.
a	. r««
(Slovenski Narodi in Slove-rnec, 15. I.) "V nadieljo 13. t. m. so alklžcali koroš/ki Nemci sestanek v BeljaJku, na kate-H rein so sprejeli resolucijo, v l' kateri se toplo zahvaljujejo H avstrijski, pa tudi nemški voj-^ stki za izvojevanje zmage."Ker ogrožavajo — tako se glasi v ' resoluciji — ne samo zunanji sovražnika, temveč tudli notranji mot in sigurnost države, predvsem pa sigurnost in posestno stanje nemškega naro-
0	da v Avstriji, izražajo skup-a ščinarji, da mora biti obstanek ' edinstvene močne Avstrije za-a jamčen samo, ako bodo imeli
Nemci v njej garantirano svoje sedanje posestno stanje in ^ svojo **logo voditelja.
S tem ciljem pred očmi za-. hleva zbor z ozirom na zuna-' njo politiko:
1. Izkoristiti se/ morajo ko-' losalni vojni vspehi proti sov-3 raaniiku, primerno žrtvam nemškega naroldb. Dosedanje meje se morajo primerno popraviti, da aa zaščiti bodoči 3 razvoj in prepr.ečijo eventual-
1	ni napadi sosedov. 2. Olidržati 5 in še (bolj utrdit1 zvezo z nem-- ško državo v političnem, ekonomskem in vojaškem oziru-
1 3. Demokratizaicija zunanje ' politike. 4. (Brezpogojno se mona odbijati namera, da bodo notranje razmere v Avstri-" ji predmet mednarodnega pre-1 govarjanja, ali zaključenega ' miru. Zah^va ali dovolitev f u.mesa'vanja sovražnih Idlnžav v 1 ureditev notranjih državnih zadiev se mora ožigosati kot veleizdaja. L Na ipolju notranje politike: ' 1. PreuTieiditev lAvsrije v smis-1 lu brezpogojne utrditve nemških privilegijev. Nemške na-cij°nalne zahteve imajo brezpogojno prednost pred državnimi zahtevami. 2. Odoepitev Galicije. 3. Zaihteve Čehov po samostojni državi sei odfbijajo a lrimine in germanstvu se mora zasigurati Vajtaa pozicija v soseldbjih deželah. 4. Napram jugoslovanskim zahtevam se morajo zavrniti vsi načrti, ki gredo za oldccpitev dežel ali Idolov diežel,preko katerih vodi pot do Jadranskega morja, zlasti do Trsta. (Nemški na-čnt je toraj: Jugoslavija breiz nije. Opombi! "Slovenca".) 5. Tržaška luka se mora razširiti. V Trstu se mora o-snovati nemška parobmodna šola. 6. Uvesti se mora nemški državni jezik. 7. V Trstu kot v edinem »rednjevetopn sike m pristanišču germanska se morajo brez pogoja zadušiti irtdcntske struje in slovenski načrti. 8. Zavrača se vsako ladPrjenje deželnih avtonomij, iker ibi ogrožale homogieini (karakter Avstrije. 9. Zahteva se ^ Ojjacenje narodne zveize med s Nemci in Mažari v borbi proti t državnopravni predhflosti Cr 1 hov % Jugoslovanov. IO> jNiij: t
, ostrejša iborba proti ekonom-
. ski in (politični prevlasti Zidov. t 11. Slovienslke province se ne . smejo dkonomski favoritizira-. ti. 12. Osebam, ki so »pobegni-j le v inozemstvo, naj se one-. mogoči povratek, njih imetje j naj se proda in odreče amne-. stija, i tki.'.'
'SHčni sestanki so se vršili t na 'EKinaju in v Gradcu. . AVSTRIJA IN NEMČIJA. ; ((Slovenski Narod, 19. I.)— . ''Tudi Bismarck j«! bil za znano j geslo: Alko ne Ibi bilo Avstrije, bi jo morali »tvoriti! On je . bi! namreč prepHčan, Ida je Avstrija taka, kakor je danes, neobhodno potrebna Nemčiji. , Avstrija isestoji iz številnih , nenemštkih narodov, ki ibi ne ibili, ako bi bili .samostojni, ni-j (koli slugei tujih interesov. Zato se je zdelo Bismardku potreb-. no, da ise ti maradi sipoje pod nemšlko vlado, ki bo delala i vse, kiar je -v interesu Nemšt-va. On ni ihotel idelovatri na to,-idia zedini vse Nemce v Nem-. čiji: nais(protno, oni morajo o-stati v Avstriji in tu vladati, da bi ,mela Nemčija s tem močnega zavezn»ka. On »j« dobro poznal moč nacijonalizma in vedel je, da bo ta sila stvo-> rila Nemcem izven Nemčije melone simpatije z^ "Reich". Tako je tuldi bilo. Naša ivlada je šla (N!emčiji ipovisod na roke, dia se širi nemška nacijonalna ideja. Nemška omla<fina je ibi-la že pred 20 leti prepolna pamgermanskega duha. Tako se jei Nemčiji posrečilo, najti s (pomočjo avstrijskih Nemcev, zaveznike v materijalnem, pa tudi moralnem oziru."
