IfA TEDEN / TA TEDEN
framujmo skupaj
Zakaj ljudje pravzaprav praznujemo najrazličnejše obletnice? Ver-
jetno ne zato, da bi se enkrat letno imeli lepo, se najedli, popili ko-
zarček ali dva, prisluhnili kakšni jubilejni pesmi ali lepi misli... in bi
to bilo vse. Verjetno so vsakoletni prazniki namenjeni najbolj temu,
da pogledamo, kaj smo v enem letu, odkar smo zadnjič praznovali,
pametnega naredili. Obračun torej ali majhna letna inventura.
Zato je kar prav, da tudi občine praznujejo svoje vsakoletne praz-
nike. Da bi se njeni občani vprašali, kaj so od lanskega leta od njih
izbrani vodilni možje in žene pravzaprav počeli, kajti tistega, kar so
delali, niso počeli za božji Ion, ampak za najslajše od najslajšega:
oblast. In denar. Ali pa oboje. In če je vse, kar nam po enoletnem tru-
du lahko pokažejo, most na sliki, je to vzrok za razmislek. Morda pa
bi morali ob prazniku samo 'rožice saditi' in svoje ljube občane
prepričati, da je vse, kar delajo, za narodov blagor, da so njihovi raz-
vojni uspehi navdušujoči, da so razvojne vizije bleščeče ... Kako (in
i ali) sta se eni in drugi skrajnosti izognila župan ptujske občine -
slavljenke dr. Miroslav Luci in naša novinarka, boste spoznali, če
boste prebrali njun pogovor na 9. in 10. strani, kije z nekaj naslednji-
j mi stranmi posvečamo prvemu prazniku mestne občine Ptuj.
Ze vse poletje slavijo tudi lovci in gasilci, ta teden so še gospodinje
in farani Sel. Kot kaše, res izrabimo vsako priložnost, da se vsaj za
nekaj ur odtegnemo od vsakdanjih težav. Skoraj povsod smo bili zra-
ven, zato ni čudno, da je tokratna številka Tednika prava društvena
kronika.
Letošnji pasji dnevi niso, kar se vročine tiče, večidel nič kaj pasji.
Kljub temu nam kakšno kopanje v kopališčih pride kar prav. Ali
imajo v ptujskih toplicah res pretirane cene v primerjavi s tistimi dru-
god, boste spoznali, če si boste prebrali sestavek o tem na drugi strani.
In če vas bo pogrelo, brž v bazen.
Ste ljubitelj kulture? Potem vas bo gotovo razveselilo dejstvo, da
ptujska kulturna ponudba bogati. Morda bomo dočakali celo oživitev
ptujskih kulturnih srečanj, na katerih smo pred leti lahko spoznavali
svetovne izvajalce in ki so v mesto, ki želi svojo prihodnost graditi na
turizmu, privabili marsikoga, ki v Ptuj sicer ne bi zašel. V naslednjih
dveh tednih bo vrsta zanimivih nastopov, med katerimi naj izposta-
vim le enega: prvi samostojni koncert ptujskega tenorista Janeza Lot-
riča pred domačim občinstvom (pravzaprav prvi trije samostojni kon-
certi, kajti umetnik nam bo poklonil kar tri večere). Prepričan sem, da
če ne boste na dopustu kje zunaj Ptuja, se srečamo in s tem izrazimo
priznanje ptujskim kulturnim zagnancem - organizatorjem kulturne-
ga življenja v mestu ob Dravi in seveda umetnikom.
Pa prijetno praznovanje: prvega
praznika mestne občine, lovskega	—y y T]
praznika, gasilskega praznika,	/at^
folklornega praznika, športnega	V	\
praznika in še kakšnega osebnega!
Vsem občanom mestne občine Ptuj iskrene čestitke ob prvem prazniku mestne občine Ptuj.
Uredništvo
u
0)
E
N
0
1
b
u.
SVETA ANA V SLOVENSKIH GORICAH
Anina nedelja privabila množite
Pri Sveti Ani v Slovenskih
goricah so minuli konec tedna
slovesno proslavili god farne
zavetnice svete Ane, ki ji je
posvečena cerkev v tem obme-
jnem krajevnem središču.
Pripravili so slovesno bo-
goslužje, na osrednjem trškem
prostoru od cerkve do gasilske-
ga doma pa tradicionalni kra-
marski turistični sejem. Na
stojnicah so ponujali marsikaj,
celo nekaj domačih izdelkov in
dobrot se je našlo.
"Anino nedeljo" bi prizadevni
turistični delavci, ki zelo resno
razmišljajo o ustanovitvi turis-
tičnega društva, radi vključili v
turistično ponudbo kraja in
občine Lenart. Veliko so že pos-
torili za lepši videz krajevnega
središča, bogata pa je tudi gos-
tinska ponudba gostišča Eder in
turističnih kmetij Moleh in
Slaček. Tudi Anino nedeljo so
primerno popestrili z domačimi
dobrotami in pokušnjo domače
kapljice, sicer pa je bil to praznik
vernikov in častilcev svete Ane,
ki so dodobra napolnili ta-
mkajšnjo farno cerkev. Za
nemeček je bila še gasilska vese-
lica.
MT
JURSINCI / PRVI GOSPODINJSKI PRAZNIK
''Kuhati /e treba z ljubeznijo"
Juršinske gospodinje so minuli konec tedna
pripravile prvi gospodinjski praznik, na katerem
so želele spomniti na pomembno vlogo gospo-
dinje za srečo v družini. Pripravile so tudi zani-
mivo razstavo, ki jo prikazuje fotografija Tatjane
Mohorko.
Vei o prireditvi na strani 2.
2
jumuuMO
Četrtek, L avgust 1996 - TED|||k
CENE IN PONUDBA V SLOVENSKIH ZDRAVILIŠČIH ZELO RAZLIČNE
Po čem /e kopanje
V tem trenutku je v Sloveniji 166 kopališč, med njimi pa so bila na-
jbolje obiskana termalna kopališča. Slovenska zdravilišča so sicer pa-
radni konj slovenskega turizma, v skupnost se jih trenutno povezuje
petnajst, pri vseh pa smo se zanimali za cene kopanja.
Pri tem pregledu smo ugotovili, da je raven ponudbe v
posameznih zdraviliščih različna, prilagojena posamez-
nim ciljnim skupinam, temu primerne pa so tudi cene. Še
najbolj so si s ponudbo podobna zdravilišča Moravci,
Čatež, Atomske toplice in Terme Ptuj. V večini zdravilišč
tudi dajejo popuste za nakup Vstopnic, a so zelo različni,
kot so različne tudi cene.
Celodnevna vstopnica za
odraslega v termah Čatež stane
800 tolarjev, za otroke 600. Po-
poldanska po 15. uri za odraslega
600, za otroke 400. V soboto,
nedeljo in ob praznikih plačajo
odrasli za celodnevno kopanje
1000, otroci pa 800 tolarjev.
V toplicah v Dobrni stane med
tednom kopanje v pokritem ter-
malnem bazenu 600 tolarjev, ob
sobotah, nedeljah in praznikih
pa 800.
V zdravilišču Dolenjske Top-
lice je kopanje ob delavnikih
700, ob sobotah, nedeljah in
praznikih 800 tolarjev. Popol-
danska kopanje od 16. ure stane
500 tolarjev, od 18. ure pa 400.
Tedenska vstopnica, ki je drugje
ne poznajo, stane 4000 tolarjev.
V	zdravilišču Laško stane
vstop v kopališče 800 tolarjev, za
otroke 550, ob sobotah, nedeljah
in praznikih za odrasle 900, za
otroke 650.
Terme Lendava so ene najce-
nejših slovenskih zdravilišč,
dnevna vstopnica je 430 tolarjev
za odraslega, za otroka 300, ob
sobotah, nedeljah in praznikih
plačajo odrasli 470, otroci 330
tolarjev.
V	zdravilišču Moravske Top-
lice računajo za kopanje v sta-
rem delu zdravilišča 500 tolarjev
za odrasle ob delavnikih in 350
za otroke, ob sobotah, nedeljah
in praznikih 600 tolarjev za
odraslega in 450 za otroke. V no-
vem delu zdravilišča je dnevna
cena kopanja za odraslega 1500,
za otroke 1000, ob koncu tedna
in ob praznikih za odraslega
1700, za otroke 1200 tolarjev.
V	zdravilišču Atomske topli-
ce Podčetrtek je dnevna vstop-
nica za odrasle 1200 tolarjev, za
otroke 800, popoldansko kopan-
je od 16. ure dalje pa za odrasle
1000, za otroke pa 600 tolarjev.
Terme talasoterapija Porto-
rož so to poletje brez kopalcev,
ker objekt renovirajo. Ponovno
jih bodo odprli 15. septembra.
V	zdravilišču Radenci stane
celodnevna vstopnica za kopanje
za odraslega 1100 tolarjev, za ot-
roke 770. Ob sobotah, nedeljah
in praznikih je kopanje za 10
odstotkov dražje. Popoldanske
vstopnice ne poznajo, obiskoval-
ci namreč plačujejo po urah. Dve
uri staneta 600, tri ure 800 in 4
ure 1000 tolarjev. Poseben po-
pust nudijo med tednom upoko-
jencem od 9. do 14. ure, ko so
cene vstopnic zanje nižje za 20
odstotkov, od 18. ure pa za 10.
Cena kopanja v bazenu zdravi-
lišča Strunjan je med tednom za
odraslega 900, za otroke 500, ob
sobotah, nedeljah in praznikih
plačajo odrasli 900, otroci pa 500
tolarjev.
V	zdravilišču Šmarješke top-
lice stane celodnevno kopanje
med tednom za odrasle 700 to-
larjev, za otroke 600. Ob sobo-
tah, nedeljah in praznikih je
cena vstopnice za odraslega 800,
za otroke 600. Sezonske karte ne
poznajo, tedenska vstopnica za
kopanje pa stane 4000 tolarjev.
V	Termah Topolšica
zaračunavajo za kopanje dnevno
600 tolarjev pri odraslih, pri ot-
rocih 300. Polletna karta, ki je
omejena na 25 kopanj, stane
14.200 SIT, letna vsebuje 55 ko-
panj in stane 29.700 tolarjev.
V	Termah Zreče je cena ce-
lodnevnega kopanja 1000 tolar-
jev za odrasle, za otroke 650. Ob
sobotah, nedeljah in praznikih
plačajo odrasli za celodnevno
kopanje 1200, otroci 800 tolar-
jev. Popoldanska karta za odras-
le po 17. uri stane 750 in 550 to-
larjev za otroke. Deset kart za
kopanje stane 7500 tolarjev, 20
pa 15 tisoč.
Še najraznovrstnejšo ponudbo,
kar zadeva vstopnice za kopanje,
imajo v Termah Ptuj, kjer je ce-
lodnevna vstopnica za odrasl^^
800, za otroke 500 tolarjev, p^^
poldanska od 15. ure dalje je^
odraslega 700, za otroke 450 to.
larjev, večerno kopanje, ki ^^
začne po 18. uri, stane odraslega
600, otroka pa 400 tolarje^
nočno je pri odraslem 500 Si]
pri otroku 400. Dnevna vstopuj
ca ob koncu tedna in ob prazni
kih je za odraslega 900, za otroi^,
600 tolarjev. Večerno kopanje,,
tem času za odrasle stane 700,
otroke pa 450 tolarjev, nočno p,
je v tem času za otroke 400,
odrasle 500. Abonmajska karta
(12 kopanj) za otroke je 6000 to.
larjev, za odrasle 8000. Reduj
cena za sezonsko karto za odras.
le je 16 tisoč tolarjev, za otroki
12.500. Vse cene zajemajo ludi
kopanje v notranjem delu kopa.
lišču, kjer se posebej plača le gar.
deroba. Uporaba vseh vodnih at.
rakcij je brezplačna.
V zdravilišču Rogaška je ko-
panje v odprtem bazenu za
odraslega 450 tolarjev, za otrokf
300. Enake cene imajo tudi ol
sobotah, nedeljah in praznikih.
MG
SELA/ NEDEUSKA SLOVESNOST OB BLAGOSLOVU NOVEGA ZVONA
Slomškov zvon že doni
Pater Milan Holc, profesor iz Rima, je na Anino nedeljo v videmski podružnični cerkvi-
ci na Selih blagoslovil nov zvon. Težak je 70 kilogramov, farani so ga namestili v cerkve-
nem zvoniku poleg drugih dveh zvonov, njegova pasem pa zveni v tonu G.
Blagoslova novega zvona na Selih se je udeležilo veliko vernikov
Praznična Anina romanja so
bila tudi letos v vseh cerkvah
dobro obiskana, na Selih pa so
Anino nedeljo združili še z bla-
goslovom novega zvona. Farani
so namreč v cerkvenem zvoniku
že dolga leta pogrešali manjši
zvon, kajti v ohranjeni župnijski
kroniki je zapisano, da so nekdaj
v vaški cerkvici zvonili trije zvo-
novi. Med drugo vojno so na-
jmanjšega odpeljali in do
nedeljskega slavja se je iz zvoni-
ka slišala le pesem dveh zvonov.
Novi zvon je posvečen škofii
Antonu Martinu Slomšku in
nanj so farani še zapisali: V letu
papaževega obiska - selski fara-
, ni. Ob tem stavku je videmski
i župnik Emil Križan povedal, da
papežev obisk v Sloveniji ni bil
samo obisk leta, temveč tudi
, tisočletja.
i Pred blagoslovom zvona je bila
v cerkvici sv. Družine še praz-
nična maša, ki jo je vodil pater
Milah Holc ob somaševanju
I pa'^rov iz - )mače župnije.
: .\'esani cerkven' pevski zbor
župnije sv. Vida je s pesmijo
obogatil praznično mašo in bla-
goslov zvona, Anino "žegnanje"
na Selih pa je bilo tudi letos
dobro obiskano.
Selško cerkvico, ki letos šteje
94 let, so tamkajšnji farani praz-
nično odeli v bršljanove vence in
verige ter vsak prostor posebej
polepšali s cvetjem. Novi zvon
so v zvonik potegnili najmlajši,
botri Slomškovega zvona, kot so
ga poimenovali, pa so ob pri-
ložnosti dobili veliko zahvale.
Anina nedelja na Selih je bila
prazničan morda še zato, ker so
na vaški cesti dobili novo plast
asfalta, vse skupaj pa je bilo tudi
letos slovesno s tradicionalno
Anino prireditvijo pri Svenško-
vih.
Slomškov zvon ja svojo pesem
v nedeljo že zapel, poje jo vsak
dan, pa tudi v prihodnje se bo
njegova vesela ali žalostna melo-
dija slišala daleč naokoli.
Besedilo in posnetek:
Tatiana Mohorko
I JURŠINCI / NA GOD SV. MARTE GOSPODINJSKI PRAZNIK
j
»Kuhati /e treba z liubeinijm
Tako je na prvem juršinskem gospodinjskem prazniku
povedal tudi Lojze Peterle, ki je bil tokrat v družbi gospo-
dinj in gospodinjcev. Članice šele pol leta starega
Društva gospodinj (danes jih je 60) so praznik pripravile
prvič, ga obogatile s kulturnim programom in šaljivimi
pripovedmi o domačih juršinskih receptih. Z dobrotami
iz krušne peči, gobelini in gospodinjskimi pripomočki so
se predstavile na priložnostni razstavi, dan pa je bil še
praznik vseh Mart, saj je godovala njihova zavetnica - za-
vetnica gospodinj.
Gostje juršinskih gospodinj so bili tudi Lojze Peterle,
predsednik SKD, dr. Ludvik Toplak, rektor mariborske
unoverze, in juršinski župnik p. Štefan Casar; ob njih
predsednica društva Marta Toplak
Maskota juršinskega društva gospodinj je - gospodin-
jec
"Gospodinjstvo naj bi imelo
svoje korenine daleč v davnini,
morda celo tako daleč v pretek-
losti, ko so si prvi ljudje omislili
dom in družino. Moderni čas je
tudi gospodinjstvu prinesel dru-
gačnost, ampak ničesar, kar bi se
pokazalo kot boljše," je povedala
predsednica Društva gospodinj
Marta Toplak.
Gospodinjstvo je v današnjem
času začelo izgubljati svoje mes-
to v družini, zato so se gospodin
je v Juršincih odločile, da mi
vrnejo vsaj tisto malo pomena
kot ga je že imelo nekdaj. Prai
gospodinjski praznik naj bi bi
ena boljših rešitev na poti k v&
pehu.
Letos so si juršinske gospodin
je omislile praznik obujanji
nekdaj dobro poznanih gospo-
dinjskih opravil, ki se jih danes
še spomni kakšna gospodinja ns
vasi. V narečju in šaljiven
tekstu so se predstavile kot kle-
petave, vandar dobre gospodin-
je. Pokazale so številne krušne
dobrote, ki so jim letos namenil«
še največ pozornosti, ter s pesm;
jo obiskovalce popeljale I
vsakdanjim gospodinjskim op-
ravilom. Sicer pa so gospodinj«
povedale nekaj starih gospo
dinjskih navad okrog gostuvanp'
ki se jih je splačalo zapomniti.
V majhni sobici so gospodinj'
razstavile veliko slastnih i"
očem vabljivih dobrot ter s tefl
pokazale, kaj zmore pripraviti it
speči prava gospodinja. Z gosp"^
dinjskim praznikom, ki ga bod®
Juršinčanke	najverjetnei«
pripravljale vsako leto, žehl"
dati več poudarka pomenu go^
podinj v družb, kajti le z njen"
pridnostjo bo dom prijeten ^
družina zdrava.
Na gospodinjski praznik P'
niso prišle le domače in okoliši"
gospodinje, tamveč tudi gosp'*'
dinjci in med drugim poleg
jzeta Peterleta še nekateri
ledni gostje. V kulturnei»
programu so med gostujočii*^
gospodinjami nastopile predic^_
Polenšaka in ljudske pevke '
Dornave, Juršinčanke pa so ^
tokrat predstavile s tremi sin^'''"
li, ki so si jih izbrale: s knji?''
kuhalnico in ključem, ki odp'"^
vrata vseh shramb. Kot pose''^^
simbol pa je v Juršincih dom^-
cvet - simbol lepote doma.
Besedilo in posneti^''
Tatfana Nish«*^*
i
ifgpNiK - Četrtek, L avgust 1996
f«ftoč«Mo, Komrni^Mno
3
JUTRI ODPRTJE PLOČNIKOV V STOJNCIH
V okviru prvega praznika mestne občine Ptuj bodo jutri ob 1 7. uri
v Stojncih pripravili priložnostno slovesnost ob odprtju 1 650 met-
i.qv pločnikov, modernizaciji nekaterih cestnih odsekov, urejajo pa
tudi že prehod za pešce. Pripravlja jo primestna četrt Markovci, ki jo
vodi Stanislav Toplak. V bogatem kulturnem programu bodo nasto-
pili godba na pihala iz Spuhlje, folklorna skupina Anton - Jože Štra-
fela iz Markovcev, otroška FS iz OŠ Markovci in ansambel Mladi pri-
jatelji. Slavnostni govornik bo Ivan Svržnjak, bivši predsednik sveta
KS Markovci.