(Članek nato opisuje strašne razmere nasilne germanfizacije ' koroških Slovencev in opisuje kfluh, ki vlada med avstrijskimi Nemci: "Na svoja ušesa sem slišal, kaiko Nemci pravijo, da jim v 'Avstrij ni dobro in koliko bolje :bi jim bilo, ako bi šli pod Nemčijo. Nemčlja je za nje obljubljena dežela." — (Nato pojasnjuje oeili načrt pangermanstva, da prodre do Jadrana, načrt, katerega podr pirate obe nemškkvladi, tako avstrijska, kakor nemška. ''Tako idela toneij nemštvo na vse načine, da potisne Slova^ ne na jtog in pride do Jadlrana. Tudi Trst mora positati nemški in sploh celokupno ozemlje, ki dieili nemštvo od morja, katero so v zadnjem času na-zvali "Deuitscries Suedimeer". Vsi narodi se morajo, ,po njihovem mnenju, pokoriti nemški kulturi, katere težo smo občutil zlasti mi Slovenci v zadnjem času. Ta ideja med njimi je tako močna, da celo nekoč pametni Nemci razmišljajo o lepoti in koristi pruskega militarizma.
Tak je nemški andksijoni-zem in imperijalizem. Princip, j da se mora mir med naroldli skleniti na podlagi "brez aneksi j" velja tudi za naše odnoša- . je napram Nemtem. Samo sa- 1 mostojna jugoslovanska drža- 1 va nam bo prinesla tak m^.,."
National Drug Store!
Slovenska lekarna. Vogal St. Clair aive. in 61. oe^ sta. S poseibno skrbnostjo izdelujemo zdravniške (pre4|ise< V zalogi imamo* vse,; ijcar je t^efca v najboljši, lekarni/
Kakor zdravniki zatrjujejo, bi | morala vsebovati vsaka toni k» T taka stvari, ki bi ves nai telesni ¥ sestav utrjevale in bi bolniku v ž obče pomajjale. Vsled tsga pri- I poročamo vsem bolnim in slabot- ' nim osebam, da naj rabijo	I
SIRevera's
I Babam o! Life I
(Severov Zivijensta tjalsam). Ta ' balzam ja osobito priporočljiv pri | zdravljenju navadne tn pogoste zapeki (zabasanosti) neprebave in 1 bolestih na jetrih. Poskusite to ( toniko kadar imate spremenljivo mrzlico; possbno naj bi jemale to ' tonikc stars in slabotne osebe. 1 Natančna navodila ao označena ' na vsakem zavitku. Cena 85c. ( 1 Dobi se v vseh lekarnah. (
Starejši mož dobi takoj dobro delo in službo na farmi. Vprašajte pri John Kradker, 6102 St. Clair ave. .	(46)
DELO DOBI
mlad fant v mesnici. Plača dobra za izurjenega mesarja. Fozwe'se na 6124 Glass ave.
(46)
NAZNANILO.
Naznanjam, dia sem še preselila iz 1154 E. 60 St. v Col-linwood na 720 E. 157th St. Se priporočam vsem slovenskim ženam kot dobra (babica. (47)FRANCES 20NTAR
ČE POTREBUJETE
kako fino žensko ali otročjo spomladansko suknjo, ne pozabite, da dobite boljše iblago Po nižji ceni kakor drugje pri Beno B. Leu-stig, 6424 St.Clair ave.	f (X39)
Naprodaj ,je lep lot, 40x140 na Vineyard ave. v Newburg bli-z-u Warner Road šole. Set proda po nizki ceni. Vprašajte pri Anton Menvar, 14^32 Sylvia ave._(47)'
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENAR NA
LAKE
SHORE
BANK
te p* pnvtth pUms * Asm, Is mneiii *M»
4%
Bt m»k —J BHfc/fli. ssd Ihuis
Or. F. J. KERN,
<202 ST. CLAIR AVE. / SLOVENSKI ZDRAVNIK
Zdravi vse moške ifl ženske bolezni. - Operacije.
UriAw ur« 1	l/rad zaprt
10-12 dop.UMk srtdo in nt daljo popoldne
rnrU""	>n z<vč*r.
TiWw Undt OU* Stat« Princ.loo 1628 W Balli Ro«d«l« M33 J
3i«noT«-j.: 010» KEMPTON AVE. T«Uf9Bi	19U L
^F^ZaCistfnjfOBIFK!
es^i^g^	POJ i ri-; NAS POTELEF -M
fj. : ~ - -— ----------
7?	i -- >AM( PHiNKsrrr
NAi>E DOBRO PEK. IN_ i 'Ki J , \L it! P0tN„lu ^TjNAJGOL;t
( he I hm;! \)a Clean Co.
-NAJ if it L .	COLLIN WOO C P .".'OPUtMC A
1361 East i5tli h\ ■>	15513 Waterloo Road
Nuittttl Laj« 8)ii ■	•	''.i">»i*n
__________5694
I J. S. Jablonski
slovenski fotograf,
6121 ST.CLAIR AVE.
Isdeluje slike za Žcnitbcin družinske slike,otroSkc •like, po najrovejll modi in po niskih cenah. Za 3P-A.OO vrednostnih stik (en ducat), naredimo eno Teliko sliko ▼ naravni velikosti ZASTONJ.
VSE DELO JE GARANTIRANO.
, PAIN-EXPELLER 7/
je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in ^ im nadlogah.
■	Sedajne razmere ao nas primorale, povišati ceno na 35 in 65* centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje.
B S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto [■ močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je j tn naslikan. Pri kupovanju pazite na aidro znamko,
■	na besedo Loxol in na na&e ime.
Pravi Pain-Gxpeller je dobiti v vseh uglednih lekar-fl nah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa M 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko.	^^
F. AD. RICHTER A CO.
DR. L. E. SIEGELSTEIN,
■•II Pk*»	Car. IVm
ISOe	Cntnl Z4S1 R
I KRVNE IN KAdfOCNE BOLEZNI "I
*	mmmmmrnrnm—mmmlmm-mmm—mmmmmmJ
UK A DkN E URL Od aivtraj da 4. hhUm, od 7. d« 8. «*•*«, [ ObnU^hmd \04m 12
3TO rerrtmnaa« BW«. 74S EoeUd ktm. M*v Mh SL
•j- t ■	I ' ' 'qlSjlf,* :
ČUDOVITA PONUDBA.
Doctor Oowdrick. slavni X Ray l^ecljalist nudi svoje akuinje v»a*l' bolni oe«bl, da je lahko vmkdo delelon te čudovtte ponudbe, lodor ae j* bree uspeha zdravil pri drugih zdravnikih In troftll denar.
Moja preiskava
Moja akrbna preiskava vsakega
bolnika, ki pride k meni je ena lz-med posledic uapeha. Moje metod« bo različne od drugih. Imam najnovejše In najboljfte aparate in elekt* rlčne stroje. Zdravim vsakega bolnika direktno na Isti bolezni, na ko. torl trpi, Ce po preiskavi pronaj« dem. da vaa lahko ozdravim vam s veseljem povem, če pa pronajdem da ne morem, vam to odkritosrčno povem.
Moja preiskava združena z X žarki In floureekopom mnogokrat odkrije vaš pravi položaj Ln bolezen.
Posebno naznanilo.
, Jas želim, da ml zaupate. Jaz žel lin, da pridete ki ml razložite svoje bolezen v vašem Jeziku. Pomnite, jaz nJbem navaden zdravnik, ampak ftpecljaliet z mnogimi leti akufinje, da zdravim bolezni kakor je vala ln katere oo drugi nehali zdraviti Dalj Caea ste bili bolni, bolj je zapletena min belezen, tem večje zanimanje Imam. Jaz naredim rad kar drugI skate, je narediti 1n ne mereje narediti. Ne zgubljajte dela. Vee zdravljenja je prijetne ln vam ne povzroča bolečin. Imam številne čudovite »troje sa zdravljenje vsake bolezni. Kadar se eglaolte pri nas, »te sprejeti z ideje, ' da bodete ozdravljeni v najkrajšem čaeu. MV»Ja ipopolna pretakava s X-Ray vem pove e vašem poMaju. Ce ao drugi ugibali, pridite k meni. Gotovo pridete pozneje, zakaj ne bi prišli eedaj. Ne računamo z« najvet in preiskavo, če ee zdravite.