AKCIJA RK 'NIKOLI SAMI" USPEŠNA
Po 25. julija je Rdeči križ Slovenije v okviru akcije "Nikoli sami"
zbral več kot 58 milijonov tolarjev. Vanjo se je doslej vključilo
35.500 darovalcev, naslovljena pa je bila na 640 tisoč gospo-
dinjstev ter 80 tisoč pravnih oseb in podjetnikov. Iz doslej zbranih po-
datkov je razvidno, da so darovalci v večini svoj prispevek namenili
10 socialno dejavnost, pomoč bolnim, ostarelim, revnim in brezdo-
mcem. Akcija se nadaljuje, položnice je mogoče še dobiti na sedežih
območne organizacij RK.
mm RIBIŠKO TEKMOVANJE OBRTNIKOV
1 0. avgusta bo Območna obrtna zbornica Ptuj organizirala prvo
i ribiško tekmovanje za svoje člane, ki bo na ribnikih v Rogoznici.
Prijave za tekmovanje bodo sprejemali v Domu ribičev na Rogoznici
med 13. in 14. uro na dan tekmovanja. Najboljše ribiče bodo nag-
radili, in sicer tri prvouvrščene, ekipe in najboljšo obrtnico. Nagradili
pa bodo tudi ribiča in ribičinjo za najtežjo ribo.
TO SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI
Mo programu je glasbena oddaja, gosta oddaje sta hrvaški pevec
ilDavor Radolfi in glasbena skupina Ritmo Loco.
Pripravila: MG
^vori se ...
^•liM je župan največje občine
^ptujskem območju v taki govor-
formi, da govori tudi v disko-
tekah. Pred kratkim je tako mladi-
v podlehniški disko kleti med
i^gim zaželel veliko ljubezni. Če
J temi besedami obenem zaželel
^mj očesnih modric, manj izbitih
^ob, manj razbitih steklenic, manj
'^silnega praznjenja želodcev,
^'^nj uničenih prometnih znakov,
^^nj nočnega nemira, potem je bil
Njegov govor velikega vzgojnega
pomena.
- da v Lenartu iščejo podporo za
mitev občine na več manjših, saj
^^katerim ni po volji, da se v
°^činskem vrhu nenehno prepirajo,
'"enjavajo podžupane in druge
funkcionarje ter si mečejo polena
HH^Bil^Dr P^ rudi povedo, da
taktike, da bi oslabili
^^^^ki^ig^last", ki se tako ukvar-
s seboj, m dosegli, da
država dodelila status
i^^čim. Imajo naklonjenost poslan-
iOBO DZ, pa tudi sicer ljudem
najbrž ni več do poslušanja dolgo-
veznih pripovedi o zgodah in nez-
godah lenarških občinarjev. Raje
bi poslušali prigode iz domačih lo-
gov, zato naj dobi vsaka fara svojo
občino. Deli in vladaj!
... DA je bil nadvoz nad železni-
co na magistralni cesti M-3 Hajdi-
na - Macelj očitno v tako slabem
stanju, da morajo sanatorji
pločnike najprej na novo zabetoni-
rati, da lahko potem štemajo res-
nično trden beton. Če ni vzrok v
tem, potem je zagotovo v tako veli-
kem veselju do betoniranja pločni-
kov, da jih v poletni vročini štema-
jo samo zato, da jih lahko potem še
enkrat betonirajo. Čas in denar pa
kot da nista pomembna.
... DA je v naši pravni državi
tako, da bi najraje še vedno obsodi-
li in zaprli tistega, ki na lopovščino
opozori. Lopovi pa, kot da so
zaščiteni. Tako bo, vse kaže, tudi v
primeru ptujske spričevalnopona-
rejevalne afere.
... DA naj bi veliko platno
ptujskemu turizmu zagotovilo več
ljudi in več prihodka. Ljudi pa ni,
nastopajoči včasih pojejo bolj sebi
kot obiskovalcem. So pa zato tako
glasni, da jih predobro slišijo miru
željni gostje in celo prebivalci na
drugi strani Drave, ki že zbirajo
podpise.
Marko in Aleš (pomočnik vodje projekta) sta polna nav-
dušenja

Lani je na območju Upravne enote Ptuj kar 1732 dijakov
in 314 študentov prejemalo republiške štipendije, med
njimi je bilo 220 prejemnikov štipendije za nadarjene -
Zoisove štipendije. Prejšnji teden (24. julij) je Republiški
zavod za zaposlovanje objavil razpis za štipendije v pri-
hodnjem šolskem letu.
Dijaki in študentje, ki so že
prejemali republiško štipendi-
jo, in tisti, ki jo želijo prejema-
ti, naj odnesejo vloge za nadal-
jevanje štipendij na Urad za
delo na Osojnikovi 1 v Ptuju
(uradne ure so ob ponedeljkih,
sredah in petkih) čim prej, je
apeliral vodja ptujskega urada
Žarko Markovič. Končni rok
za dijake je 5. september, za
študente pa 30. september. Ob
vlogi za pridobitev republiške
štipendije, ki jo prodajajo knji-
garne, je potrebno predložiti
kar nekaj prilog. Na ptujskem
uradu za delo so posebej opo-
zorili na potrdilo dohodkov iz
kmetijske dejavnosti (potrdi
davčna uprava), ki ga morajo
priložiti vsi, ne glede na to, ali
imajo kaj zemlje, isti organ
potrdi tudi dohodke iz samos-
tojne dejavnosti za družine, ki
se s takšno dejavnostjo ukvar-
jajo. Če so družinski člani
lastniki ali solastniki podjetij,
je potrebno priložiti bilanco
uspeha (Agencija za plačilni
promet), preživninske pre-
jemke, če jih dobivajo (Center
za socialno delo), podatke o
družinskih članih in dohodke.
izplačane v drugem letošnjem
tromesečju. Številke tekočega
računa ali številke hranilne
knjižice pa ni potrebno navaja-
ti v vlogi, pač pa lahko študen-
tje izberejo banko, pri kateri
želijo imeti odprt tekoči račun.
In kdo je pravzaprav upra-
vičen do republiške štipendi-
je? Cenzus za dijake in študen-
te, ki se šolajo v kraju bivanja,
je 33.140 tolarjev bruto na
družinskega člana, za tiste, ki
se šolajo zunaj kraja stalnega
bivališča, pa 43.082 tolarjev
bruto. Dijaki in študentje, ki
so prejemali republiško štipen-
dijo že doslej, lahko presežejo
denarni cenzus za deset odstot-
kov. Letošnja novost je, da za
kandidate za Zoisovo štipendi-
jo cenzus ne velja, novost
razpisa pa je, da je natančno za-
pisano, kdo ni upravičen do
štipendije. To so med drugimi
tisti, ki prejemajo drugo šti-
pendijo, in pa tisti, ki že preje-
majo denarno ali materialno
pomoč v višini osnovne štipen-
dije, ki znaša za dijake 10.604
tolarje in za študente 12.593 to-
larje.
Milena Zupanič
KOG '96 / TABOR MLADINSKEGA
PROSTOVOLJNEGA DELA
Od nedelje je na Kogu okrog 30 mladenk in mladeničev iz
vse Slovenije, ki so se odločili del počitnic preživeti de-
lAvno. Tukaj bodo ostali 14 dni, nato pa jih bo zamenjala
naslednja izmena. Tabor organizira Mladi forum
Združene liste, poteka pa v okviru projekta krepitve zdra-
vja na podeželju.
V imenu krajevne skupnosti
Kog je udeležencem dobro-
došlico izrekel Anton Bolko-
vič in mladini zaželel prijetno
bivanje na Kogu z željo, da bi
se tudi kasneje radi vračali v te
kraje.
Aleš Inkret, pomočnik vodje
projekta, je dejal, da je tabor na
Kogu verjetno edini tovrstni
projekt v Sloveniji. Spominja
na nekdanje delovne brigade,
vendar je poudarek predvsem
na socialnem in ne več na
težkem fizičnem delu. V nas-
lednjem mesecu dni naj bi
udeleženci tabora pripravili za
asfaltiranje okrog 3,5 kilomet-
ra makadamske ceste. Poleg te
naloge pa bo v ospredju tudi
pomoč starejšim krajanom.
Udeleženci tabora jim bodo
pomagali pri manjših opravi-
lih, kot so pleskanje,
pospravljanje okolice hiš,
manjša popravila. Organizirali
bodo tudi vrtec, ki je sicer po-
leti na Kogu zaprt.
Struktura udeležencev je pi-
sana, saj so se zbrali od dijakov
prvega letnika srednjih šol,
študentov pa vse do iskalcev
prve zaposlitve. Približno po-
lovica udeležencev je članov
Mladega foruma. Fantje in
dekleta bodo stanovali v šoto-
rih pod vinotočem Hlebec.
Zdravko Hlebec je zanje zelo
dobro poskrbel, saj jim je v ta-
bor napeljal elektriko, vodo in
celo telefon. Ob večerih je
predvidena vrsta dejavnosti, ki
jih domačini pripravljajo za
udeležence tabora, saj naj bi ti
poleg dela spoznali tudi lepote
in dobrote Prlekije ter se
spoprijateljili s tukajšnjimi
vrstniki.
Zaenkrat so tako Kogovčani
kot tudi udeleženci tabora za-
dovoljni in polni pričakovanja.
Čez nekaj dni, ko bo začetno
navdušenje mimo in bodo že
vidni prvi rezultati njihovega
dela, pa jih bomo zopet obiska-
li in povprašali po vtisih.
vk
SEPTEMBRA NOVA LISTA ZDRAVIL
Po poletnih počitnicah bo
pričel veljati nov sklep o
razvrstitvi zdravil na liste, ki
ukinja negativno listo zdravil.
To pomeni, da bo po novem
potrebno zdravila, ki niso niti
na pozitivni niti na vmesni lis-
ti, v celoti plačati. Sklep so
pripravili v Zavodu za
zdravstveno zavarovanje Slo-
venije, potrdila pa sta ga tudi
že skupščina zavoda in minis-
ter za zdravstvo republike Slo-
venije dr. Božidar Voljč. Te
dni bodo listo zdravil objavili
v Uradnem listu, veljati pa bo
pričela prvega septembra.
Z novo listo zdravil je predvi-
deno zmanjšanje števila zdravil,
ki jih zagotavlja obvezno
zdravstveno zavarovanje v celo-
ti ali delno, saj sodi glede na
povprečno porabo 17 Škatel
zdravil na osebo na leto Slove-
nija med največje porabnike
zdravil, čeprav tega podatki o
obolevnosti ne potrjujejo. To
pomeni, da smo na tem
področju premalo preudarni in
varčni ter si s tem celo
ogrožamo zdravje. Nova lista
zdravil naj ne bi povzročila
neugodnih materialnih posle-
dic za zavarovane osebe, občuti-
li pa jih bodo tisti, ki nimajo
prostovoljnega zavarovanja za
doplačila.
V zdravstveni zavarovalnici
Slovenije pričakujejo, da bo lis-
ta zdravil prinesla pozitivne
učinke za zdravstveno blagajno
- do konca leta naj bi na ta
račun blagajna obveznega zava-
rovanja prihranila dodatnih 1,7
milijarde tolarjev. Spremembe,
ki jih uveljavlja lista zdravil,
krajši seznam zdravil na pozi-
tivni in daljši na vmesni listi,
naj bi povzročile, da bo šlo po
novem manj denarja za zdravila
iz obveznega zavarovanja, zato
pa več iz prostovoljnega.
MG
4______
lANIMIVOSTh REPORTAŽE
MARKOVCI / PLESALKE, KOPJASI IN ORAČI GOSTOVALI NA CESKEM
Četrtek, 1. avgust 1996 - TEDNlit
Če ne bi bih dobre volje in peienih pišk
VSAJ ENKRAT NA LETO SE ČLANI FOLKLORNE SKUPINE IZ MARKOVCEV PODAJO NA
VEČDNEVNO GOSTOVANJE V TUJINO - LETOS SO SE UDELEŽILI 3. MEDNARODNEGA FOLK-
LORNEGA FESTIVALA V ČEŠKEM MESTU KLATOVV
Na veliki folklorni prireditvi,
ki bo to nedeljo, 4. avgusta, po-
poldne v Markovcih, bodo nas-
topili tudi nedavni prireditelji 3.
mednarodnega folklornega festi-
vala v češkem mestu Klatovy.
Kar pet dni je trajalo letošnje
festivalsko gostovanje Mar-
kovčanov; plesalci in plesalke,
orači in kopjaši ter seveda oba
vodja Milan Gabrovec in Franc
Kolarič pa si bodo tokratno nas-
topanje v tujini, in bili so že
marsikje, zapomnili predvsem
po (pre)številnih nastopih, ki jih
je v začetku preganjal še dež. Če
ne bi bili Markovčani, ki skupaj
plešejo že 58 let - plesalci in ple-
salke se resda menjavajo, a plesi
ostajo enaki - znani po svoji
dobri volji, potem bi se Klatova,
mesta s približno toliko prebi-
valci, kot jih ima Ptuj, in z iz-
redno lepo jezuitsko cerkvijo
sredi trga, spominjali le po ne-
nehnem dežju. Tako pa je har-
monikar Janez Klinger, starosta
skupine, zaigral vedno, ko se je
komu zamračil obraz. Skupaj s
še drugima dvema godcema pa je
skrbel, da na velikem ljudskem
veseljačenju v spomin sv. Mariji
piva po grlu niso spuščali le
domačini, pač pa tudi Slovenci.
Ti so skromne obroke hrane, ki
so jim jih odmerili gostitelji,
pregovorno sicer znani po svoji
dobri kuhinji, a Klatovy je mes-
to, ki leži ob nemški meji, in tu
je menda treba iskati vzroke za
nepričakovano zadržanost prire-
diteljev festivala, pridno do-
polnjevali s pečenimi piškami in
domačimi pečenimi klobasami.
Plesalkam in plesalcem, ki so
se na nastopih najprej predstavi-
li kot postavni kopjaši, so se tudi
na tokratnem gostovanju
pridružili orači. V družbi plesal-
cev iz več čeških mest in iz Slo-
vaške, Romunije in Švice so se
Markovčani izkazali za najbolj
družabne ohranjevalce starih
ljudskih plesov. Da niso le dobri
plesalci, pa bodo pokazali že to
nedeljo, ko bo v Markovcih tra-
dicionalna folklorna prireditev.
Besedilo in posnetki:
(KM)
Markovčani pred domom kulture v češkem mestu
Klatovy.
Janez Klinger, harmonikar in starosta folklorne sku-
pine Anton - Jože Štrafela iz Markovcev, je kot vse-
lej poskrbel, da je bilo na gostovanju veselo.
S pečenimi piškami je življenje lepše ...
BOC / REGIJSKO SREČANJE SKUPIN STARIH ZA SAMOPOMOČ
Tudi jesen življenja je lahko lepa
Pod okriljem 1000 metrov visokega Boča je na levi stra-
ni ceste v Zgornjih Poljčanah dom ostarelih, poimeno-
van po dr. Jožetu Potrču. Zavetje daje 295 varovancem,
starih med 28 in 95 let Ko nekoliko pozorneje prisluh-
neš tem ljudem, ugotoviš, da je življenjskih zgodb toli-
ko, kot je varovancev doma, in niti dve nista enaki,
mogoče v nekaterih niansah samo malce podobni.
Po prijetnem kulturnem programu, izdatnem klepetu
in medsebojnem spoznavanju ter dobrem kosilu v
planinski koči so si starostniki skupaj z vzgojiteljica-
mi 'privoščili' še krajši izlet do cerkvice sv. Miklavža.
"Jesen življenja le ni tako kru-
ta, kot kdo meni. Vendar se
moraš za lepšo in sončnejšo je-
sen v veliki meri potruditi sam,"
so bile pozdravne besede Cvetke
Polanec, direktorice doma dr.
Jožeta Potrča v Poljčanah, ude-
ležencem regijskega srečanja
skupin starih za samopomoč, ki
je tokrat potekalo na Boču.
Zbralo se je 45 oskrbovancev iz
poljčanskega doma, skupina sta-
rih za samopomoč iz krajevne
skupnosti Slivnica, predstavniki
skupin starih za samopomoč z
vzgojiteljicami iz doma upoko-
jencev Danice Vogrinec Maribor
ter članice skupine Sončnice iz
mariborske krajevne skupnosti
Jožica Flander. Ker je bil dan za
poletni čas presneto svež, so se
vsi zbrali v veliki jedilnici pla-
ninskega doma.
Mogoče v začetku malce plahi,
so se kaj hitro spoznavali med
sabo in pričeli klepetati. S
pomočjo domskega mešanega
pevskega zbora iz Poljčan, ki je
letos na reviji pevskih zborov so-
cialnih zavodov Slovenije v
Hrastovcu zasedel drugo mesto,
je kulturni program pripravila
Brigita Leva. Do solz so se nas-
mejali skeču 'Krst na Boču', za-
peli pa so tudi lepe domače pes-
mi, ki so marsikomu obudile
spomine na mlada leta.
Ker je bilo vreme pod vrhom
Boča mrzlo, so se do cerkvice sv.
Miklavža, ki stoji samo streljaj
od planinskega doma, napotili
šele po kosilu, ko se je ozračje
malo ogrelo. Pot je za nekatere
trajala nekaj dalj časa, saj so si
pri hoji pomagali s palicami in
berglami, zato pa je bilo potem
veselje večje. Vesel klepet in
petje se je pri cerkvici slišalo še
lep čas. Nepozaben popoldan, ki
bi ga mnogi kljub naporom žele-
li ponoviti, je minil v znamenju
pesmi, igranju harmonike ter ki-
tare, prijetnem klepetu s starimi
in novimi znanci.
V tem prijetnem vzdušju, ki te
nehote pritegne, sem poklepeta-
la Cvetko Polenec, direktorico
doma dr. Jožeta Potrča v
Poljčanah, ter domsko socialno
delavko Slavico Sauperl. Tako
sem izvedela, da je v njihovem
domu za starostnike od 295 va-
rovancev kar 185 na bolniških
posteljah. Veliko svežine in
novo vsebino so v njihovo
življenje v zadnjem času vnesle
skupine za samopomoč, ki pri-
pomorejo, da ljudje lažje prema-
gajo svoje življenjske tegobe.
Teh pa je kar veliko, pripovedu-
je direktorica doma. Glavni
problem je, kljub temu da so
med vrstniki in imajo vse, kar je
za življenje potrebno, osamlje-
nost. Pogrešajo svoje domače, ki
velikokrat mislijo, češ če smo
'starega' spravili v dom, smo zanj
storili vse. Tako potem v domu
skušajo tegobe svojih varovan-
cev reševati znotraj skupin za sa-
mopomoč, ki jih je v
poljčanskem domu kar devet.