2047 E. 9th St. DOCTOR COWDR1CK Mod Euclid /
4. nadet	Mi*«.*. Cleveland, o.	in Prospect f
UndM ur«i tjntfrnj ikl.av.Ofa B«d.lj«h oi 10 60 1.
SLOVENSKA TRGOVINA y CoUinwoodu.
Lepe volnene spomladanske obleke za vaie fante od 6 do 17 leta
DOBITE PRI
F. VAHČIČ, 746 E. 152 St. zraven kuhe
Dr« J« V. Župnik
SLOVENSKI
ZOBOZDRAVNIK
6127 ST. CLAIR AVE.
knausovo poslopje nad grdinovo trgovino Najbiljše zobozdravnisko delo po nizkih ceoah.
Uradne ur e : Od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer.
Kdor ne more ob tem času priti, naj se diogovori za njemu ugoden čas. Dr. Zupnifc je priporočan od" tiso-čev zadovoljnih oseb, ki so se pri njem zdravile.
Sprejemam Liberty bonde v plačilo zdravniških računo
Automobil najfinejšega izdelka, krasno delo in čudovite trpežnosti. Dajte da vam avtomobil razka-žemo, prepričali ae bodete, da je boljii kot vsak drugi 8 cilindrov avtomobil.
KING CLEVELAND CO.
1924 EUCUD AVE.	/
Vpraiajte sa
Car. C.ntr.l 2410 R Mf ChaS. C. LeW» Pr^p«. 302»
Čistenje in likanje oblek.
DOBRO DELO.
Koška obleke................$140
ldoške soknje...............
JopUl..............................BOe
NIZKE CENE.
ženske kiklje.....................50e
Ženske dolge suknje........$1 jDO
Ženske obleke................$1JQ
Till DAMM DRY GLEANING Go.
1574 E. 55th ST. £ssUfi«
i
/	ii. 7. DAM M. poslorodjm.
alia; . 7rT.>M\ ^vc »i • • -'DM TK> • ■ . ■ r
Andrej Černišev,
Roman
Spisa/: JULIUS ZEYER	Poslovenil STANKO SVETINA
Talko je živel Andrej v svojem ujetništvu. 'Kakor se dvigajo v večernem hladu orose-ne gla/vioei cvetic, od vročine usa/hde, kako so se dvigale in dkrepcavaJe tudi njegove misli ddl čara prirode in poezije' in so ga odvra'cale odi dbupa, kamor fje že skoro padel. V sladkih sanjah, ob dragih spominih na Katarino, Agrafeno in na ljubljeno mate?"tem daleč so mu minevali dnevi in tedni; niti zapazil ni, <la je listje zopet ovemio in da je zelena barva trate zapet ugašala — šele takrat, ko so prišli diežev-^ ni dnevi, meglei in slednjič tu-L Vlfi sneg. Tu je zopet nastal P zanj žalostne čas — ni več ho-tdttl na Mirovičev migljaj na pozebeni vrt, ker so napravili • tam »vojaki 'Medeno goro" za drsanje (najprikjubljenejša zabava ruskega naroda), kate-ga jim ni mogel prepovedati.
iFogosti poročnikovi obiski so flbiili sedaj njegova edina zabaiva; toda pri tem je Andrej zapazil, da je postajal Mirovič čimdalje bodj raztnesen in malo beseden, tako Idta so slednjič njegovi obiski zgubili vso zanimivost. Zdelo se je, da ne bo niikdar konec zime in Andrej je zopet začel premišljati o svoji usodi, potem pa aopet upati, da cesarica -skrajša njegovo pregnanstvo —16 toda vrnila se je pomJa'di, (ki mu je prinesla dolbo isladkih spre-hddbv, minilo je (poletje, prišla je zopet zima brez konca m Andreja ni doletela nobena vest iz siveta, ki se je razprostiral za stenami ječe.
"Pozabili so name," si je K^jmslii Andrej, "prerokovanje
streha se bo prej sesula nad mojo glavo, predno se spomnijo name!"