"Vedno smo opažali, da so za
dogajanja v domu prikrajšani
ljudje, ki so na bolniškem oddel-
ku, pokremi, ki so v boljši fizični
kondiciji, pa se lahko vseh
domskih aktivnosti, ki jih je
skozi vso leto veliko, udeležuje-
jo. Zato pa imamo od devetih
skupin za samopomoč starim or-
ganiziranih pet na bolniškem
oddelku," dodaja Slavica Sau-
perl. Največja domska prireditev
je vsekakor "dan odprtih vrat",
ko prejmejo svojci varovancev
uradna povabila, da si življenje v
domu ogledajo v 'živo'. Sicer pa
se vedno kaj dogaja, od pikni-
kov, ki so kar nekajkrat na leto,
do izletov, ki jih organizirajo,
vendar se jih žal mnogi zaradi
zdravstvenih težav ne morejo
udeležiti. Tako so se letos odpel-
jali na Gorenjsko, invalidi pa so
se z avtobusom odpravili na Boč,
lansko leto pa so bili v Mariboru.
"Vidite, domovi za ostarele
niso več strah, kot so bili včasih.
Veliko naredimo za naše sta-
rostnike, saj ljudje ob primerni
zdravniški pomoči celo okrevajo
po kapi. V domu imamo za 30
varovancev organizirano delov-
no terapijo, ženske delajo ročna
dela, ki jih potem razstavijo, ne-
kateri, ki želijo, lahko delajo
tudi na domski ekonomiji. Pogoi
za dobro počutje naših varovan-
cev pa je, da jih imamo vsi, ki ^
domu delamo z njimi, radi,"
sklenila Cvetka Polanec.
Vida Topolovet
Slavica ŠauperI je vese-
la, ker so skupine sa sa-
mopomoč vnesle veliko
novega, svežega in pri-
jetnejšega vzdušja med
njihove varovance.
Cvetka Polanec: "Varo-
vancem moram biti veli-
kokrat oče in mati. Sta-
rejši ljudje morajo
občutiti, da jih imaš res-
nično rad."

ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
5
nišE: TANJA PETROVIČ / Z NAHRBTNIKOM PO AZIJI - 13
0taj€i X angleškim naiinom iivlienja
Praznovanje polne lune, eden
največjih praznikov v letu, je bil
v Vangshuju velik dogodek,
pružina se za ta družinski praz-
nik zbere in grizlja okrogle torti-
ce, pripravljene posebej za to
priložnost. Vsi načrti za dieto
padejo v vodo. Tortice so prave
kalorične bombe z okusom, ki ga
je bilo nam težko opredeliti.
Vsekakor pa je bila to ena izmed
najboljših sladic do takrat. Na
Kitajskem bi bili sladkosnedi
pošteno razočarani!
Zvečer prilezejo ljudje iz svo-
jih domov in začno občudovati
polno luno. Nekateri vztrajajo
celo noč. K reki Li si prinesejo
mize in se ob svečah in polnih
krožnikih pomenkujejo do jutra.
Drugi splezajo na Lunin hrib,
kjer so bližje objektu občudo-
vanja. Spet tretji veseljačijo po
ulicah, se predajajo pivu in na
karaokah trpinčijo glasilke in
vse prisotne, ki so primorani
poslušati. Zaspati v miru je to
noč težko.
Iz Vangshua smo po začetnih
težavah z avtobusom spalnikom
zjutraj prispeli v Canton, moder-
no človeško mravljišče. Na
začetku avtobus ni hotel vžgati.
Nekaj je bilo narobe z akumula-
torjem, zato so ga vzeli ven in ga
po temeljitem "strokovnem" pos-
vetu in debeli uri čakanja le us-
posobili. Vožnja je bila ena iz-
med najbolj dramatičnih. Vmes
smo s ceste pobrali še Kitajce, ki
so zaspali vsepovsod po tleh.
Neka ženska je bruhala skozi
okno, kar ni bilo nič čudnega
glede na divjanje našega voznika
(hitro se ga je oprijel vzdevek ka-
mikaza) po razriti blami cesti.
Občutek sem imela, da se vozi-
mo po stranpoteh med vasmi in
ne po glavni cesti.
V Cantonu smo zjutraj takoj
kupili novo karto - Hong Kong,
oddaljen le še nekaj dest kilo-
metrov. Canton je po svoje zani-
miv zato, ker je bil prvo mesto, v
katerega so prišli Angleži in
Francozi, da bi trgovali z veli-
kim kitajskim cesarstvom. Skozi
Canton je potekala tudi ilegalna
trgovina z opijem, ki je zasvojil
predvsem premožnejše sloje ta-
kratne kitajske družbe. Zaradi
tega se je začela prva opijska vo-
jna, uradno leta 1840. Povod
zanjo so dali angleški trgovci, ki
niso hoteli uradnim oblastem
izročiti ilegalnih zalog opija.
Angleži so se, izgnani, iz Canto-
na izselili v Macao, ki je bil in je
še danes portugalski, od tam pa
so jih na kitajsko posredovanje
kmalu pregnali. Mir so končno
našli na neobljudenem otoku
Hong Kong, po katerem ima
današnja mini državica svoje
ime.
V Hong Kong lahko pridete iz
Cantona z vlakom ali avtobus-
om. Vize ne potrebujete, če osta-
nete v državi manj kot 14 dni.
Ko smo kupili karto za avto-
bus do Shenzhena, obmejnega
mesta, smo mislili, da smo se
rešili skrbi, kako priti iz države.
Pa ni bilo tako. Avtobus se je na
pol poti nenadoma ustavil in
morali smo se presesti v drugega.
Do tod vse lepo in prav, saj nam
ni bilo potrebno plačati vožnje
do meje še enkrat. Tudi s tem
mini avtobusom nismo imeli
sreče. Ustavil se je po četrt ure
vožnje, češ da se naj presedemo v
naslednjega, kjer pa niti slišati
niso hoteli, da smo vožnjo do
meje že pošteno plačali in da yu-
anov ne mislimo ponovno
odšteti. Takrat smo se razjezili
in nismo hoteli iz avtobusa, ker
je bilo očitno, da si nas podajajo
drug drugemu zato, da bi morali
še enkrat plačati polno ceno. V
resnici nismo imeli v žepu več
veliko kitajskega denarja, ker ga
za Hong Kong nismo potrebo-
vali. Aljaž, ki ga je podžgala nes-
ramnost voznika, je odvihral v
najbližjo stavbo. Grb na njej je
kazal, da gre za sedež državnega
aparata. Še danes ne vem, ali je
bila v njej policija ali vojska.
Kakorkoli, Aljaž se je vrnil
obdan z gručo tmiformiranih
Kitajcev, od katerih so nekateri
nosili orožje. Avtobus je moral
zapeljati do mogočne zgradbe,
mi pa sesti za mizo skupaj oseb-
jem iz avtobusa in pričeti razla-
gati zgodbo. Živci napeti kot
strune. Kaj če nam ne bodo ver-
jeli?! Kaj se pogovarjajo s šofer-
jem in sprevodnico seveda nis-
mo mogli razumeti. Lahko bi
jim natvezila vse mogoče.
Za nas štiri in dva Kanadčana,
s katerima smo se spoprijateljili,
se je razpletlo srečno. Kitajska je
dokazala, da še vedno trdo drži
na vajetih svojo milijardo in
dvesto milijonov državljanov.
Kakšna je kazen za poskus pre-
vare turistov, nismo izvedeli.
Oba obsojenca so zadržali pri
sebi, nas pa obdarili vsakega s
plastenko vode in nam plačali
klimatizirani avtobus do Hong
Konga. Ob slovesu so se nam v
imenu kitajske države(!) opra-
vičili za neprijetni dogodek.
Od postaje v Shenzhenu do
državne meje, kjer so opazovali
moj potni list kot deveto čudo,
smo imeli le še nekaj korakov.
Kaj je Shenzhen? Mene je spo-
minjal na kitajsko imitacijo
Hong Konga, ki bo 1. julija 1997
postal kitajski. Visoke stavbe
prebadajo oblake in so dobra
predpriprava na šok, ki ga
doživite v Hong Kongu.
Tega občutka se ne da opisati.
Vrnili smo se v civilizacijo. Spet
smo upali jesti tudi sadje, ki se
ne olupi. Ulice, polne neonskih
reklam in podivjanih luksuznih
avtomobilov, ki po angleškem
sistemu vozijo po levi strani ces-
te. Po tihem smo Angležem čes-
titali , da so Kitajce uspeli odva-
diti pljuvanja in nadležnega ka-
jenja na javnih mestih. Vse teče
natančno kot švicarska ura.
Država, ki meri nekaj več kot
1000 kvadratnih kilometrov, je
razdeljena na zaledje, imeno-
vano Nova ozemlja (New Terri-
tories), Kowloon, otok Hong
Kong in manjše otoke. Uradna
jezika sta dva: kantonščina in
angleščina. Ves Hong Kong se
zdi en sam velik poslovni center,
čeprav se za strogi center šteje
mesto Victorija (Victoria City).
Tukaj boste srečali vse pomem-
bnejše firme.
Pogled na Hong Kong s skrajnega konca Kowloowa. Na otok nI težko priti, saj
vozijo ladje zelo pogosto
Značilna južnokitajska pokrajina in značilni prizori iz
vsakdanjega življenja: prenašanje tovora v železnih
posodah, kolesarjenje in mati, ki nosi otroka na
hrbtu
BARBARIN MODNI KOTIČEK
Skrivnostna AMka
Le kako bi lahko šli mimo vzor-
ki nam jih ponuja ta
skrivnostna in prečudovita dežela.
Polna je barv, ki še bolj zaživijo
zvokih bobnov, saj ti dajejo ri-
ritualnemu plesu. Njihova
^^Pa polt je podlaga za živahne in
barve, nakit in le malo tka-
^inp T
■ prav to področje daje
^^ ustvarjalcem izhodišče
^^nove ideje in smernice, ki jih
jah	v svojih kolekci-
Na nikoli izčrpano Afriko so se
obrnili tudi letos. Čeprav so naše
ulice in način življenja kaj malo
podobne njihovemu, prav s takimi
oblačili in nakitom v sebi odkriva-
mo košček afriškega duha. Po-
sebnih zakonitosti pri linijah ni,
razen tega da so zelo preproste, pi-
san bogat vzorec pa nas več kot
očitno spominja na Afriko in
peklensko vročino. Zato so mate-
riali večinoma prosojni, tako da je
tudi koža telesa del vzorca oziro-
ma barv na vzorcu.
Prav posebno poglavje so živali,
ki so jih že nič kolikokrat omenja-
li. Tudi tukaj gre za zelo prosojne
poletne materiale, potiskane z
živalskimi vzorci, tudi vzorci
zebre, žirafe ali kače. Iz njih pa je
izdelano celo oblačilo in ne samo
dodatki kot pri spomladanskih in
jesenskih oblačilih.
Barbara Plavet
6
Četrtek, L avgust 1996 - TEONlK
TEDNIKOV KLEPET / MAG. BARBARA SUSA, VODJA SOLE POSLOVNE RETORIKE
"Tudi dobri govorniki imajo tremo"
Barbara Suša, magistra slovenskega jezika in avtorica
številnih komunikacijskih delavnic, vodi šolo poslovne
retorike, kjer teorijo poslovnega komuniciranja preple-
ta z živimi dialogi, vzetimi iz sejnih sob. Kako torej
začeti pomemben poslovni sestanek? Udariti v sredo
problema in odločno zamašiti usta vsem potencialnim
nasprotnikom, kot se to pogosto dogaja?
Babara Suša, ki je med drugim
pripravila posebne komunika-
cijske delavnice za podjetje Pos-
tojnska jama - Turizem, predava
na šoli za poslovne sekretarje, za
Gospodarski vestnik in v njeni šoli
Kako lahko spregovorim (na Ro-
mavhovi 4 v Ljubljani) je mogoče
šolo poslovne retorike obiskovati
po 30-urnem programu dvakrat na
teden, možne pa so še druge, hit-
rejše, seminarske oblike ali druge
vrste učnih delavnic na isto temo.
Te so lahko še posebej zanimive,
kadar so povezane s tehnikami
sproščanja.
TEDNIK: Kako si pridobiti re-
torično znanje, kako začeti?
Mag. Barbara Suša: "Seznan-
janje slovenskega prostora z
možnostjo pouka poslovne retori-
ke ni bilo enostavno. To je soraz-
merno novo zananje na tržišču
izobraževanja odraslih, pa vendar-
le se stvari premikajo. Ljudje se
vedno bolj zavedajo, kako pomem-
bno je znati dobro prepričevati lju-
di, bodisi v javnosti ali za poslovno
mizo. Za učenje poslovne retorike
in komunikacijske delavnice se
odločajo povečini poslovno
uspešna podjetja.
Omizje, ki ne sme biti prešte-
vilčno, je treba najprej ogreti s
kratko, a prijetno konverzacijo.
Počasi, v koncentričnih krogih se
je treba bližati srčiki stvari. K os-
rednji temi preidemo s pomočjo
primarnega soglasja, pomeni do
tiste točke, v kateri se s sogovorni-
kom popolnoma strinjamo. Potem
postopoma preidemo v fazo infor-
miranja, kjer moramo dati besedo
sogovorniku, sami pa se prelevimo
v pozornega poslušalca in opazo-
valca."
TEDNIK: Do kakovostnega in
učinkovitega javnega nastopa
pripomore tudi analitično
učenje. Ali lahko naštejete
najznačilnejše stopnje?
Mag. Barbara Suša: "Preden
spregovorimo, se moramo na
poslovni pogovor dobro pripraviti,
pomembno pa je tudi, da znamo
dobro poslušati, opazovati in
upoštevati sogovornika: njegov je-
zik telesa, njegova stališča in
pričakovanja, njegovo željo po sa-
mopotrjevanju in njegov položaj.
V naših komunikacijskih delavni-
cah veliko vadimo, zato se tudi
tako imenujejo. Vadimo s pomočjo
videokamere. Vse svoje javne nas-
tope, poslovna pogajanja posname-
mo in potem jih pogledamo. S
pomočjo diskusije, analize ... od-
krijemo svoje napake in jih pos-
kušamo izboljšati. Vsekakor se je
dobro držati nekaj osnovnih pra-
vil, ki so sicer že zelo, zelo stara, pa
vedno držijo.
Kot prvo bi omenila, da je porok
za uspeh dobra priprava. Kadar je
ta nastop javen, kadar ne gre za
poslovni govorni nastop, je dobro,
da govor tudi doma povemo tako
kot v starih dobrih časih, ko smo
se pred ogledalom učili pesmice.
Odraslim ljudem se zdi včasih
smešno, da bi takole vadili doma -
pred svojimi najdražjimi ali pred
belo steno. Pa vendarle je to ko-
ristno, kajti z dobrim, prepričlji-
vim govornim nastopom lahko na-
redimo veliko: prepričamo ljudi,
pritegnemo jih za seboj. To pa je
taka magična moč, da se ji ne gre
odrekati. Zelo pomembna stvar, ki
jo močno priporočam, je seveda
odprava negativnih blokad, ki jih
nosimo ljudje v sebi. To so tiste
stare fraze, kot so: 'Zmotil se bom,
vsi se mi bodo smejali, brili bodo
norca iz mene...' Nikoli publika ne
sede na svoja mesta z mislijo: 'Ko
bi se vsaj zmotil, čakamo na njego-
vo napako, da se bomo lahko začeli
smejati.? Publika si želi slišati kaj
prijetnega, zanimivega in to naj bo
sugestija, s katero se začnemo
pripravljati na dober govorni nas-
top.
No, predvsem se moramo v fazi
priprave vprašati, kakšna je publi-
ka, kdo so ljudje, ki jo sestavljajo,
koliko so stari, kakšni so njihovi
interesi. Potem se vprašajmo,
kakšna je priložnost, ob kateri
bomo nastopali, in ne nazadnje si
moramo odgovoriti na najpomem-
bnejše vprašanje, kaj želi publika
slišati."
TEDNIK: Pri komuniciranju
verjetno strah odigra pomembno
vlogo,-še posebej pri javnem nas-
topu. Kako ga odpraviti? Včasih
slišimo, da nekateri vso svojo
energijo vlagajo v to, da umirijo
telo in glas, pri tem pa se ne mo-
rejo skoncentrirati na vsebinski
del javnega nastopa in sporočila,
ki ga želijo podati svoji publiki.
Mag. Barbara Suša: "Zelo redki
so ljudje, ki nimajo treme. Tudi
najbolj profesionalni govorci,
igralci, napovedovalci imajo pred
nastopom neke vrsto tremo.
Poznamo konstruktivno in
destruktivno tremo. Destruktivna
trema nastopi takrat, ko je stopnja
adrenalina v naši krvi tolikšna, da
nam srce noro, divje utripa. Mis-
lim, da te občutke vsi poznamo.
Posledica takšnega visokega pritis-
ka je tudi sunkovito nepravilno di-
hanje, kar se kaže na barvi glasu.
Kadar dihamo sunkovito in se
naše glasilke temu primeno trese-
jo, se to pozna - naš glas je strt,
drugačen, ko ga slišimo, se zgrozi-
mo: 'Saj to vendar nisem jaz!'
Samo s sproščenim trodelnim di-
hanjem, ki ga obvladajo pevci,
igralci in naj bi ga tudi javni go-
vorci, lahko dobimo kvaliteten
glas. Našim glasilkam damo tako
dovolj zraka, da pravilno zavibri-
rajo in lahko s polnim glasom os-
vojimo publiko.
Posledica prevelikega povečanja
adrenalina pa je tudi tresenje. Ko
stojimo na odru pred publiko z
listkom papirja in bi morali nekaj
pametnega povedati, se ukvarjamo
z mislimi, kako bi pobegnili ali bi
se najraje ugreznili. Večini ljudi je
javno nastopanje nekaj najbolj
groznega, kar se jim lahko v
življenju pripeti. Pa vendarle je
lahko javno nastopanje tudi na-
jvečja slast za tistega, ki seveda
obvlada to umetnost, ki lahko po-
nese množice za seboj. In ko člo-
vek doseže to fazo, začne uživati.
Vendar je pot ponavadi zelo dolga.
Vsak lahko postane dober govorec,
seveda pa je potrebno za to veliko
vaje."
TEDNIK: Včasih slišimo, da
želijo nekateri poslovneži prema-
gati ta strah tako, da med pogo-
vori pijejo veliko alkohola ...
Mag. Barbara Suša: "Mogoče
bom odgovorila malce nepričako-
vano: večina poslovnih stvari se
dogaja za gostilniško mizo. Tudi
diplomati se ponavadi pogovarjajo
za zelo obloženo mizo, kajti lačen
in žejen človek je tečen. Vsekakor
pa moram poudariti, da pi-
jančevanje in posel ne gresta sku-
paj. Pa tudi opijanje poslovnega
partnerja, da bi dosegli svoj
poslovni namen, je vsekakor krat-
koročno mišljenje. Vsi vemo, da se
bo poslovni partner vrnil k nam
samo, če bo zadovoljen, če bosta
partnerja obojestransko zadovol-
jna."
SLOVENCI SE
BOJIMO
JAVNEGA
NASTOPANJA
TEDNIK: So tudi vaše
izkušnje, da smo Slovenci odprti
ljudje?