Nekoč je bil oblačen dan in Andrej ije hrepenel po prostem zraku, edinem srddlstvu proti zmagujoči melanholiji; izvedel je od poročnika, da veže ta lin služba vse moštvo na dom in se je torej upal iti po polzkih potih v svoj ljubljeni paviljon. Ostrmel je od presenečenja, ko jet pogledal skozi kopališčna okna: daldč skozi meglo, naj-brže tam, kjer je stala "Aihambra" Omiljan-jkih, je svetilo in se lesketalo na tisoče zvezd, ki so pestro migljale v temi. Pomel si je oči, misleč, da je to preivara, toda kmalu se je prepričal, da se ne moti: gotovo so se mu-| dili v gradu in slavili tam kak veHk praznik oN svitu teh luči! Po dolgom, kfiolgem času je zopet videl sledove človeških bitij in to je objeto vse njegove misli, kakor bi bil našed kak tufj, nikdar poznani svet. r Ostal je tako dolgo v * kopeli* dokler ga nistia mraz in veter pri morala bežati pod rešilno streho ječe. Drugi dan je navdušeno popisal Miroviču ta posebni prizor in je »vprašal za njegov pomen.
Mirovič je bil dobre volje. V '^Omiljanslki so se nalstanili asa nekaj časa v "Alhambri", kjer so sedaj sijajni plesi in maškerade,'" je pripovedoval vneto. 'Ttlli jaz se l>om pri- i hodnjič udeležil tega," je na-dlalijcval, "in neizre^no se veselim. zakaj gostje pridejo tja od vseh strani, od blizu in da^-leč in za našo samoto je Šum- i na družba tembolj dobro doš-la. Jutri, diragi Černišev, poj- i Idiem v mesto, da si omislim sijajen kostum za tako slaven
(P'les."
Andrej je vzdihnil. Kako srečen se mu ije zdel poročnik iMiravič. Prvič v svojem življenju je začutil nekaj zavisti podobnega, z tadjnim hrepenenjem je posluššal opise plesov in balov, s katerimi ga je' poročnik od onega dne pri vsakem obisku razveseljeval in kake tri tedne po onem ve^ čeru, ko je * Andreg prvič iz-1
vedel o prisotnosti Omiljan-skih v gradu, mu jei »Mirovič navsezadnje prinesel »v ječo sijajno maškeradno obleko,da bi jo Anldinej po svoji volji občudoval. Toda medtem, ko sta ogledovala kostum in sta skupno zlbtiijala vsakovrstne šade in« ko je ravno Mirovič silil Andreja, naj se olbeče v kostum, je nenadoma prilMtel poročnikov sluga in jei oddal temu depešo iz mesto, ki jo je prinesel poseben posel. Mliro-vič jo jet takoj razjpečatil.
■"Prokleto suženjstvo vojaške službe!" je vzkliknil istrast-no, ko je prebral depešo. "Takoj moram iti »v mesto in jutri je maškerada; moje veselje je pokvarjeno, ni mogoče namreč, da bi se vrnil o pravem času!"
Jezno je zgrabil krasni kostum, netjevoljno ga je vrgel na tla, od Anldlreja se ni niti poslovil in je odšel iz sobe. Andrej je sočutno pogledal za pre varjenim prijateljem in je začel zbirati proč vržene detle kostuma in jih je zložil na mizo. Ko je dvignil zadnji kos, je zagledal na tleh velik, zlat denar, ki jei pa'dJel iz žepa gu-bastega plaščka — bil je ravno tak denar kakor oni, ki mu ga je pokazala Agrafena kot znamenje svojih prijateljev.
"Kaj jei slednjič čutilnega na tem!" si je mislil, saj ise Mirovič ivedno odkrito ponaša s prijateljstvom s celim rodom Omiljanajkih!"
Spravil je denar zopet iv plašč in je ostal zamišljen; zvečer je vprašal slugo, če bi bilo mogoče govoriti "s (poročnikom, toda zvedel 'je, da je ta
irtfmo^ekAiitej-fti - wagei
vslefdi tega doseči miru, vedno mu je bila na'misli Agrafena in njena skrivnost, neprenehoma jei premišljal o tem, kak pomen bi neki lahko imel ta denar v plesnem kostumu in kako je neki razmerje meidt Agrafeno in Mirovičem.
Drugi dan je bil že mirnejši; upal je namreč, da mu Mirovič vsaj deloma reši to uganko. Da ibi mu bil krajši čas, je sedel k bibliji in je začel brati. Toda utrujen tvedinega in napetega premirij evanja, je zadremati nad knjigo in ije gotovo Idblgo časa spal, zakaj ko ga je prebudil temni ropot teižkih vrat, ki se je razlegal po celi bdši, je videl, da so mu že davno prinesli njegov dbed.