Mag.Barbara Suša: "Za Sloven-
ce res pravijo, da smo gostoljubni
in odprti ljudje, čeprav sama ni-
mam takšnega mnenja. Moja
izkušnja je, da se bojimo javnega
nastopa, da se branimo javne
izpostavitve, da smo v primerjavi z
Italijani, ki so izredno komunika-
tivni in jim je javno nastopanje
celo v zabavo, neverjetno v zaos-
tanku. Ampak stvari se spreminja-
jo na bolje, ljudje se zavedajo po-
membnosti, znati prepričati ljudi,
in upamo lahko, da bo retorika
nekoč postala celo učni predmet v
osnovnih in srednjih šolah."
TEDNIK: Še vedno pa smo na-
vajani komunicirati v kategori-
jah sodb. Za kvaliteten pogovor
je potrebno tudi občutenje druge-
ga - empatija. Se učite tudi tega?
Mag. Barbara Suša: "Da, v
naših delavnicah dajemo velik
poudarek opazovanju in pos-
lušanju. Če se želimo z nekom do-
govoriti, potem se moramo znati
vživeti v njegov položaj, naučiti se
moramo, biti dobri poslušalci.
Samo tisti človek, ki zna dobro
poslušati, lahko sprevidi, kaj
pravzaprav sogovornik pričakuje,
kje se bosta kroga interesov pre-
križala. Če pa smo usmerjeni samo
na svoj cilj kot konj s plašnicami,
ne bomo dosegli kompromisa."
TEDNIK: Nekaterim sogovor-
nikom včasih očitamo, da so pre-
več egocentrični, avtoritativni.
pri drugih pa imamo občutek, da
so premalo samozavestni. Kako
najti pravo mejo?
Mag. Barbara Suša: "Človel(
svoja stališča izraža tako ng
besedni kot na nebesedni ravni.
Tako izrazito dominanten človek
svoje dominance ne kaže samo na
besedni ravni, temveč jo dokazuje
tudi s tem, kako maha s svojimi ro-
kami, kako premika svoje obrazne
mišice, kako nam stisne roko ... Že
na začetku lahko zaznamo njegovo
željo po dominanci. Čisto posebno
poglavje je, ki govori o govorici te-
lesa. O tem zanimivem poglavju na
področju retorike bi rekla tole. Ne-
varno je, da bi kar naenkrat sesta-
vili abecedo kretenj, položajev rok
in nog, načina sedeja, ki naj
izražajo neka stališča sogovornika,
Tega se preprosto ne da. Gotovo pa
to dosežemo z natančnim opazo-
vanjem sogovornika. Kakšno je
njegovo stališče, razpoloženje, je
možno razbrati iz konkretne situa-
cije s pomočjo dobrega opazovanja
mimike, gestikuliranja in vsega,
kar spada k jeziku telesa. Sem spa-
dajo tudi barva človekovega glasu,
izbor barv in obleke ... Ta tema je
pravzaprav zelo zanimiva.
OČI SO
ZRCALO DUŠE
TEDNIK: Med osnovno ne-
besedno komunikacijo sodi tudi
pogled...
Mag. Barbara Suša: "Moje
mnenje in izkušnja je, da zelo
redki ljudje znajo in upajo pogle-
dati sogovornika odkrito v oči.
Ljudje se tega bojijo, vendar so oči
zrcalo duše. Vsi radi nosimo
sončna očala ne samo takrat, ko
sije sonce, ampak da skrijemo svoj
pogled. Ko sem se zadnjič spreha-
jala po Ljubljani, sem zagledala
reklamo za Liscine kopalke. Takoj
sem se vprašala, zakaj nosi raene-
kenka očala. Verjemite mi, nosi jih
samo zato, da skriva svoj pogled.
Nikoli ni dobro, da človek skriva
svoj pogled. Samo s prodornim
pogledom bi še bolj osvojila poten-
cialne kupce - tako moške ko'
ženske. Kakšen pa je pogled na
poslovni ravni? Prav gotovo ne
sme biti preintimen, družinski,
mora pa biti prisoten. Svojega so-
govornika moramo znati pogledati
v oči pri tem pa moram imeti dO'
ber občutek, da znamo razmeji«'
kje je meja med intimnostjo i"
poslovnostjo."
TEDNIK: Kaj pa takrat, ko pri-
de v pogovoru do konfliktne sitU'
acije?
Mag. Barbara Suša: "Prepir i^
del vsakdanjega življenja
naivno bi bilo misliti, da bi se pr^'
piru izognili. Prepiramo se na vsef
nivojih - doma, v službi... Venda'
je prepir le redkokdaj produkt'"
ven. Ponavadi je produktiven t^
krat, kadar smo sogovorniku P^'
siljeni pokazati svojo moč, če je
ne opazi. Rekokdaj pa s pomoči"
prepira pridemo do nekega ko"
struktivnega rezultata, še posebf"
to velja za poslovne pogovore. ^^
dar partnerji zaidemo v prepif'
v ospredju emocije in na racion
ne cilje lahko pozabimo. E^ioc'
in posel gredo namreč bolj sla
skupaj."
MaHia Slodnl""
Mag. Barbara Suša
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Priprava površin za setev
shudkorne pese v prihodniem letu
Sladkorna pesa kot intenzivna poljščina zahteva za doseganje visokih, kakovostnih in ekonomskih
pridelkov pravočasen pristop glede kolobarja in tudi tehnoloških ukrepov. Tako je sedaj še prime-
ren čas, da se odločimo, kje bomo spomladi posejali peso in katere tehnološke ukrepe moramo op-
raviti.
KOLOBAR
Sladkorno peso pridelujemo pra-
viloma v štiri- in večletnem kolo-
barju in to naravno pravilo je osno-
va za doseganje dobrih pridelkov.
Nasprotno pa v ozkem kolobarju
prihaja do zmanjšanja pridelkov,
ker nismo kos povečani inten-
zivnosti bolezni in škodljivcev, tla
pa postajajo fizikalno-kemično
monotona.
Dobri predposevki za sladkorno
peso so pšenica in druge strnine,
krompir, koruza za silažo (tudi ko-
ruza za zrnje, če niso problem tria-
zini in koruznica) in krmni grah.
Slabi predposevki pa so oljna
ogrščica in druge prezimne
križnice, detelje, lucerna in travne
mešanice.
ANALIZA TAL
Odvzem vzorca zemlje za analizo
tal je osnova za optimalno preh-
rano pese oziroma za doseganje
gospodarnejše, kvalitetnejše in
okolju prijaznejše pridelave. Kvali-
teta (sladkorna stopnja, izkoristek
sladkorja) je v letošnji ceni pese še
bolj stimulirana, zato je nujno
upoštevanje založenosti tal in na-
vodil za gnojenje.
PRIPRAVA TAL
Strnišče takoj po žetvi plitvo
obdelamo (plug, krožna brana), da
žetveni ostanki propadejo. Na ta
način obdržimo več vlage v tleh,
kar omogoči vznik plevelov, ki jih
pozneje mehanično uničimo.
Pomemben ukrep je globinsko
podrahljavanje, to je kolobarni uk-
rep. Zanj je še zlasti hvaležna
sladkorna pesa na težjih tleh in ob
taki obilici padavin, kot smo jih
deležni zadnja leta, kjer so po-
drahljana da bolj zračna in hitreje
odvajajo prekomerno vlago.
Če imamo probleme s trajnimi
pleveli, kot so slak, osat, gavez,
ščavje, divji sirek ali pirnica, pusti-
mo, da se pleveli razvijejo, in
poškropimo z boom efectom (6-8
l/ha) ob dodatku močil (npr. pino-
vit K). Če pa je to samo slak,
strnišče takoj po žetvi obdelamo s
krožno brano in slak v začetku cve-
tenja poškropimo s 3-4 l/ha herbo-
cida. Če sta prisotna samo pirnica
ali divji sirek, uporabimo 2-3 l/ha
fusiladeja super, 1,5-2 l/ha agila
ali 4 l/ha focusa ultra. Ko so herbi-
cidi učinkovali (to je po kakih treh
tednih), strnišče preorjemo.
Avgusta zaorjemo hlevski gnoj
na globino 20-25 cm. Na obdelano
strnišče, še zlasti tam, kjer ni
hlevskega gnoja ah pa si pesa po-
gosto sledi v kolobarju, je zaradi
humusa in protinematodnega de-
lovanja zaželeno čimprej posejati
neprezimne strniščne posevke, kot
so raoula, gorčica - serval in faceli-
ja. Na ta način zadržimo več vlage v
tleh, preprečujemo zapleveljenost
in izboljšujemo strukturo tal.
Jesensko oranje (20-30 cm) opra-
vimo konec septembra ali v ok-
tobru. Če namesto oranja po-
drahljavamo (globina 40 cm), mo-
ramo to storiti do konca septem-
bra, ko zemlja še ni prevlažna.
Pri oranju je pogosta napaka, da
orjemo pregloboko, s čimer obrne-
mo mrtvo zemljo na površje in po-
tem spomladi rastlina nima pri-
mernih razmer za rast in razvoj.
Zato je potrebno orati na stalno
globino oziroma ornico poglobiti
predhodno v kolobarju.
GNOJENJE
Pred samim oranjem potrosimo
priporočeno količino gnojil
NPK(npr. za sladkorno peso
0:10:30-1-1 B), in sicer po andizi,
če je ni, pa ob uporabi hlevskega
gnoja 800 kg/ha, brez gnoja pa
1.000 kg/ha. V jeseni dodano gnoji-
lo NPK je spomladi za rastline ta-
koj dostopno, hkrati je zmanjšana
prevelika količina kemijskih soli,
ki spomladi v prevelikih količinah
negativno delujejo na vznikajoče
rastlinice (koreninski ožig).
Zelo pomemben ukrep pri preh-
rani je apnjenje, ki ima zelo komp-
leksno vlogo, saj zmanjša kislost
tal, pozitivno vpliva na strukturo, s
tem na boljšo obdelavo in pripravo
tal, hkrati pa je rastlinsko hranilo.
Naša tla so kisla in pri prideloval-
cih, ki tega ne upoštevajo, je po-
manjkanje kalcija eden poglavitnih
vzrokov za zelo nizke pridelke na
kislost občudjive sladkorne pese.
Po brazdi poapnimo s karbontnim
muljem ah kalcitom. Še zlasti mulj,
ki ga v jeseni lahko damo 10 do 15
t in tudi več in vsebuje ostanke
sladkorjev, pozitivno deluje tudi
na mikrobiološko življenje v deh. S
te plati je še posebno dobrodošel na
težjih, zbitih, deh z malo humusa
oz. n tleh, ki jih je glede fizikalno-
kemičnih lastnosti in rodovimosti
potrebno sanirati. Mulj lahko pot-
rosimo predhodno že koruzi, ki bo
še bolj izkoristila lahko dostopni
fosfor, sladkorna pesa, ki ji bo sle-
dila- pa bo hvaležna predvsem za
kalcij.
Na lažjih in srednje težkih deh je
še zadnji jesenski ukrep grobo po-
ravnavanje brazde.
Dodatne informacije lahko dobi-
te pri strokovni službi za pridelavo
sladkorne pese na terenu ah v To-
varni sladkorja Ormož.
Raziskovalna enota za sladkor-
no peso pri Tovarni sladkoria
Ormož
t^f^M^^emek^^jvgm
lANIMIVOSTh REPORTAŽE
7
fRNOVSKA VAS / ZLATA OBLETNICA LOVSKE ORGANIZACIJE
l&mt - wmykl
pol stoletja so skupaj prehodili in preživeli tudi lovci Lovš-
ine družine Trnovska vas, ki so zlati jubilej praznovali ob
l^gncu minulega tedna. Ob tej priložnosti so pripravili kul-
turni program z lovskimi rogisti, pevci lovskega okteta iz
Yoličine ter učenci tamkajšnje podružnične šole Mladika,
priznanji za lovske zasluge Lovske zveze Slovenije sta pre-
jela Alojz Benko in Franc Sužnik, najzaslužnejši lovci pa
dobili še zlata, srebrna in bronasta lovska odličja. Lo-
vcem sta ob jubileju čestitala tudi župan občine Destrnik -
Irnovska vas Franc Pukšič in predsednik tamkajšnje kra-
0 tem, kako je bilo lovstvo orga-
nizirano v okoliških krajih še pred
drugo vojno, je tudi v Trnovski
vasi ohranjenih nekaj pisnih vi-
rov. Najprej so bili posamezniki
zakupniki manjših lovišč, potem
pa so leta 1946 v kraju le ustanovili
lovsko družino. Ustanoviteljev je
bilo 11 in Jožef Pukšič iz
Bišečkega Vrha je postal prvi sta-
rešina. Dobri dve leti potem se je
družina združila z LD Destrnik,
vendar so želje po osamosvojitvi
bile vse večje, zato je leta 1995
družina postala ponovno samosto-
jna. Kmalu se je v lovišču povečal
stalež divjadi, a se je potem zaradi
vremenskih neprilik ponovno
zmanjšal.
Prvi lovski dom so v Trnovsaki
vasi odprli 1978 in na slovesnosti
razvili še prapor družine, ves čas
pa lovci niso pozabljali na
krmljenje in gojitev divjadi. Prvo
oboro so zgradili v Črmlji, danes
pa je vse več prizadevanj za uredi-
tev večje remize z vodnimi
površinami v Pesniški dolini.
Lovne površine trnovskovaških
lovcev se danes raztezajo na 2600
hektarjih površin in od tega je sko-
raj vse področje lovno. Kot je na
slovesnosti povedal starešina
Franc Sužnik, morajo lovci ostati
steber ohranjanja divjadi in varuhi
naravne dediščine. Vsem lovskim
prijateljem je še zažel, naj jim bo
na lovski poti naklonjena boginja
Diana, varuje pa naj jih lovski za-
vetnik sv. Hubertus.
Do danes so se med strešine LD
Trnovska vas zapisali: Franc
Pukšič, Jože Vidic, Srečko Zele-
nik, Vinko Trafela, Janez Rojko
st., Franc Kramberger, Alojz
Benko in zadnja leta še Franc
Sužnik. Po zadnjih podatkih lovs-
ka organizacija v Trnovski vasi
šteje 37 ljubiteljev zelene bra-
tovščine.
Predsednik ptujske Zveze lovs-
kih družin mag. Emilijan Trafela
je na slovesnosti med drugim pou-
daril, da je ravno letošnje leto na-
jobčutljivejše obdobje v lovstvu,
predvsem zaradi nastajanja novega
lovskega zakona.
Tekst in posnetek:
Tatjana Mohorko
Trnovskovaški lovci so praznovali Abrahama
KORAČICE / GASILSKO SLAVJE
Mi0 mšM&t&ftte
Gasilsko društvo Koračice je bilo ustanovljeno 1949 in je
že ob ustanovitvi štelo 30 članov. Vzpodbudo za ustanovitev
(društva, ki je v pričetku delovalo pod okriljem GD Tomaž,
je dal Alojz Ganza. V naslednjih desetih letih so zgradili
prostoren gasilski dom in postali samostojno društvo.
Pred dvema letoma so pričeli ak-
tivnosti za nabavo avtomobilske
cisterne. Pot do nje je bila dolga,
■^^kaj tudi zaradi znanih težav v
"mariborskem TAMU-u, kjer so iz-
'^slali šasijo.
Minulo soboto je bilo končno
^ko daleč in predsednik društva
^fanc Grašič je s ponosom
predstavil novo cisterno in garažo
^^njo. Dejal je, da so Koračani šele
^^'ia) postali pravi gasilci, saj s
'^Kšnim avtomobilom lahko zares
aktivno pomagajo v gasilski akciji.
Slovesnosti so se udeležili številni
ugledni gostje, med njimi tudi
župana domačina Miroslav Luci,
ptujski župan, in Ludvik Bratuša,
ormoški župan; Vili Trofenik, ki
je bil tudi pokrovitelj prireditve, se
prevzema ni udeležil, saj je bil na
kratkem zasluženem oddihu.
Predsednik GZ Ormož, Ivan
Hržič, je dejal, da je to gotovo ve-
lik dan za koračiške gasilce in tudi
prebivalstvo, saj je vozilo poleg
gašenja namenjeno tudi oskrbo-
vanju z vodo v sušnih obdobjih po
tistih delih krajevne skupnosti Sv.
Tomaž, kjer še nimajo vodovoda.
Poudaril pa je, da je vsakršna za-
vist med gasilci, ki se pojavi ob na-
kupu novih avtomobilov, odveč,
saj služijo po vsej občini. Vera Je-
romel, predsednica sveta krajevne
skupnosti Sv. Tomaž, je poleg čes-
titk gasilcem zaželela tudi, da avto-
mobil uporabijo čim redkeje, saj je
njegova osnovna namembnost
takšna, da se uporablja, ko kje gori.
Avtomobil je bi kupljen s
pomočjo številnih botrov in spon-
zorjev, delež pa so primaknili tudi
ministrstvo za kmetijstvo, mi-
nistrstvo za obrambo ter občine
Ljutomer, Ormož in Ptuj. Avto-
mobil je ognjeni krst doživel že
pred tedni, ko je zagorelo gospo-
darsko poslopje v Savcih in so bili
koračiški gasilci prvi na prizorišču
požara. V soboto je vozilo blago-
slovil pater Franc Obran, ki je v
fari vedno toplo sprejet, saj je
domačinom ostal v lepem spomi-
nu iz časov, ko je tukaj služboval.
Gasilcem je podaril podobo sv.
Krištofa in jim zaželel varno
vožnjo.
Za to priložnost so na pročelju
gasilskega doma uredili tudi podo-
bo sv. Florijana, delo Jožeta
Lukačiča. Uradnemu delu je sledi-
la prava gasilska veselica s srečolo-
voir
vk
^•"ačiški gasilci so prevzeli novo avtomobtjsko
SV. JURIJ / POL STOLETJA LOVSKE DRUŽINE
USTANOVNIM ČLANOM LD SO PODELILI PLAKETE LOVSKE ZVEZE MARIBOR,
VSEM ČLANOM PA SPOMINSKA PRIZNANJA # OB JUBILEJU IZDALI BOGATO
DRUŠTVENO KRONIKO S PREGLEDOM KRAJEVNE ZGODOVINE
S praznovanjem 50-letnice
Lovkse družine Sv. Jurij v Slo-
venskih goricah (tako se zdaj
uradno imenuje Jurovski Dol) so
tudi v lenarškem lovsko-gojitve-
nem bazenu sklenili praznovanje
zlatih jubilejev lovskih družin. Pri
lovskem domu na Malni so pripra-
vili veliko zborovanje lovcev, ki so
se ga poleg domačinov udeležile
delegacije številnih družin iz le-
narškega okolja in mariborske
lovske zveze ter prijateljskih LD
Predgrad, Mozirje in Zreče.