Ali se je poročnik nenadoma vrnil ? Kdo dirogi bi bil iskal in našetl pristop v to žalostno hišo? Brez vsakeag vzroka je bil nekako razburjen. Cez precej dolgo časa je zaslišal na hodniku korakei, ki so bili znani koraki sluge, totila
kega, svilnatega krila in ko so se ivrata ječe odprla, je zagledal Andrej visoko, vitko Sen- 1 slko postavo, ki je bila zaivita v trojen, gost pajčolan. iKak obraz je neki skrival? Srce mu jei malone nehalo biti.
iDama je (prestopila prag, sluga ije odšel,zaprl zopet vrata, toda ni se oddaljil po hodniku. 2 en ska je dvignila pajčolan. Bila je Ana Nikitišna, Njeno -licet je bilo bledo in u-padlo. Uprla je miren pogled na njegov začuldlen obraz in precej časa je trajalo, predno je spregovorila.
"Ne čudite se moji prisotnosti," je začela govoriti fran-, cosko, da ne bi sluga za vrati,' razumel. "Kalkio je bila težika, naloga izvedeti za vaše skrivališče, nisem odnehala prej, dokler vas nisem našla."
Umolknila je in čakala na , njegov odigovor, toda Andrej ni zinil niti besedice in je pre* j mišljeval, kaj1 jo ije neki sem _ pripeljalo. Ana je hitro nada*, 1 ljevala, da bi premagatla svo-j( jo zaldlrego vsled njegovega j mrzlega pogleda.
'»Nihče naju ne !t*> motil, I
poročnik je po mojem posredovanju poklican v mesto, odkoder se niti jiutri ne povrne, njegov sluga me je peljal v salon, kjer sem želela, da se odpočijem, potem ko sem se izdiala za Mirovičevo sorodni-co in se delala zelo.prevarjeno zaradi njegovei odsotnosti. Slefcfnjič sem podkupila tega argusa s težkim zlatnikom, da bi me pustil za nekaj časa z vami.''
Dalj« prlhodnj«.
NAZNANILO hi ZAHVALA
Turnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nam V 4- atprila umrl naš pne ljubljen i sin Johnnie. Rojen je bil v stari domovini, i6, maja 1901, fara Mirna na Dolenjskem. Tukaj v naši novi domovini je živel z nami 13 let. Bil je jako priden in marljiv ter nam ostane veidno v spominu.
Zahvaljujemo se družinam Krist in iLudvik Mandel za pomoč in tolažbo, kakor tudi družinam Kolar in Somrak ter vsem, ki so nam kaj pomagali in nas tolažili v naših bridkih urah ob 'koncu1 življenja našega nepozabnega sina Zaneta.
Zahvaljujemo &e tudi vsem onim, ki so ga tako lepo obdarili s krasnimi šopki in venci in ga spremili k večnemu počitku.
Tebi, Zani, pa naj bo laihka svobodna zemlja in ostaneš nam v vednem spominu do konca našega življenja.
John in Alojzija Mandel žalujoči starisi.
bratci,
Louise in Angela, sestrice.
Takoj dobi delo slovensko de-kile, da bi pomagala v kuhinji in restavrantu. Dobra plača. Oglasi naj se na 1155 W. 9th
St.. _. (48)
Jako nevarni camouflage.
Mnogo ljudi zajčne vživati želodčne grenčice, kaldlarkoH njih žeJodec ni v redu. Ta navada je nevarno prikrivanje, kajti po kratkem uspehu sledi navadno najslabša reakcija, bolezen se zakoplje v človeka in postane stalen sovražnik. Toda če čvžamete pravo zdravilo, Trinerjevo ameriško.gren ko vino, zaddbate kmalui (pravo zdravje. To zanesljivo zdra vilo je pripravljeno iz grenkih korenin, zelišč in lubja, ki ima prav adtavilno vrednost.. Sči-sti prebavljalne organe in poživi ves sistem. Trinerjevo ameriško grenko vino vas o-f^bsti" zaprtji',' rt^frfebavnoSti, ; napetosti, glavobola, migrene, nervoznosti, pomanjkanja en-eiTgije. Dobi se po lekarnah.( Cena $1.10. Za revmatizem jemljite Trinerjev liniment/jako uspešno zdravilo. Cena 35 in 75c, po lekarnah, po pošti pa 45 in 75c. Jos. Triner Co., 1343 So. Ashlanldi ave. Chica-
go, 111._ ■ ;
NAPRODAJ
je trgovska oprava, razstavna okna, counters, mize, oprema za okna, zrcala in druge tr-. Igovske potrebščine. Se dobi jako poceni. V najem se odda I tudi (polovica prejšnjih Kauš-kovih trgovskih prostorov. ; Vprašajte na 6204 ISt. Clair ave. Tel. Princeton 1278 K.