Praznovanje so začeli z nasto-
pom prekmurskih lovskih rogis-
tov pod vodstvom prof. Jožeta
Grleca, nato pa je prevzel vodenje
prireditve rojak in poslanec držav-
nega zbora Jože Jagodnik. Poma-
gala mu je predsednica Z KO Le-
nart Marija Šauperl, ki tudi sicer
pripravlja kulturne programe ob
najrazličnejših priložnostih. Jubi-
lej lovcev je spremljalo tudi veliko
domačinov in gostov, ki so najprej
prisluhnili pozdravnemu nagovo-
ru starešine Ivana Špindlerja. Ta
je v svojem kratkem, vendar
vsebinsko dorečenem govoru pou-
daril, da je bilo v zgodovini
družine veliko pomembnih do-
godkov, doživeli so pretrese in kri-
tike, vselej pa so se znali postaviti
po robu nepravilnostim. Zgradili
so veliko lovskih naprav, krmišč
in visokih prež, imajo lep, sodoben
lovski dom, ki ga lahko uporablja-
jo vsi krajani Sv. Jurija. Gospo-
darsko najvažnejša vrsta divjadi je
pri njih srnjad, z njo umno gospo-
darijo in jo varujejo. Vključujejo se
v delo lenarškega lovsko-gojitve-
nega bazena in področne lovske
zvez, je še dejal starešina Ivan
Špindler in se vsem članom in so-
delavcem zahvalil za dosedanje
delo.
Zborovanje so pozdravili sta-
rešine prijateljskih in pobratene
LD ter tajnik lenarškega LGB
Franjo Kožar. V imenu LZ Mari-
bor je govoril Marjan Toš in pode-
lil spominske plakete. Dobili so
jih LD Sv. Jurij in trije še živeči
ustanovni člani: Ivan Špindler st.,
Kerenc Hinko in Bauman Ivan
st.
Danes gospodari ta slovenskogo-
riška lovska družina z nekaj več
kot 2800 hektarji lovne površine.
Leta 1975 so se odločili za nakup
stare stanovanjske hiše na Malni
in v njej začasno uredili društvene
prostore. Nato pa so se odločili za
zidavo novega doma, so med dru-
gim zapisali v bogati društveni
kroniki, ki so jo izdali ob 50-letni-
ci delovanja. Njena odlika je tudi
bogati del, ki opisuje zgodovino
kraja in okolice, pa tudi pregled
dogajanja v slovenskem in štajers-
kem lovstvu. Bogatijo jo številne
fotografije, faksimile dokumentov
in tabelarni pregled gospodarjenja
z divjadjo od ustanovitve do danes.
Takšnih drobnih publikacij smo
lahko zares veseli in ni naključje,
da so udeleženci zborovanja pri
Sv. Juriju radi segali po njej. Praz-
nik so sklenili z nastopom slo-
venskogoriškega lovskega okteta
ped vodstvom Milana Edra in
plesalcev iz KUD Ivana Cankarja.
Vsi udeleženci so okusili srnjakov
golaž in se nato pozno v noč zaba-
vali na pravi lovski veselici. Bil je
to lep praznik prijaznih ljudi, zele-
ne bratovščine in njenih prijatel-
jev.
M. Toš
Tako je potekala gradnja lovskega doma. (Iz kroni-
ke LD)
CIRKOVCE / PRIREDITEV OB JUBILEJU
65 let folklorne skupine
Vinka Korieta
že 65 let je minilo, odkar je gostilničar in kulturni delavec Vinko
Korže v Cirkovcah ustanovil folklorno skupino. Skupina, ki je danes
mednarodno uveljavljena, saj so tamkajšnji plesalci nastopili že v mno-
gih državah, nosi danes ime po ustanovitelju.
To soboto bo folklorna skupina skupaj s krajani in gosti praznovala vi-
sok jubilej. Na prireditvi ob jubileju bodo nastopili šolska folklorna sku-
pina, kulturno-umetniško društvo dr. Franceta Prešerna iz Liechtenstei-
na, Domači trio, folklorna skupina Triglav iz Stutgarta, folklorna skupina
Vinka Koržeta, ljudski pevci in pevke PD Cirkovce, skupina Seljačke slo-
ge Nedelišče iz Hrvaške in folklorna skupina Lancova vas. Nastopi se
bodo pričeli ob 17. uri v domu krajanov v Cirkovcah, po nastopih pa orga-
nizatorji, domača folklorna skupina, vabijo na veselico.
MZ
ORMOŽ / DRUŠTVO UPOKOJENCEV
V času olimpijskih iger se s športnimi igrami ukvarjajo tudi
člani upokojenskih društev občine Ormož. Minuli četrtek so
se pomerili v balinanju, kegljanju, igranju kart ter šahiran-
ju. V prijetnem okolju ormoškega doma upokojencev so
preživeli športno obarvano popoldne. Po razpoloženju sodeč
športni rezultati sicer niso bili nepomembni, so pa bili le del
sproščenega druženja.
V občini deluje osem društev
upokojencev z okrog 2600 člani. V
društva je vključenih 83 odstotkov
vseh upokojencev, kar je precej
nad državnim povprečjem. Vendar
aktivno v društvih sodeluje le
manjše število entuziastov. Zani-
mivo pa je tudi to, da smo na sicer
dobro obiskanem srečanju zaman
iskali obraze znanih Ormožanov,
ki so vse življenje sodelovali v na-
jrazličnejših društvih in bi bili go-
tovo' zelo dobrodošli tudi v
društvu upokojencev. Morda pa
jih srečamo že prihodnjo soboto
ob 10. uri, ko se bo v Veliki Nedelji
pred tamkajšnjim gasilskim do-
mom zbralo okrog 900 upokojen-
cev ob proslavi dneva upokojen-
cev. Zveza društev upokojencev in
velikonedeljsko	društvo
pripravljata bogat kulturni pro-
gram in prijetno druženje, razgla-
sili pa bodo tudi rezultate četrtko-
vega športnorekreativnega tekmo-
vania.
vk
Katera je najbližja?
8
Četrtek, L avgust 1996 - TED|||||
CERKVENJAK / VRTEC ZE GRADIJO
Oktobra ie v svetlih ualnkah
NALOŽBA, KI JE VEČ KOT POTREBNA, JE OCENJENA NA 14 MILIJONOV TOLARJEV
Na področju družbenih de-
javnosti v občini Lenart so
sprejeli prednostni program
naložb, s katerimi naj bi do-
končno uredili osnovnošolski
prostor. Že na začetku leta so
tudi na občinskem svetu spre-
jeli program, ki zajema zidavo
nove telovadnice v Voličini,
učilnic v Cerkvenjaku in prizi-
daka otroškega vrtca v Cer-
kvenjaku. Poleg tega pa naj bi
zgradili še eno učilnico pri
Sveti Trojici, tako da bi imeli
povsod pogoje za prehod na
devetletno šolanje.
Osrednji del programa zajema
zidavo telovadnice v Voličini in
učilnic v Cerkvenjaku, kjer imajo
še vedno dvoizmenski pouk. Obe
naložbi bo sofinanciralo mi-
nistrstvo za šolstvo in šport,
končani pa naj bi bili prihodnje
leto. Manjša, a zato nič manj po-
membna naložba pa je zidava
prizidka otroškega vrtca v Cer-
kvenjaku. Dela so v polnem teku
in naj bi bila končana do konca
novembra letos. Naložba je
vredna 14 milijonov tolarjev, v
prizidku pa bo skoraj 85 kvadrat-
nih metrov uporabnih površin.
Zidavo so v KS Cerkvenjak zahte-
vali že pred leti, celo leta 1976, ko
so odprli staro zgradbo vrtca, so
terjali skorajšnjo razširitev prosto-
rov, a se je zavlekla vse do letos.
Število otrok v Cerkvenjaku raste,
zdaj imajo v oddelku 3-7 let kar
24 otrok, ti pa gostujejo v nefun-
kcionalnih prostorih gasilskega
doma. V jaslicah imajo 17 otrok,
bojazni, da bi njihovo število
upadlo, pa ni.
V prizidku bodo dobili igral-
nico, garderobo, sanitarije,
shrambo za opremo, predpros-
tor in vetrolov. Največja prido-
bitev bo igralnica z ustreznimi
spremljevalnimi prostori. Ko-
nec bo tudi dveletnega gosto-
vanja malčkov v gasilskem
domu, saj so bili ti izpostavljeni
še nevarnosti ob prečkanju ces-
te, ki je iz leta v leto promet-
nejša. Sredstva za zidavo
prizidka je zagotovila občina
Lenart.
Tekst in ffoto: M. Toš
Vrtec v Cerkvenjaku dobiva pravo podobo, oktobra
pa bo končan še prizidek
LENART / BOGATITEV TURISTIČNE PONUDBE
Agata med na/liol/sfiiij
v zadnjih letih so se v Lenartu
in okolici gostinski lokali kar
namnožil. Nekateri poznavalci
lenarške preteklosti dodajajo, da
je to nadaljevanje tradicije
izpred vojne, ko je bilo v takrat-
nem trgu veliko gostiln, v kate-
rih je potekalo živahno gostil-
niško življenje. Bojda so se tam
sklepale pomembne kupčije, po-
litični dogovori in seveda skriva-
le ljubezni.
Tudi v sodobnem času je gostil-
niško življenje pri Lenartu
prežeto z zgodami in nezgodami.
Zdi se, da bi morali gostinci še
bolj skrbeti za kakovost storitev.
Marsikaj se bistveno popravlja,
klasična ponudba pa dobiva tudi
elemente popularnosti, ki nav-
dušuje zlasti mlade. Tako so tudi
v piceriji Agata tik ob vhodu v
mesto Lenart iz ptujske smeri
poskrbeli za vse okuse mlajših Le-
narčanov in njihovih prijateljev.
Picerija dela s polno paro, pice pa
pečejo v krušni peči, zato so toliko
slajše. Za delo so prejeli več laska-
vih ocen, bili so tudi izbrani za
najboljšo slovensko picerijo po
okusu obiskovalcev.
Takšnih nagrad so veseli tudi
snovalci lenarškega turističnega
razvoja, ki bi morali smelejše ko-
rake narediti tudi sami. Če že ho-
tel Agata (ta naj bi postal središče
lenarškega turizma) sameva, p.
torej picerija z enakim imenom
(kaj neki bi porekla lepa Agata, če
bi se lahko prebudila iz groba ir,
videla, kako radi jo imajo pri Le
nartu) dela s polno paro. V zado-
voljstvo Lenarčanov in obiskoval,
cev Slovenskih goric.
Tekst in ffoto: M. Toš
SVETA ANA / KLOPOTČEV BAL
vinogradniško društvo
vse boli delavno
V Lenartu v Slovenskih goricah že nekaj let nadvse aktivno
deluje Vinogradniško društvo. Ob ustanovitvi ga je vodil
znani vinogradnik in gostilničar od Svete Ane Milan Eder,
od letošnjega občnega zbora pa mu predseduje Franc
Kovačič, tudi vinogradnik in gostilničar v Gornji Radgoni.
Društvo je že od ustanovitve
namenjalo veliko pozornosti
strokovnemu izobraževanju in
usposabljanju. Vsako leto
pripravijo ocenjevanje vzorcev
vin in objavijo rezultate, ki so
nadvse vzpodbudni. Strokovnja-
ki namreč ocenjujejo, da je ka-
kovost pridelanih vin na
območju občine Lenart iz leta v
leto boljša. Člani vino-
gradniškega društva lenart sode-
lujejo tudi na številnih razsta-
vah, prav v teh dneh so oddajali
vzorce za ocenjevanje na kme-
tijsko-živilskem sejmu v Gornji
Radgoni.Pripravljajo pa se tudi
na strokovno ekskurzijo po vi-
nogradih in vinskih kleteh na
območju Slovenskih Konjic, ki
bo 17. avgusta letos.
V okviru promocijskih priza-
devanj in vključevanja v celovi-
to turistično ponudbo Lenarta
in okoliških krajev pa
pripravljajo v nedeljo, 4. avgus-
ta, ob 15. uri velik prvi "klo-
potčev bal". Prireditev bo pri tu-
ristični kmetiji Romana Moleha
na Krivem Vrhu pri Sveti Ani v
Slovenskih goricah. Z njo bi
radi obudili star običaj pos-
tavljanja klopotcev v vinogra-
dih, ki se počasi spet vračajo in
odganjajo številne nepridiprave,
zlasti vsiljive škorce in nikoli
nasitne vrabce. Ub tej priložnos-
ti bo predsednik Vino-
gradniškega društva Lenart
Franc Kovačič predstavil
društvo in njegova prizadevanja
za razvoj vinogradništva v le-
narškem delu Slovenskih goric,
izvedli pa bodo tudi bogat kul-
turni program. Med drugim
bodo nastopili plesalci folklorne
skupine Sveti Jurij, člani slo-
venskogoriškega lovskega okteta
in humorist Korl. Izvolili bodo
botra klopotca in podelili sim-
bolično priznanje najboljšemu
vinogradniku leta iz občine Le-
nart. Organizatorji poudarjajo,
da naj ime ostane skrivnost,
zato ga bomo predstavili v eni
prihodnjih številk Tednika.
Zagotovo so tovrstna prizade-
vanja hvale vredna, saj prispeva-
jo svoj delež k ohranjanju
ljudske dediščine in na nek
način bogatijo poletno turis-
tično ponudbo.
M. Toš
V turistično ponudbo
Svete Ane vključujejo
tudi kulturno dediščino
Podobnih kažipotov je
na območju Svete Ane
še nekaj
PTUJ / KLEPET Z GORDANO OGRIZEK
Ocfloceiia, da uspe
Drugouvrščena na drugi
ptujski avdiciji za manekenke
Gordana Ogrizek iz Ptuja se je
za manekenstvo odločila pred
nekaj meseci. S to svojo
odločitvijo je marsikoga prese-
netila, tudi domače. Po prvih
korakih na manekenski brvi je
še bolj odločena, da bo to de-
javnost nadaljevala.
Kot vsako dekle, ki se je
odločilo za manekenstvo, si želi,
da bi uspela. Želja pa je, da bila
uspešna tudi v poslovodski šoli,
ki je prav tako eden od njenih
ciljev. Odločila pa se je, da se bo
preizkusila tudi na lepotnih od-
rih. Po vsej verjetnosti se bo
udeležila regionalnega tekmo-
vanja Miss Štajerske za miss
Slovenije, ki bo 2. avgusta v
Ptuju. Poskusila boj saj nima
kaj izgubiti, pravi.
Gordana Ogrizek je pri devet-
najstih zelo živahno dekle, ki se
rado smeji in veliko govori
Življenje jemlje z njegove lepše
strani. Oblači se priložnosti pn*
merno, rada pa je lepo oblečena
lAG
Gordana Ogrizek.
Foto: M. Ozmec
KO UGENDE ZAŽIVUO / PROJEKT PROMOCIJE PTUJSKIH LEGEND
Pergo in iudeina vinska Ma
(10. stol.)
Nekoč je živel v Halozah
kmet Radegost, ki je imel hčer,
edinko Lado, najlepšo v teh
krajih. Kadar je šla skozi vino-
grad, so se pred njo pripogibale
vinske trte, da bi od nje prejele
blagoslov za svoje cvetenje. Od-
dolžile pa so se ji s svojim deh-
tečim vonjem. Deklica je bila
tako ponosna, da se ji nihče ni
smel približati.
Po njej je hrepenel mladenič
Pergo, delavec pri njenem
očetu. Lada se je iz njega
norčevala, da ga bo uslišala ta-
krat, ko ji bo prinesel zlato vre-
teno, ki je skrito v dvorani
Donačke gore. Z njim si bo
spredla srebrn lan za svojo
poročno obleko.
Nekega dne je Pergo zagledal
v gozdu majhnega možička, ki
se je igral z žogo. Vzel mu jo je
ter se norčeval iz njega. Nato
mu je skrivnostni možic oblju-
bil, da mu bo pomagal, če mu
žogo vrne, in naj ga pokliče, ko
bo potreboval pomoč.
Medtem pa je Radegostov vi-
nograd propadal in trte se niso
več priklanjale ošabni Ladi.
Pergo se je ponudil, da bo Ra-
degostu pomagal. Poklical je
škrata. Ta ga je napotil v dvo-
rano Donačke gore, kjer so mu
ponudili najsijajnejše vino ter
zlato vreteno, ki si ga je tako
želel. Tam je Pergo dobil sadi-
ko, ki bi zopet poživila Rade-
gostov vinograd. Pergo se
vrnil ter posadil sadiko, ki
dala življenje vsemu vinogr^'
du, zlato vreteno pa je podari'
lepi Ladi. Ta ga je uslišala ter
se poročila z njim. Tako se ini^
je uresničila največja želja.
Nataša
VIR: Andrej Kovač, Ptuj
okolica v pesmi in povesti,
Ptuji^'
tednik, L 2. 1957
ifJpNlK -
PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ
9
pTUJ / Z ZUPANOM DR. MIROSLAVOM LUCIJEM OB PRVEM PRAZNIKU MESTNE OBČINE
Obiina ima strafegiio in /o želi tudi izvaiati!
Qlf petem avgustu, prazniku mestne občine Ptuj, ki ga letos
ra/nujemo prvič, smo županu mestne občine Ptuj dr. Mi-
roslav" Luciju zastavili nekaj najaktualnejših vprašanj,
^gprav naj bi bilo ob prazniku vendarle vse najlepše in naj
l)i po prepričanju nekaterih samo "sadili rožice", nekateri
aktualni dogodki kar sami po sebi vsiljujejo nekoliko kri-
tičnejša vprašanja in terjajo odgovore.
fCDNIK: Za vami je dobro
leto in pol županovanja v novi
mestni občini Ptuj. Kako ga
ocenjujete?
Dr. Luci: Že takoj v začetku
prevzema funkcije župana je bilo
jasno, da bo županovanje na Ptu-
ju izredno težko. Razdelitev
občine na devet
občin, razdelitev
bivše občinske
uprave na lokal-
no skupnost in
državno upravo,
konstituiranje
občinske uprave,
priprava vseh os-
novnih aktov
mestne občine,
izdelava pre-
moženjske bilan-
ce prejšnje
občine in pripra-
va delitvene bi-
lance nas je za-
poslovalo skoraj
vse prvo leto. V
tem letu smo na
mestni občini iz-
vajali še veliko
funkcij za vse
novonastale
občine. Pro-
računsko smo
končali večino
investicij,
začetih že v
prejšnjem obdobju. Potrebno je
bilo pripravljati projekte, ki so
bili zasnovani na nivoju vizij in
idejnih zasnov do izvedbenih
projektov. V lanskem in
letošnjem letu smo med prvimi v
državi sprejeli proračun in ga v
celoti izvajali. Ob nedorečeni za-
konodaji s področja lokalne sa-
mouprave smo na tem nivoju us-
peli in zato sem z županovanjem
v letu in pol zadovoljen. To je bil
izziv, ki sem ga sprejel ne glede
na to, kaj me čaka, že do sedaj pa
sem bil navajen, da se veliko
ukvarjam z ljudmi, z njihovimi
idejami, kritičnimi pripombami
in težavami. Delo, ki ga začnem,
tudi končam, ne glede na to, ko-
liko truda in energije je
potrebno za to vložiti. Tako je
bilo v času študija, poklicne ka-
riere, doma v družini in tako
tudi pri županovanju in morebi-
ti tudi pri drugih nalogah, ki jih
bom še kadarkoli opravljal."
OBČINA PTUJ SE
USPEŠNO
UVELJAVLJA
TEDNIK: Ali lahko rečemo,
da se mestna občina Ptuj
uspešno uveljavlja v slo-
venskem prostoru in tudi v pri-
merjavi z drugimi mestnimi
občinami v Sloveniji?