(x46)
i1	NAPRODAJ
je hiša za 4 družine, po šest sob, elektrika, štiri furnace, , ja»ko moderno, velika (kJet, velik lot, rent $115 na mesec, j Samo $3400 takoj, drugo na < male Obroke. Oglasite se na 11065 E. 66tb St Hisa se nahaja na 1241 H. 74A St. (46)1!
DRŽAVL1ANI
Slovenci, pojdite v večerne sode, da se naučite vsega potrebnega za državljanstvo. Ves pouk je zastonj. Kdorkoli pohaja te večernei šole, ne bo na sodniji ničesar vprašanje dobi iz š<4e certifikat, da se je dobro učil. Vsi učenci dobijo knijge zastonjw Noivi razredi se odpro sedaj. Sledeči so prostori: Carnegie West Library, vogal Fulton 'Rid. in Bridge ave. Vsak petek zvečer ob pol osmih. St. Clair Library, St. Clair in E. 55th St. vsak četrtek zvečer ob pol osmih, WbodJanid Library, Woodland ave. in E. 59th St. vsak torek zvečer ob pol osmih. Eagle School Eagle ave. bKzu 9. ceste, vsak petek zvečer ob 7. uri. Broadway Library, Broadway in E. 55th St. vsaik petek zvečer ob pol osmih. Eagle School, Eagle ave. dobrih državljanov. Pridružite se jim. Učite se amerikani-zma.
F. K SPAULDING,*
Superintendent šol.
Ženska dolba delo pri mali drur žini. Plača $10 na teden. Vprašajte na 5801 St. Glair ave. Fr. Telerčič. '_(48)
VABILO sa pristop k društvu
SRCA M ARI JE(STARO).
Drtištvo je 1» redni mesečni seji sklenili®, da spreijema žene in dekle ta od 18. <k> 40. leta brez vsake pristopnine in sicer za mesec februar, marc in april. Katera je pa stara nad 40 let, se mora skazati z •rojstnim listom ali pa s zapriseženo izjavo pri notarju. Dru&tvo dtejfe $6.00 bolniške podpore na teden in $300 smrtnine1 za vsako umrlo članico. Mesečnina znaša samo $1.00 na mesec, katera pa hoče imeti tudi svojega moža v društvu, se mora isti izkazati z zdravniškim spiričevalom, poleg mesečnine $1.00, pa plačuje še 25c na mesec, in ako mož umrje, ddbi žetna $150 smrtnine.
T9 društvo je eno najsta-rejšitrTil IT	CllMrir
šteje preko 300, premoženja ima nad $9000. Žene in dekleta, sedaj se vam nudi prilika, da pristopite v to društvo bnea vsake pristopnine. (Mon-Fri.50)	ODOBOR.
NAJFINEJŠE
ženske ihhize iz vsakovrstnega blaga, fino izdelane, dobite vedno po najnižjih cenah pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clak ave. ^	(x39)
največ HIS OD NEMCEV ZA PRODAT.
Deset his na 74. cesti, 12 hiš na 71. cesti, 5 hišr na 68. cesti, tri hiie na 67. oesti, 6 hiš na 66. cesti, 3 hiše na 78. cesti, 6 his na 65. cesti, osem hiš na Norwood Rd., tri hiše na 61. oesti, 4 hiše na 60. cesti.
15 zidanih hiš po. štiri družine vsaka naprodaj. Imam tudi več zidanih hiš na St. Clair ave. ® prodajalnami. Vse fee hiše nosijo deset procentov.
drugo leto Ibiodejo se tdražjje. Naprodaj imam tudi več farm.
j. (lusin, 1065 E. 66th St. prodajalec zemljišč. Zavaruje« tudi ihiše proti ognju. _(46)
NAPRODAJ
je zidana hiša, 20 sob, blizu 71. ceste. Cena samo $7400. Polovico takoj, drugo polovico na male obroke.
Hiša na 61. oesti za 3 družine, 12 sob, furnace, vielik lot, cena $4400, plača se $2000 takoj.
Hiša blizu 79. ceste, 10 sob, jako velik lot, elektrika, velika klet, jako poceni.