Dr. Luci: "Z vsem svojim de-
lovanjem se je mestna občina
uspešno uveljavila v slovenskem
prostoru. Bila je in je enakopra-
ven sogovornik pri skupnem in-
teresu mestnih občin, da dobijo
nekaj več pristojnosti kot druge
občine, vsi visoki državni obiski
in obiski veleposlanikov pa so
pozitivno ocenili naše prizade-
vanje in pozitivističen ter kon-
struktivni pristop pri reševanju
problematike nadaljnjega razvo-
ja lokalne samouprave. Na
državnem nivoju nas priznavajo
kot vztrajne, vendar korektne
sogovornike pri državnih pro-
jektih. Rezultat tega je tudi
precejšen delež vloženih držav-
nih investicijskih sredstev v
občinske projekte."
TEDNIK: Kako sodelujete z
mestnim svetom?
Dr. Luci: "Sodelovanje je kon-
struktivno in korektno izve-
deno, vendar včasih tudi zelo
polemično in kritično, kar pa je
normalno za politični plurau-
lizem, ki se ga v Sloveniji še vsi
malo učimo - od vlade in parla-
menta do občin. Sam se zade-
vam, da je delo svetnikov iz-
redno odgovorno, saj odgovarja-
Foto: Kosi
jo tako volilcem, političnim
strankam, kakor tudi okolju, iz
katerega izhajajo. Veseli me, da
se tako svetniki kot predsednik
sveta in oba podpredsednika za-
vedajo tudi odgovornih nalog, ki
jih opravlja župan, ter da smo vsi
skupaj spoznali, da moramo vsaj
pri glavnih projektih najti
soglasje, da enotno nastopamo
naproti države in posameznim
ministrstvom."
Nadaljevanje na strani 10
Župan mestne občine Ptuj dr. Mi-
roslav Luci.	Foto: Kosi
10
PO NASfN KRAJIH

PTUJ / Z ŽUPANOM DR. MIROSLAVOM LUCIJEM OB PRVEM PRAZNIKU MESTNE OBČINE
Nadaljevanje s strani 9
OBČINA IMA
VARČEN PRORAČUN
TEDNIK: Ali vam v praksi us-
peva uveljaviti svoja predvolilna
načela, med drugim tudi o pošte-
nosti in preglednosti porabe pro-
računskega denarja?
Dr. Luci: "Pravično, pošteno in
pregledno, realizacije pa toliko,
kolikor bo sredstev, brez večjih za-
dolžitev, in nobene druge obljube
ni bilo. Preglednost je zagotovlje-
na, še več, svetniki odločajo tudi o
postavkah v proračunu v vrednosti
100.000 tolarjev. Težava je v tem,
da tako nimamo nobenih
rezervnih sredstev ali postavk pod
oznako drugi odhodki, kar je bila
praksa in rezerva starih pro-
računov. Tako s težavo pokrivamo
neprijavljene akcije, prireditve in
proslave. Reprezentanca je zelo
nizka, saj obsega le trideset odstot-
kov reprezentance primerljive
občine v Sloveniji. Trudimo se, da
bi sredstva razdeljevali pravično,
vendar je to relativen pojem, na
katerega vplivajo odločitve vlade
in ministrstev s svojimi merili za
zagotovljeno porabo in seveda
svetniki, ki sprejemajo proračun."
TEDNIK: Kako je s strategija-
mi na posameznih področjih de-
lovanja? Vse glasnejši so očitki
in ugotovitve, da je mestna
občina Ptuj brez razvojne strate-
gije, da izgublja pozicije v slo-
venskem prostoru.
Dr, Luci: "Občina Ptuj ima iz-
delano globalno srategijo razvoja,
ki sloni na osemnajstih strateških
razvojnih področjih. Za vsakim
tem področjem stojijo posamezni
izvajalci s konkretnimi projekti.
Res je, da ta strategija zajema tudi
vse novonastale občine, a se je te
niso odrekle in zato želimo v
bodočnosti to strategijo tudi sku-
paj izvajati. Občine se delimo,
istočasno pa že iščemo skupne ine-
rese, ki bi nas povezovali, kajti
skupni bomo močnejši in
uspešnejši v pogovorih z državo.
Če po delitveni bilanci ne bo več
želje, da gradimo to strategijo sku-
paj, jo bomo morali uskladiti za
namene mestne občine. Matična
občina teh projektov ne sme preki-
niti, če želi prevzeti vlogo nosilca
razvoja ptujskega območja."
TEDNIK: Kako se v praksi ob-
likuje ptujska regija? Znana so
ptujska prizadevanja po regiji in
o Ptuju kot regijskem središču.
Dr. Luci: "Ena prvih nalog, ki
'sem si jih zadal, je, da Ptuj postane
središče širšega regionalnega po-
mena. Ta projekt se vodi strokov-
no preko študije, ki jo pripravlja
Fakulteta za geografijo v Ljublja-
ni, financirajo pa jo vse občine
Spodnjega Podravja s Prlekijo.
Ptuj z novonastalimi občinami je
namreč premajhen za nastanek
nove regije, treba bo iti širše.
Dobre odnose vzpostavljamo z
Ormožem in Ljutomerom, Sv. Ju-
rijem in Radenci. Obstaja podpi-
san sporazum na nivoju županov,
da skupaj iščemo interese, ki bi
nas združevali; že konec avgusta
nameravamo podpisani sporazum
tudi institucionalizirati. Ptujske
regije brez Haloz in Slovenskih
goric ne bo in obratno tudi ene ali
druge regije brez Ptuja ne bo. Želi-
mo, da pri tem ne bi bili agresivni,
tako kot so Mariborčani pri svo-
jem projektu, in da interese izrazi-
mo vsi skupaj v Spodnjem Podra-
vju in Prlekiji."
OD PROJEKTA CHD
MESTNA OBČINA
NE ODSTOPA
TEDNIK: Projekt centra hu-
manističnih dejavnosti se ne
uveljavlja. Ali ni tako tudi zaradi
napačnih potez mestne občine
Ptuj? Ljudje imajo občutek, da v
občini ne veste, kaj bi radi, kajti
hkrati s CHD ste predlagali dve
drugi lokaciji za gimnazijo.
Dr. Luci: "CHD je projekt, ki ga
mestna občina še vedno podpira.
Še več, na posameznih projektih
ga tudi izvajamo (mali grad, zapo-
ri, obnova starega mestnega jedra,
ptujska trojka). Ta projekt je bil
pripravljen na nivoju pisma o na-
meri, ki pa ni obvezujoče. Mi ga
želimo z nivoja idej in vizij spravi-
ti v realno stanje, torej do izvedbe
projektov. S spremembo lokacije
nove vojašnice iz Kidričevega v
Apače, kar je bila zahteva mi-
nistrstva za obrambo, je prišlo do
časovnih zamikov pri izvedbi pro-
jektov. Dosedanji pogovori z mi-
nistrstvom za obrambo so pokaza-
li, da je sprememba lokacije nove-
ga učnega centra nujna. Kljub zap-
letom smo aktivnosti nadaljevali
pri drugih ministrstvih, podpisni-
cah pisma o nameri. Z mi-
nistrstvom za šolstvo smo opravili
dogovor o sodelovanju na
področju investicijskih vlaganj v
šolske in športne objekte v mestni
občini Ptuj. Ne želimo pa zamujati
pri gradnji gimnazije, zato s stro-
kovnimi službami intenzivno
pripravljamo novo lokacijo. Po
svoji vsebini pa je gimnazija ses-
tavni del projekta centra human-
mističnih dejavnosti."
TEDNIK: Javnost je v glavnem
nenaklonjena novemu mostu za
pešce čez Dravo v Ptuju. Koliko
je to projekt mestne občine in
koliko vaš?
Dr. Luci: "Ker se selitev
vojašnice vedno bolj oddaljuje
(zadnji dopis ministrstva za
šolstvo in obrambo nakazuje
začetek selitve v leto 1999), se tudi
projekt zahodnega mostu oddalju-
je, potrebe po boljši povezavi leve-
ga in desnega brega Drave ob samo
enem mostu pa vedno večje. Zato
se mi je zdela ideja, ki so mu jo po-
nujali številni občani Ptuja - stari
Ptujčani - o izgradnji mostu za
pešce, realna. Lokacija ni vprašlji-
va, saj je tu most že bil in se pros-
torski razvoj mesta naslanja na ta
most. Vse drugo pa je stvar stroke
in ne več župana in posameznikov.
Res pa je, da če ga ne začnemo gra-
diti letos, denarja, ki je deloma že
rezerviran za to, več ne bo in tudi
mostu v prihodnjih štirih letih ne.
Most za pešce je torej skupni pro-
jekt župana in mestne občine na
podlagi interesa, ki so ga izkazali
občani."
TEDNIK: Kaj se dogaja s
ptujsko obvoznico? Slišati je
tudi, da se zapleta pri zahodnem
mostu?
Dr. Luci: "Že nekajkrat sem
javno omenil, da s podvozom
rešujemo prometno problematiko
mesta in povezave samega mesta,
nikakor pa ne magistralnega in
tranzitnega prometa, ki se vali pro-
ti Madžarski. Zato je nujna ob-
voznica, ki je v nacionalnem
programu izgradnje cestnega
omrežja do leta 1999, tega pa je
sprejel slovenski parlament in je
potrjen na vladi. Pričakujejo se
težave s financiranjem izgradnje
cestnega omrežja v tempu, kot je
zastavljen, in obstaja ideja, da se
izvajanje rokovno zavleče. Vendar
smo pri tem občine od Slovenske
Bistrice do Ormoža enotne in od
tega nacionalnega programa ne
mislimo odstopiti. Poizkuša se to-
rej zapletati, vendar ne pri nas v
Ptuju. Upam, da bomo tudi na tem
področju brez groženj in s ko-
rektnim odnosom uspešni. Pri za-
hodnem mostu pa se nima kaj zap-
letati, saj še ni bilo nič spletenega
in je vse ostalo na nivoju ideje, ki
do realizacije potrebuje tri do štiri
leta."
TEDNIK: Kaj želite občanom
sporočiti ob prvem prazniku
mestne občine Ptuj?
Dr. Luci: "Predvsem želim, da
se občani v čim večjem številu
pridružijo praznovanju prvega
praznika mestne občine, ki bo po-
tekalo pred Mestno hišo v Ptuju.
Zahvaljujem se vsem posamezni-
kom, društvom, zavodom, ki so
svoje programe prilagodili prazno-
vanju, tako da bo le-to s posamez-
nimi prireditvami po vsej občini
trajalo več kot deset dni. Zahvalju-
jem se vsem očanom, ki se s števj]
nimi idejami in objektivno kritijj^
javljajo na mestno občino iu
župana. Želim, da skupaj in strp^^^
zberemo ideje, jih strokovno opt^
delimo in poizkušamo realizira,,
Letos so volitve in pričakujem^
vročo politično jesen. Veliko
nestrokovnega kritizerstva in op
ravljanja, tudi po časopisju. Upa^,
da to ne bo škodilo nešemu mestu
saj je strategija nastavljena in
želimo izvajati ne glede na dogod
ke.
Vsem občankam in občanoj)
mestne občine Ptuj čestitam ob
občinskem prazniku. Praznujmo
ga skupaj!"
Spraševalo,
Majda Goznilj
PTUJ / GLEDALIŠKI POLETNI VEČERI
Janez Lotrič, mednarodno uspešen tenorist, ki živi v Kaju-
hovi ulici na Ptuju, se bo v okviru Poletnih večerov Gleda-
lišča Ptuj končno z daljšim programom predstavil tudi na
Ptuju. Čeprav je priložnostno pred domačim občinstvom že
zapel, ga bodo Ptujčani v vsem njegovem glasovnem sijaju
spoznali prvič. Tako se bodo z njegovim koncertom 5. avgus-
ta pričeli dvotedenski Poletni večeri v organizaciji Gleda-
lišča Ptuj.
Na odprtem odru dvorišča do-
minikanskega samostna bo teno-
rist Janez Lotrič koncertiral tri-
krat: 5. in 7. avgusta bo izvedel sa-
mostojna koncerta, 9. avgusta pa
bosta pela v duetu s sopranistko
Olgo Gracelj. Vse tri večere bo ob
klavirju Lotričev mladostni prija-
telj pianist Tone Potočnik, danes
profesor na Akademiji za glasbo v
Foto: Katarina Marencinova
Ljubljani. Prvi večer bodo na spo-
redu avtorji iz obdobja romantike
(Foester, Donizetti, Verdi, Rossini
...), drugi večer avtorji iz obdobja
verizma (Puccinni, Cilea, Mascag-
ni...) in tretji arije in dueti (Verdi,
Offenbach, Puccinni ...). Pričako-
vati je, da bodo koncerte v prekras-
nem ambientu dominikanskega
samostana obiskovali tudi ljubitel-
ji opernega petja iz Maribora in
drugih bližnjih krajev, saj Janez
Lotrič, ki je sicer pred leti pel v an-
samblu mariborske opere, danes
nastopa večinoma v tujini. Eden
njegovih zadnjih zelo odmevnih
nastopov je vloga Cania v Leonca-
vallovih Glumačih, ki jo je izvedel
z ansamblom Državne opere na
Dunaju v sloviti operni hiši ob
Ringu pred dobrim mesecem.
Zelo zanimiv bo tudi koncert v
torek, 6. avgusta, ko bomo prav
tako na dvorišču dominikanskega
samostana lahko poslušali redko
sozvočje klasične kitare in violine.
Koncert s klasičnim programom
bosta izvedla slovenska študenta
Visoke šole za glasbo na Dunaju -
violinist Peter Kuhar in kitaristka
Katja Porovne.
Dvaindvajsetletni Peter Kuhar,
ki je pričel violino igrati pri petih
letih v Mariboru pri prof Kolblo-
vi in je študij nadaljeval pri prof
Veroneku v Ljubljani, je že od svo-
jega šestnajstega leta študent pri
rednem profesorju Rainerju Kiih-
lu na Dunaju. Katja Porovne, šele
trindvajsetletna mladenka iz
Ljubljane, pa je končala študij na
Akademiji za glasbo v Ljubljani
pri prof Grafenauerju, sedaj pa ga
nadaljuje na Dunaju pri prof
Zaczehu.
DRUGI TEDEN
GLEDALIŠKI VEČERI
Franc Mlakar, v.d. direktorja
Gledališča Ptuj, je povedal, da so
želeli Ptuju in širšemu delu Slove-
nije ponuditi vrhunski kulturni
program, kar jim je z odzivom
domačina Janeza Lotriča
nedvomno uspelo. Že štiri leta so
namreč odigrali po eno gledališko
predstavo z Gledališčem ZATO in
občinstvo se je na te predstave zelo
dobro odzivalo. Ljubitelji gleda-
lišča pa ne bodo prikrajšani niti le-
tos, čeprav posebne poletne gleda-
liške predstave ne pripravljajo. Pač
pa bodo v petih zaporednih
večerih od 12. do 16. avgusta tri
predstave (Turinnijeva Krčmarico
in Reichov Govor malemu človeku
v režiji Sama Strelca ter Ayckbour-
nove Polovične resnice v režiji
Vladimira Jurca) ponovili, v goste
pa povabili še gledališčnike Kul-
turnega doma Španski borci iz
Ljubljane z Gavranovo predstavo
Mož moje žene v režiji Marjana
Bevka. Tudi gledališke predstave
bodo kot glasbene vsak večer ob
21.30 na dvorišču dominikanskega
samostana, ki ga bodo v teh dneh
krasile likovne stvaritve Ptujčana
I Saša Fenosa.
Milena Zupanič
Mednarodno uspešen teno-
rist Janez Lotrič (na foto-
grafiji v vlogi Rodolfa v "La
Boheme") bo prvič koncer-
tiral na Ptuju.
Kitaristka Katja Porovne
Violinist Peter Kuhar
ifirONlK - Četrtek,!, avgust 1996
11
OB PKJamKO timSTME QBCIME FTUS
Isfecv P in^pBf jiraBA
\ 620 letih je Ptuj dobil vrsto statutov, in sicr 1376 prvega, dru-
g 1513, tretjega 1887 in četrtega po drugi svetovni vojni in
adnjega v samostojni Sloveniji. V dvajsetem stoletju je spre-
^ginbam statutov - osnovnim pravnim aktom - pripomogel hit-
rejši družbeni razvoj in politične spremembe. Mestna občina
ptuj j^ izbrala za svoj občinski praznik 5. avgust, prav po datu-
mu potrditve drugega statuta iz leta 1513.
prvi ptujski statut je bil potr-
jen leta 1376. Originalni zapis se
danes hrani v Wolfenbuttelu.
Kako je prišel tja, še ni dognano,
pa raziskave v teku. Predvide-
va se, da je bil odnesen iz Ptuja
po kakšnem večjem požaru,
pred približno 120 leti ga je od-
l^ril Janko Babnik, hitro za tem
pa je prvi prepis objavil Bischoff.
V slovenščino ga je prvi prevedel
Franjo Veselko leta 1939. Novo,
kritično izdajo prevoda je
pripravil Sergij Vilfan tik pred
smrtjo leta 1996.
Faksimile in prevod v slo-
venskem jeziku bo v letošnjem
letu izdal Zgodovinski arhiv, če
nam bo uspelo zagotoviti fi-
nančna sredstva za ta lepi in tudi
dragi projekt. Statut iz leta 1513,
po katerem je mestni svet določil
občinski praznik, je bil potrjen
5. avgusta od salzburškega
nadškofa Lenarta, ki je po ogrski
zasedbi od cesarja Maksimiljana
odkupil ptujsko trdnjavo, mesto
in gospoščino, kar je bilo do vo-
jne sicer v lasti salzburške
nadškofije. Ta statut je obšir-
nejši od prvega in delno prilago-
jen novim razmeram, saj je
nadškof v statutu spremenil tis-
to, kar je v njem spoznal za ne-
realno. V veljavi so ostali vsi
pravni običaji, ki niso bili v nas-
protju z določili statuta.
1878 je Ptuj dobil "moderen"
statut, prilagojen duhu časa. To
je bilo obdobje absolutizma ozi-
roma centralizacije države in po-
enotenja pravnih aktov. Rečemo
lahko, da je bilo dokončno op-
ravljeno s srednjeveškimi privi-
legiji. Mesto Ptuj je obdržalo le
poseben status v primerjavi z
drugimi občinami, saj ni bilo
podrejeno okrajnemu gla-
varstvu, ampak direktno dežel-
nemu zboru in deželni vladi.
V prvi Jugoslaviji mesto ni do-
bilo novega stata, saj je vse urejal
zakon o občinah. Po drugi sve-
tovni vojni je prišlo tudi na sa-
moupravnem področju do kore-
nitih sprememb. Ljudski odbori
so s statutom predpisovali svojo
organizacijo. Mesto je dokončno
izgubilo vlogo nečesa posebnega
- bilo je izenačeno z okoljem.