Naprodaj imam mlekarne in canldy store, mesnica na Norwood Rd. trguje od $8000 d-o $9000 na mesec. Oglasite se pri J. Lušin, 1065 66th St. _____(46)
poročne fine svilene, oblekev vence, tančice in vale drugo dbbite pri meni vedno po nižji ceni kot drugje. Bmo B. Leustig, 6434 St. Clair ave.	(*39)
POZOR ROJAKI!
Naznanjam vam, da sem na 6124 St. Clair ave. brivnico prodal, kakor vam je že precej dobro znano. Vsem se lepo zahvaljujem za prejšnji obisk, sedaj sem kupil tpa drugo briv-nioo, kjer imam tudi dvei bi-ljardni mizi za kratek čas in zabavo. Lepi prostori se nahajajo na
6629 St Clair ave., blizu 67. ceste.
Priporočam <se rojakom v obilen obisk, s spoštovanj*m (49) FRANK ŠKERJANC
Garaža se da v najem za en avtomobil. Vprašajte na 6119 St. Clair ave.	(50)
LASTNIKOM HIft!
i
Podpisani se priporočam v nakup s-tenskega' papirja od lanskega leta, katerega prodajam po ceni lanskega leta.Spre-jemam tudi naročila za papi-ranje sob. Delo vam jamčim, da ugaja.
FRANK JELERfclČ. (X41) 5801 St Clair ave.
Išče se slovensko dekle, ki bi pomagala v restavrantu. Naslov: 16119 Waterloo R)d).(46)
T«koj dobi delo mlaki fant za v groceriji aH mesnici pomagati. Piozve ise pri John Vidim ar, 4702 St. Clair ave.	(46)
Naprodaj je dobro ohranjen j
candy store, združen z groce- \ rijo. Pozve se na 1184 E. 6oth St.	(46)
Pošteni fantje se sprejimejo na stanovanje in hrano. Vprašaj-te na 535 * S*. Clair ave. (49)
Išče se ženska, da bi prevzdla
tvarstvo otroka, starega 5 let Plača se dobro. Pozve se na 6034 St. Clair ave. (46)
PAZITE
kje kupujete vašo narejeno o-pravo. Blago kupdjeno pri meni je vedno najboljše, sveže, trpežno in poceni. Beno B. Leustig, 6424 9t Clair ave.
(*39>
Prihranim si enajst parov čevljev na leto.
PRAV tako se je izrazil. In on je dobro poznani rudarski nženir, ki je dovolj dolgo nosil "boots", dt ve kaj reče; Njegovo pismo je krasno priporočilo za "Hi-Pres" boots, narejene po Goodrich načinu, v enem samem kosu iz (najboljšega kavčuka na svetu. Te čevlje ne likajo, ne pokajo. Lepo zgle-dajo, se lahko nosijo objednem pa si prihranite dva ali tri para čevljev na leto.
i Prodaja, se pri 40.000 prodajalcih
THE»BF. GOODRICH RUBBER COMPANY
M.b.r« of th« Calabratvd G«*drick A«tomoWU thm—
••Best in the long Run"	^JWft
AKRON, OHIO The City of Goodrich
a ^B ^^^^^^ ■ v I miFj/fwin&M* H^ulB^/TBfM^^J * I\\ In* !	JLt^^r
Zaupno zdravilo dela čudeže.
Skoto že trideset let se Trinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, tdar zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in Ičislanje od strani- številnih odjemalcev. Maio povišanje ce«i je sedanja potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. B<ranili smo sle dolgo zoper kPraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dfctvek mm je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov prizmama brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, iti tudi lekarja stane velloo več, ni mogoče druginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Tcinerjevih Wkov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje-
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ter učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ielddfcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino Očisti želodlec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne m ptrupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvatfn ^virajafeih pravilrib d^snje ckobovja: Trtniarjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninioei ter krasno zareče rudeče vino. V zadevi zabasartosti, nepre-bavnosti, glavobola, poJ-glavobdla, nervoznosti, navadne slabeče, kakor trudi v želodidnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženskle ob premembi žitja ali rudarje ali druge »delavce, ko deUajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Ddbite j"e v vseh lekamalh.
TRINERJEV LINIMENT
prodore vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, afli revma-tizma, nevragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomole. Jako dobro je tudpv zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgneoje živcev m za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno inprav prijiettno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla kij st; isCotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseih lekarnah.
Naj novejše nagrado so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San Francisco 1915, GrandPri* - Panama 19*6.
JOSEPH TRINER,
manufacturing chemist.
1333-1343 So. Ashland Ave.	Chicago, ffl.
A