Z zakonom 1952 so nastale
občine in le dve mesti (Ljublja-
na, Maribor). Tako je občina
Ptuj dobila nov statut leta 1964 v
skladu z določbami nove ustave
iz leta 1963. Do razpada druge
Jugoslavije je bil občinski in ne
mestni statut dostikrat spremin-
jan in dopolnjevan do sprejetega
novega v letu 1974. Tudi ta je bil
noveliran leta 1978 in je s pop-
ravki in dopolnili "dočakal" sa-
mostojno Slovenijo.
Zadnji, spet "mestni" statut je
bil potrjen v maju 1995, njegova
presoja pa ni stvar zgodovinarja,
ampak stvar občanov, ki jih sta-
tut kakorkoli zavezuje.
Ivan Lovrenčič,
dipl. zgod.
PTUJ / PREŠERNOVA ULICA PONUJA KULTURO
"življenje meščanov je bilo vedno povezano s kulturo in mi
želimo prav to: privabiti meščane Ptuja na ulico in jim pos-
treči s kulturo," je odgovoril Ivan Brač, predsednik Društva
umetnikov in ustvarjalcev Ptuja, na vprašanje, zakaj so se
odločili za organizacijo niza večernih kulturnih dogodkov na
prostem.
Sicer pa se Ivan Brač, najprej
sam, kasneje pa v okviru Društva
umetnikov in ustvarjalcev Ptuja,
skupaj z nekaj ptujskimi študen-
ti že dlje časa posveča organizaci-
ji različnih kulturnih prireditev
na prostem. Njihovo sceno bi
lahko označili kot alternativno,
čeprav razmišlja Ivan Brač sedaj
tudi o tem, "da bi se kdaj v pri-
hodnje v okviru njihovih prire-
ditev oglasili tudi ptujski zbori
ljubiteljskih pevcev in pihalni
orkester." Letos načrtuje društvo
organizacijo štirinajstih kultur-
nih dogodkov, ki se bodo v
Prešernovi ulici zvrstili od 5. do
24. avgusta pod skupnim imen-
om Poletni kulturni večeri 1996.
Njihova posebnost je v tem, da si
jih bo mogoče ogledati brez
plačila vstopnine, vmes pa bo
mogoče tudi posedeti in po-
kramljati v kateri od gostilnic
vzdolž Prešernove ulice. Le-ta
naj bi bila v omenjenem času
zaprta za promet vsak večer od
20.	ure do polnoči, prireditve pa
se bodo pričenjale večinoma ob
21.	uri ali kasneje.
Ob Prešernovi se bodo zvrstili
vsi kulturni dogodki z izjemo
dveh, in sicer gledališke predsta-
ve Tkanje, žamet in samota v
režiji in izvedbi Romane Ercego-
vič in Aleksandre Schuller, ki bo
na ptujskem gradu, in predstave
Faust v režiji Petra Srpčiča in iz-
vedbi študentov AGRFT, ki bo
na borlskem gradu v okviru Idri-
arta.
Ivan Brač napoveduje, da bodo
kulturne večere pričeli ptujski
ljubiteljski slikarji in gostje, ki
bodo slikali vzdolž Prešernove
ulice, kjer se bodo pojavljali tudi
poulični lajnar in dekleta v
nošah, ki bodo brale srednje-
veške legende. Sicer pa bomo v
torek, 6. avgusta, zvečer lahko
slišali koncert Janija Kovačiča, v
naslednjih večerih bomo slišali
šansone violinistke Petre Božič
in harmonikarja Branka
Rožmana iz Novega mesta,
špansko glasbo venezuelskega
tria, videli bomo plesno predsta-
vo Nebojše Ivanoviča, gledališko
predstavo MGL in SOU
Služkinji v režiji Jagode Vajt,
plese Jasne Knez, plesno
predstavo Studia Intakt, pos-
lušali literarni večer študentov
filozofske fakultete Erike Intihar
in Gregorja Podlogarja, koncert
ptujske alternativne skupine
Sleazy Snails, koncert ciganske
glasbe v izvedbi Nebojše Popa
Tasiča in Rusa Saša z naslovom
Zgodbe groze in nedolžnosti ter
koncert Andraža Poliča in
vrhniške jazz skupine Trouble-
makers (natančen spored prebe-
rite v naši rubriki Kulturni
križemkražem na zadnji strani).
Milena Zupanič
MOSTJE / OBLETNICA PADCA 5LOVENJEGORIŠKE - LACKOVE ČETE
testni svet občine Ptuj je na seji 7. marca letos določil nov da-
tum praznika mestne občine Ptuj. S tem dejanjem je uradno
'brisan spominski dan na poslednji spopad Slovenjegoriške -
' ackove čete z nemškimi okupatoiji 8. avgusta 1942, ki smo ga
doslej v bivši občini Ptuj praznovali kot občinski praznik.
Pi-edlagamo, da bi prejšnji
°®činski praznik ustrezno nado-
J^estili kot spominski dan pos-
^dnjega spopada borcev - parti-
zanov Slovenjegoriške - Lackove
'^^te pri gozdu Laze v Mostju ob
spomeniku padlim borcem. Do-
govorjeno je, da predvidenega
Pohoda po poteh Slovenjego-
Jske-Lackove čete letos ne
orno organizirali, ampak bi se v
JJpto, 10. avgusta 1996, ob 10.
zbrali udeleženci na kome-
orativni slovesnosti ob spome-
pri gozdu Laze.
reložitev proslavitve spo-
minskega dne je potrebna, ker je
letos 8. avgust v četrtek, na de-
lovni dan, in nekateri, ki bi se
radi udeležili srečanja v Mostju,
tega ne bi mogli storiti zaradi
zadržanosti in delovnih obvez-
nosti.
Posebna delegacija bo položila
ob spomeniku spominski venec,
predviden je krajši kulturni pro-
gram, med drugim s sodelovan-
jem kulturne skupine iz Dorna-
ve (ljudske pevke), recitatorji ter
nagovori v spomin na ta tragični
dogodek. Sodelovali bodo tudi
veterani vojne za Slovenijo in
združenja "Sever", udeleženci
vojne iz leta 1990.
Spominske vence bodo delega-
cije položile še k spominskim
ploščam pri ptujskih zaporih in
Brenčičevi hiši v ulici heroja
Lacka, kjer je bil med okupacijo
sedež gestapa. Spominski venec
bomo položili tudi na grobnico
padlih borcev in talcev na
bivšem ptujskem pokopališču -
sedaj spominskem parku. Na ta
način bomo ustrezno počastili
spomin na vse padle in druge
žrtve okupatorjevega terorja ter
predvsem herojske borce Slo-
venjegoriške-Lackove čete.
Vabimo vse občane, da se
srečanja udeležijo.
Predsednik Združenja borcev
in udeležencev NOB
Ivo Rau
PTUJ / BOGAT PROGRAM PRIREDITEV OB PRVEM PRAZNIKI
MESTNE OBČINE
Ob prvem prazniku mestne občine Ptuj - za praznik je bil izbran
peti avgust, ki je v Ptuju že dolga desetletja tradicionalni se-
jemski dan (Ožboltov sejem) - bodo potekale številne kulturne,
družabne, športne in druge prireditve. Osrednje bodo v soboto,
3. avgusta. Ob 16. uri bo maša v cerkvi sv. Ožbolta, ob 17. uri
slavnostna seja sveta mestne občine Ptuj, pred Mestno hišo pa
se bo praznični ceremonial pričel ob 19. uri.
Govorila bosta župan mestne
občine Ptuj dr. Miroslav Luci in
predsednik sveta mestne občine
Milan Čuček, pel bo Janez Lot-
rič, znani slovenski tenorist, ki se
vse bolj uveljavlja tudi v tujini,
nastopila bo folklorna skupina iz
Markovcev, zaslužnim pa bodo
podelili nekaj priznanj. Do zakl-
jučka redakcije nam ni uspelo iz-
vedeti, kdo so letošnji prejemniki
priznanj. Komisija za priznanja in
odlikovanja pri mestnem svetu, ki
jo vodi Stanislav Kosi, je svetu
mestne občine na torkovi seji (30.
julija) predlagala, da letos ne pode-
lijo priznanje mestne občine Ptuj
zlata plaketa. Na razpis v Tedniku
so v roku prejeli le predlog Liste
KS mesta Ptuja, ki je predlagala,
da zlato plaketo mestne občine
Ptuj podelijo 15 krajevnim skup-
nostim, ki so v preteklosti delovale
na območju mestne občine Ptuj.
Komisija je ugotovila, da predlog
Liste KS ne izpolnjuje pogojev 9.
člena Odloka o priznanjih mestne
občine Ptuj, zato bodo na osrednji
slovesnosti ob prvem prazniku
mestne občine Ptuj po vsej verjet-
nosti podelili le priznanja župana.
V sklopu praznovanja prvega
praznika mestne občine Ptuj bo
potekala tudi tradicionalna
ptujska poletna noč v organizaciji
gospodarskega	interesnega
združenja Poetovio Vivat. Dva dni
(jutri in v soboto) bodo na
ptujskih ulicah in trgih nastopali
številni znani pevci in ansambli.
Posebej zanimivo bo jutri zvečer,
ko bo v okviru ptujske poletne
noči potekal eden od sedmih ozi-
roma osmih regionalnih izborov
za miss Slovenije - v Ptuju bomo
izbirali miss Štajerske. Za lento se
bodo potegovala tudi ptujska
dekleta, ki so v zadnjem času zelo
uspešne na manekenskih in lepot-
nih odrih. Eno polfmalistko
letošnjega tekmovanja Miss Slove-
nije Ptujčani že imamo - Barbaro
Cenčič, ki je zmagala na tekmo-
vanju za miss Ljubljane.
V 10-dnevnem programu prire-
ditev ob prvem prazniku mestne
občine Ptuj so še odprtje obnovlje-
nih pločnikov v Stojncih, ki bo 2.
avgusta v organizaciji primestne
četrti Markovci, mednarodni pa-
dalski pokal, ki bo 3. in 4. avgusta,
4. avgusta bo mednarodni folklor-
ni festival v organizaciji fokloris-
tov iz Markovcev, 5. avgusta bodo
odprli oddelek potujoče knjižnice,
od 5. do 16. avgusta bodo potekale
prireditve v organizaciji ptujskega
gledališča, 8. avgusta bo koncert
Pan tria, 11. avgusta pa medna-
rodna karting dirka.
Letošnji program prireditev ob
prvem prazniku mestne občine
Ptuj je razumeti tudi kot uvod v
ptujske poletne prireditve, ki naj
bi že prihodnje poletje postale del
tradicionalne ponudbe tega okolja
in pomemben prispevek v okviru
poletne turistične ponudbe.
MG
PTUJ / V GOSTEH 44. MEDNARODNI UUBUANSKI POLETNI PESTIVA
Ljubljanski mednarodni poletni festivala - festivala glasbe, ple-
sa in gledališča - kot zadnja tri leta poteka tudi letos na Ptuju.
Pan trio sestavljajo Renate Kehr, flavta, Vumiko Noda,
viola, in Charlote Cassedanne, harfa
Prva prireditev v njegovem
okviru je bila 18. julija, ko je v
viteški dvorani na gradu gostoval
Nemški komorni orkester iz Fran-
kufurta. Drugi glasbeni dogodek
mednarodnega poletnega festivala,
ki bo pod pokroviteljstvom Nove
Kreditne banke Maribor,
podružnice Ptuj, in mestne občine
Ptuj 8. avgusta ob 20. uri na Ptuju
v okviru prvega praznika mestne
občine, pa bo v refektorij minorits-
kega samostana pritegnil ljubitelje
francoskega skladatelja Clauda
Debussyja in tudi tiste, ki uživajo
ob zvokih flavte, viole in harfe. To
enkratno zasedbo inštrumentov
bo mogoče slišati v izvedbi Pan
tria.
Tako kot prejšnja leta si je tudi
letos organizacijsko in sofinan-
cersko nalogo zastavila Mestna
občina Ptuj, ki si s Festivalom
Ljubljana in Pokrajinskim muze-
jem Ptuj prizadeva Ptuju in
širšemu prostoru vrniti še en
delček lepote glasbene dejavnosti,
tako značilne za pretekla stoletja v
našem mestu. Vsi tisti, ki jih je ka-
kovostna glasbena ponudba
prepričala, si lahko priskrbijo
vstopnice v Turističnoinforma-
tivnem centru v Ptuju.
Liljana Vogrinec
PTUJ
Na vrtu gostilne Pri Roziki v Ptuju se bodo 8. avgusta ob 17.
uri sestali udeleženci mladinskega prostovoljnega dela, ki so
v obdobju 1946-1990 sodelovali v ptujskih mladinskih delov-
nih brigadah.
Na temeljih večletnega
uspešnega protovoljnega dela
članov Kluba brigadirjev Franca
Belšaka-Toneta Ptuj, ki so s šte-
vilnimi dnevi prostovoljenega
dela sodelovali pri gradnji vodo-
vodnega omrežja v Halozah in
Slovenskih goricah, bo nadalje-
val njegovo delo Klub brigadir-
jev in brigadirk ptujskih mla-
dinskih delovnih brigad. Delo-
vali bodo kot nepolitično in
nestrankarsko združenje ude-
ležencev mladinskega protovol-
jnega dela v okviru območne or-
ganizacije ZZB NOV ptujskega
območja. Za tak status so se
odločili, ker je enostavnejši in ne
zahteva dodatnih formalno-
pravnih in organizacijskih pos-
topkov. Poleg tega pa brigadirje
in brigadirke mladinskih delov-
nih brigad 1946-1990 s to
nestrankarsko in domoljubno
organizacijo povezujejo skupni
cilji pri ohranjanju in razvijanju
vrednot narodnoosvobodilnega
boja in mladinskega prostovol-
jnega dela, kot so: tovarištvo, so-
lidarnost med ljudmi in narodi,
humanost in medsebojna
pomoč, spoštovanje človeka ne
glede na njegovo poklicno, na-
cionalno, versko, politično in
drugo pripadnost. Geslo briga-
dirjev in brigadirk je: "Borci so
domovino osvobodili - brigadirji
so jo obnovili in gradili."
Članstvo v klubu je prostovol-
jno. Član kluba bo lahko vsak, ki
je v obdobju 1946-1990 sodeloval
na mladinskih delovnih akcijah
zveznega, republiškega ali lokal-
nega pomena.
Na zboru v Ptuju se bodo do-
govorili tudi o nalogah, ki se
nanašajo na srečanje brigadirjev
in brigadirk slovenskih mladins-
kih delovnih brigad, ki bo 21.
septembra letos v Dornavi.
Organizatorji vabijo ude-
ležence mladinskega protovol-
jnega dela, da se sestanka ude-
ležijo, na njem pa se včlanijo v
Klub brigadirjev in brigadirk
ptujskih mladinskih delovnih
brigad 1946-1996!
Feliks Bagar
12
OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ
Čgmgfe, L avgust 1996 - TEl^ll
eeeez^
PTUJ / V MERCEDESOVEM SERVISU ZVONKA DOMINKA
Ob jubHeiu nov prodajni tenter
v letošnjem jubilejnem, 20. letu poslovanja bo kolek-
tiv Zvonka Dominka, uspešnega ptujskega obrtnika in
podjetnika, bogatejši za nov prodajni center za vozila
Volkswagen in Audi. Že lani so kupili prostore nekdan-
je Elektrokovine na Zadružnem trgu v Ptuju in že
pričeli pripravljalna dela. Investicijo, ki je vredna dva
milijona nemških mark, želijo končati še v tem letu. Z
novo pridobitvijo se odpirajo tudi nove zaposlitvene
možnosti.
Trenutno imajo zaposlenih 39
delavcev, v njihovih delavnicah,
ki imajo certifikat učne delavni-
ce, si potrebno znanje in
izkušnje pridobiva tudi petnajst
učencev. To so bodoči avtome-
haniki iz šolskega centra Ptuj in
avtoelektrikarji iz mariborske
elektro šole. Mercedesov servis
je registriran kot obrtna de-
javnost, v njem storitve iščejo
stranke iz cele Štajerske. Za pro-
dajo programa VW in Audi ima-
jo zastopstvo za ptujsko in
ormoško območje, stranke pa
prihajajo tudi od drugod. Na
novo lokacijo na Zadružni trg
bodo po vsej verjetnosti tudi
prenesli sedež podjetja.
Niso samo kvalitetne storitve
tiste, ki stranke vračajo, temveč
tudi skrb za izpopolnjevanje
ponudbe in storitev. Tako so si v
zadnjem času pridobili prodajo
Schellovih olj in mazil (to so vsa
motorna, industrijska in živilska
olja, ki se uporabljajo v živilski
industriji), za barve Glasurit
(avtomobilske lake) pa imajo
zastopstvo za Štajersko. Ličar-
jem, ki to žele, postavljajo mešal-
Tiice, poleg tega jim zagotavljajo
sprotno tehnološko usposabljan-
je. Podobno je pri Schellovih ol-
jih, saj je od pravilnega strokov-
nega svetovanja in uporabe v na-
jvečji meri odvisna kvaliteta sto-
ritev. V njihovem prodajnem sa-
lonu so naprodaj tudi Micheli-
nove gume.
Servis za Mercedesova vozila
je odprt vsak dan od 7.45 do 16.
ure od ponedeljka do petka. Raz-
mišljajo tudi, da bi v novem cen-
tru za programa VW in Audi na
Zadružnem trgu uvedli dežurno
službo ob sobotah za manjša
popravila; ta bi za stranke delala
od 7.45 do 12. ure, v času torej,
ko bo odprt tudi center.
Za vsakim uspehom naših
podjetnikov in obrtnikov se
skriva trdo delo, ki traja pozno v
noč in ki skoraj ne pozna
počitka. Če želiš biti v teku do-
gajanj, poudarja Zvonko Do-
minko, moraš za nova spoznanja
žrtvovati tudi sobote in nedelje.
Drugače ne gre, saj država pre-
več zahteva zase in podjetnikom
in obrtnikom ne dovoli "mirne-
ga spanja".
RAZVOJA DRŽAVA
NE PODPIRA
Razmere za razvoj obrti in
podjetništva se tudi v samostojni
Sloveniji niso bistveno spreme-
nile. Trenutno je tako, da se bolj
splača imeti denar na banki kot
vlagati v razvoj. "Dokler bo naša
vlada tako razmišljala, pravega
razvoja ne bo. Prevelike pa so
tudi obremenitve na delavnice.
V naši dejavnosti, kjer je tehno-
loški razvoj zelo hiter, so
potrebna nenehna vlaganja. Ta
vlaganja pa se nam ne priznavajo
v urne postavke. Tudi zavaroval-
nice nam ne plačujejo vsega, kar
naredimo, poleg tega nam zas-
lužek pri rezervnih delih
znižujejo generalni uvozniki. Če
pa želimo opravljati servisne sto-
ritve na evropski ravni, moramo
investirati, zato je v takšnih raz-
merah težko vzdržati in zago-
tavljati uspešno poslovanje. Kre-
diti za obrt in podjetništvo pa so
nasploh poglavje zase. Obrtnik
jih je prisiljen najemati, če želi
delati. V salonu moraš imeti toli-
ko in toliko vozil, da kupci lahko
izbirajo in kupujejo. Mačka v
žaklju že ne bodo kupovali."
Zvonko Dominko je povedal,
da pri njih direktorja v kla-
sičnem smislu ne poznajo, saj si
ga tudi ne morejo privoščiti. V
delavnici je vsak dan. Delo ima-
jo tako organizirano, da je sam
prevzel tehnični del, pisarniško
poslovanje, knjigovodsko in
računovodsko delo pa vodijo
drugi, ki so za ta dela usposoblje-
ni. Zelo pomembno je, poudarja
Zvonko Dominko, da se v
obrtno dejavnost vračajo
mojstrski izpiti. Gre za to, da tis-
ti, ki imajo ta izpit, poleg ozkega
strokovnega znanja razpolagajo
tudi z znanji s področja računo-
vodstva, knjigovodstva in tudi
znajo strokovno svetovati. Zelo
pomembno je, da stranka, ki pri-
de v sprejemno pisarno, pride v
stik s človekom, ki obvlada teh-
nično znanje in tudi osnove kal-
kulacije ter mu že vnaprej lahko
pove, koliko ga bo neka storitev
veljala.
V njegovem kolektivu si priza-
devajo, da bi bili na tekočem z
novostmi v stroki in tudi na dru-
gih področjih, saj le nenehno
izpolnjevanje vodi v napredek.
Uspeh pa je v veliki meri odvi-
sen tudi zadovoljnih delavcev;
plače so po kolektivni pogodbi,
pripada pa jim tudi dodatek za
uspešnost. Malice jim kuhajo v
gostilni Pri Tonetu.
Velik problem te dejavnosti
kot veliko drugih pa je
šušmarstvo, ki se ga država lote-
va prepočasi in neodogovorno,
čeprav se posledično tudi to kaže
na počasnejšem gospodarskem
razvoju. Ljudje se vse premalo
zavedajo, da )ih popoldansko
popravilo avtomobilov na črno
spravlja v veliko nevarnost. Veli.
ko šušmarstva bi preprečili, pou-
darja Zvonko Dominko, če bj
vsak avtomobil po težjem ka-
rambolu moral na tehnični
pregled in se ob tej priložnosti?
računom izkazati, kje je bil avto
popravljen.
Štirje otroci Zvonka Dominka
so trdno zagotovilo, da delavnica
ne bo ostala brez naslednikov in
da se bosta obrt in podjetništvo v
tej družini nadaljevala. Sin se že
okuša v stroki, saj ga to delo zelo
zanima, obiskuje strojno teh-
nično šolo, trenutno je na us-
posabljanju v Nemčiji. Tudi hči,
ki obiskuje ekonomsko šolo,
spoznava delo in bo avgusta šla
za 14 dni v Avstrijo.
MG
Dominkov Mercedesov servis je znan daleč naokrog.
Foto: Kosi
Uspešen ptujski obrtnik ii^
podjetnik Zvonko Dominko
.fgpNiK - Četrtek, L avgust 1996
13
OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUS
prUJ / VICTOR JACKOVICH, VELEPOSLANIK ZDA V SLOVENIJI
priložnost /e v poveianiu trgovinske izmenjave
If in 18. julija seje na povabilo župana mestne občine Ptuj
Miroslava Lucija v Ptuju mudil veleposlanik ZDA v Slo-
veniji Victor Jackovich s sodelavcema. Po poreklu izhaja iz
severne Hrvaške, iz vasi v Gorskem Kotarju, v Ameriki pa je
ie tretja generacija njihove rodbine.
Victor Jackovich je izkušen
diplomat, saj je diplomatsko
službo opravljal že v številnih
državah: Ukrajini, Romuniji,
Keniji, Moskvi, Bolgariji, Mol-
daviji, na območju nekdanje Ju-
goslavije. Bil je tudi prvi ame-
j-iški veleposlanik v Bosni in
Hercegovini. V Sloveniji je od
lanske jeseni. Specializiral se je
za nove demokratične države v
Evropi. V njih je delal in
preživel več časa kot v Ameriki.
Sam pravi, da je zelo dober
poznavalec razmer v novih de-
mokratičnih državah vzhodne in
centralne Evrope. S tem lahko
pomaga svojim ljudem pri razu-
mevanju teh razmer, težav,
spoznavanju njihovih potencia-
lov in iskanju načinov, kako tem
državam pomagati.
TEDNIK: Veleposlaniki v
Sloveniji, ki govorijo slo-
vensko, so zelo redki. Kako po-
membno pa je v diplomaciji, da
diplomat obvlada jezik države,
v kateri dela?
V. Jackovich: "Gotovo je
niogoče delati tudi brez pozna-
^'anja jezika države, v kateri je
diplomat akreditiran, boljše pa,
če jezik pozna. Ugotovil sem, da
nii to pomaga pri navezovanju
direktnih stikov z ljudmi. Z
branjem slovenskih knjig in
'časopisov se direktno seznanjam
s konkretnimi zadevami, z vsem,
kar se v Sloveniji dogaja. Eden
od vzrokov, zakaj sem se učil slo-
venski jezik - vem, da ne govo-
rim brezhibno, a dovolj, da se
sporazumevam - je tudi v tem,
ker je jezik pri vas igral
svojstveno vlogo pri ohranitvi
slovenske kulture in slovenske
državnosti • ter pri uveljavitvi
vaše državnosti.
S poznavanjem
jezika izkazujem
spoštovanje do
slovenske kultu-
re in državnosti."
TEDNIK:
Kako to, da ste
se odločili za
delo v diploma-
ciji? Zakaj ste
postali diplo-
mat?
V. Jackovich:
"V diplomaciji
sem že 25 let,
zanjo sem se
odločil že na uni-
verzi. Verjetno je
to občutek, ki je
tako značilen za
Ameriko, ki želi
pomagati
državam in dru-
gim ljudem, ki
razumejo in zau-
pajo našim
načelom, in kjer gre za ljudi, ki
imajo enake principe in načela
kot mi Američani. Pri tem imam
v mislih politični pluralizem,
demokracijo, svobodni gospo-
darski sistem, spoštovanje člove-
kovih pravic. Vse to so stvari, v
katere v Ameriki trdno verjame-
mo."
TEDNIK: Kaj vse mora
poznati diplomat, da lahko
uspešno dela v diplomaciji?
V. Jackovich: "Rekel bi, da dve
stvari: kaj govoriti in česa ne go-
voriti. To naj bo malo za šalo.
Predvsem bi rekel, da je moje
delo v Sloveniji, da predstavim
slovenski vladi ameriške intere-
se in mišljenje ameriške vlade.
Skoraj sveta misija mojega dela
in dela veleposlaništva je, da in-
formiramo slovensko javnost o
dogajanjih in dogodkih v Ame-
riki na vseh možnih področjih.
In obratno. Pomembno pa je, da
to delam objektivno. Ugotovili
smo, da nepopolno poznavanje
razmer zunaj naših meja zelo po-
gosto povzroča težave pri razu-
mevanju kritičnih razmer. Pri
vas v Sloveniji to ni primer, vi
niste v krizi, kriza pa je v vaši
neposredni bližini. Del moje mi-
sije torej je, da seznanim Ameri-
ko in Američane s stanjem v Slo-
veniji, da razumejo, da vi niste
del tega, kar se dogaja na jugu,
da je Slovenija uspešno razvila
družbo, ki je popolnoma oddal-
jena od kritičnih razmer, da pa
nam lahko pomagate pri razu-
mevanju tega stanja."
TEDNIK: Nekateri pa si še
vedno prizadevajo, da bi Slove-
nijo potisnili nazaj na Balkan.
Kakšno je stališče Amerike do
tega vprašanja?
V. Jackovich: "Mislim, da je
slovenska pot natančno slo-
venska pot. Vi sami odločate o
svoji prihodnosti, mi nimamo
kakšnega glavnega načrta za t.i.
Balkan oziroma nekdanjo Jugo-
slavijo, razen da pomagamo pri
izgradnji demokracije, demokra-
tičnih družb, političnega plura-
lizma. Na ta način gradimo tudi
neke vrste zavezništvo z vami in
z državami na tem območju sve-
ta."
TEDNIK: Kako pa se sploh
razvijajo odnosi med ZDA in
Slovenijo? V kakšni fazi so?
V. Jackovich: "Rekel bi, da
zelo dobro, odlično. Mislim pa,
da moramo več narediti pri trgo-
vinski izmenjavi in poglobitvi
teh odnosov. Ugotovil sem, da je
trgovinska izmenjava med
državama zelo majhna, slabi pa
so tudi medsebojni trgovinski
stiki. Razumemo, da imate zelo
razvite in uspešne povezave z
vašimi evropskimi sosedi, to je
razumljivo in čisto naravno,
vendar je dovolj prostora tudi za
povečanje trgovinske izmenjave
in odnosov z Ameriko. Edina
težava, ki ni na vaši strani, je na
naši, da ne poznamo dovolj slo-
venskih potencialov. Pri
poglabljanju teh stikov pa bi bilo
zelo dobrodošlo, da bi pri vas
čimprej končali procese privati-
zacije in liberalizacije gospo-
darstva."
TEDNIK: Kakšna je Sloveni-
ja v očeh povprečnega Ame-
ričana, koliko jo pozna?
V. Jackovich: "Američani
različno poznajo Slovenijo, veli-
ko je odvisno je od ravni
poprejšnjih stikov. Povprečni
Američan o Sloveniji ne ve veli-
ko, čeprav mislim, da se bo to
sčasoma spremenilo. Ne gre po-
zabiti, da so pred malo več kot
enim letom Zagreb obstreljevali
z granatami in za povprečnega
Američana je dovolj, če ve, da se
Zagreb nahaja nekaj deset kilo-
metrov od slovenske meje. Pri-
zadevamo si, da predstavimo
razmere v Sloveniji takšne, kot
tudi v resnici so."
TEDNIK: Kakšna pa je Slove-
nija v vaših očeh?
V. Jackovich: "Slovenijo
doživljam na najlepši možen
način. Potujem po Sloveniji, jo
spoznavam. Zame je zelo zani-
mivo videti, da ste sestavni del
centralnoevropske tradicije. V
drugih državah vzhodne in
centralne Evrope je bil skok v
demokracijo in politični plura-
lizem ogromen, pri vas je to ses-
tavni del vaše kontinuitete, ki jo
predstavljajo vaše centralno-
evropske tradicije. Sedaj ste se
vanje ponovno vrnili, to je srž
vaše kulture in prihodnosti."
TEDNIK: S kakšnim namen-
om ste prišli v Ptuj?
V. Jackovich: "V Ptuju sem
prvič. Ker sem videl že skoraj
celo Slovenijo, sem želel spozna-
ti tudi Ptuj in tudi njegove po-
tenciale na najboljši mogoči
način, da sporočim v Ameriko,
kakšni ljudje tukaj živijo, s čim
se ukvarjajo, kakšni so njihovi
problemi. Pogovor, ki sem ga
imel s ptujskimi gospodarstveni-
ki in podjetniki, je bil zelo koris-
ten."
TEDNIK: Obstajajo konkret-
ne možnosti, da bi to območje v
bodoče tesneje sodelovalo z
ZDA, vsaj kar zadeva trgo-
vinsko področje?
V. Jackovich: "Mislim da.
Imate različne tovarne, nekatere
že tesno sodelujejo z nekaterimi
ameriškimi firmami in tudi so-
delujejo v različnih skupnih pro-
jektih. Mislim, da je zame zani-
mivo, kaj lahko naredimo v
bodočnosti. Potenciali so tako v
podjetništvu kot v obrti ter v tu-
rizmu."
TEDNIK: Je vaš obisk Ptuja
povezan tudi z bližnjim poto-
vanjem župana mestne občine
Ptuj dr. Miroslava Lucija v
Ameriko, kjer se želi spoznati z
izkušnjami lokalne samoupra-
ve v vaši državi?
V. Jackovich: "V organizaciji
ameriške vlade in ameriškega
veleposlaništva v Sloveniji smo
župana Ptuja povabili, da nas
obišče, ker še ni bil v Ameriki.
Gre za strokovno in študijsko
potovanje, ne turistično, v okvi-
ru katerega se bo skupaj z
županoma občin Koper in
Krško podrobneje seznanil z or-
ganizacijo lokalne, mestne upra-
ve v Ameriki. Moj obisk Ptuja je
gotovo v povezavi s tem poto-
vanjem, saj sem se želel spoznati
z ljudmi in mestom, območjem,
iz katerega prihaja župan dr.
Luci. Takšne programe v našem
veleposlaništvu organiziramo
zelo pogosto."
TEDNIK: S kakšnimi vtisi od-
hajate iz Ptuja?
V. Jackovich: "Z dobrimi. Ptuj
je zelo pomembno zgodovinsko
in kulturno mesto v Sloveniji.
Upam, da še pridem. Prvič sem
želel priti že na letošnje kurento-
vanje, morda pa pridem pri-
hodnje leto."
Majda Goznik
Victor Jackovich.	Foto: Kosi
Victor Jackovich je bil s sodelavcema zelo zadovoljen
z obiskom v Ptuju. Takole se je zahvalil ptujskemu
županu: "V veliko zadovoljstvo nam je bil vaš topel spre-
jem ob obisku našega veleposlaništva na Ptuju. Ponov-
no smo se prepričali o veliki zgodovini, ki jo ima tudi re-
lativno majhen slovenski narod v osrčju razvite Evrope.
Veliko nam pomeni čas, ki ste ga kljub zasedenosti pos-
vetili našemu obisku. Vabim vas, da se ob vaših poteh v
Ljubljano kdaj ustavite tudi na našem veleposlaništvu.
Potrudili se bomo, da vam pomagamo pri zadevah, ki bi
jih morali urediti z Združenimi državami Amerike."
14
ODrODINTAM
Četrtek, L avgust 1996 - TED^ib
'"'''''''''''''''''^^	^ mumi-—"
KAKO OBRZDATI VOHLJACE?
Nadzor varnosino^obvešievalnih sluik
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Poleg komisije sta bila za
vprašanje političnega nadzora od-
govorna še Izvršni svet in Svet
predsedstva SR Slovenije za
varstvo ustavne ureditve (Uradni
list SR Slovenije, št. 22/81).
Naslednja sprememba se je zgo-
dila 22. 9. 1992, ko je Komisija
Skupščine RS za nadzor sprejela
Spremembe in dopolnitve poslovnika
(Uradni list RS št. 48-3.10.1992),
ko se namesto Službe državne var-
nosti pojavi Varnostno-informa-
tivna služba (VIS). V tem času se je
namreč zgodila ločitev obveščeval-
ne službe od ministrstva za
notranje zadeve, preimenovanje v
VIS ter nekaj mesecev kasneje v
SOVO (Slovenska obveščevalno-
varnostna agencija) brez ustrezne-
ga zakonskega "pokritja". Z dnem
uveljavitve zakona o Vladi Repub-
like Slovenije (Uradni list RS, št.
4/93), to je 17. 1. 1993, je bil po 39.
členu navedenega zakona spre-
menjen položaj Varnostno-infor-
mativne službe; ta je iz notranje
organizacijske enote Ministrstva
za notranje zadeve postala vladna
služba.
Vojaška varnostno-obveščevalna
služba, prej VOMO, sedaj OVS, je
-v celoti podrejena ministrstvu za
obrambo in ta imenuje in razrešuje
delavce stalne in vojne sestave var-
nostne službe, SOVA pa ima doda-
ten nadzor s posebno tričlansko
komisijo, ki jo imenuje vlada iz-
med svojih članov. Ta nadzorna
komisija ne samo da nadzira delo
direktorja SOVE, temveč mu daje
tudi smernice za delo (v zvezi z
drugim odstavkom 39. člena Zako-
na o vladi). Predstojnik varnostne
službe ministrstva za obrambo teh
oblik nadzora nima.
Zadnji akt, ki opredeljuje komi-
sijo, pa je odlok, ki komisijo prei-
menuje v Komisijo za nadzor nad
delom varnostnih in obveščeval-
nih služb (Ur. list RS, št. 12-
5.3.1993) in ji določa področje dela
ter delno tudi način delovanja, v
odloku o sestavi komisije za
nadzor pa tudi sestavo.
DILEME
Vsaka demokracija je hitro
ranljiva družbena ureditev. "Če
uporabi za svojo varstvo državne
represivne metode, je v nevarnosti,
da stori samomor zaradi strahu
pred smrtjo. Če takšnih metod v
pravem trenutku in v pretehtani
meri ne uporabi, jo lahko zaduši
vsak populistični despot." (L.Ba-
vcon: Univerzalnost človekovih
pravic v pluralistični družbi. Naši
razgledi št. 5,9. 3. 1990, str. 126).
Obveščevalne službe se nadzor^
branijo, ker je to v nasprotju z nji-
hovo stroko, katere bistvo je v tem,
da pri sebi čim več skrijejo, pri
drugih pa čim več odkrijejo.
Bistvo nadzora bi moralo biti v do-
ziranem nadzoru, nadzoru do
določene mere, ki opredeljuje de-
lovanje tajnih služb. Znotraj okvi-
ra naj tajne službe delujejo po zah-
tevah stroke. Bistvo nadzora nad
obveščevalnimi in kontraob-
veščevalnimi službami se kaže v
zahtevah in pričakovanjih po
spoštovanju človekovih pravic in
temeljnih svoboščin, ki jih ne bi
smeli ne kršiti in ne ogrožati.
Skrajni čas je že, da bi v držav-
nem zboru sprejeli zakon o var-
nostnih in obveščevalnih službah,
kjer bi bila natančno definirana
ločitev zbiranja informacij od iz-
vajanja prisilnih ukrepov ali npr.
nošenja orožja, kar je v pristojnosti
policije, kjer bodo natančno defi-
nirane posamezne pristojnosti in
opredeljena razmerja med komisi-
jo, vlado, varnostnimi in
obveščevalnimi službami, držav-
nim zborom in državljani. V zako-
nodajo bi bilo smiselno vključiti
pravico vseh pripradnikov var-
nostnih in obveščevalnih služb, da
se lahko neposredno obrnejo na
komisijo za nadzor. Komisija bi
morala imeti neomejeno pravico
do ustrezne informacije. Če zahte-
va informacijo o posameznem do-
gajanju, bi lahko vlada to informa-
cijo zavrnila samo, če je to
potrebno iz nujnih razlogov prido-
bivanja obveščevalnih informacij.
Zavrnitev dajanja informacije bi
bilo treba na željo komisije ute-
meljiti. Če razumemo informiran-
je kot "prošnjo za privolitev" in s
tem kot predstopnjo h korek-
tivnim in odobravajočim ukrepom
in priporočilom, potem naj bi šlo
za pogovor med poslanci, državni-
mi sekretarji, ministri, vodilnimi
uslužbenci teh služb ter za upra-
vičevanje ravnanja teh služb in
vlade. Pri tem naj bi se določale
smernice za trenutno in bodočo
dejavnost. Na ta način lahko člani
komisije dejansko vplivajo na delo
obveščevalnih služb v obliki "so-
delovalne in usmerjevalne" kont-
role, saj tako določene smernic^
navajajo vlado na to, da v bodoča
ravna v skladu s pogoji, ki jih p^^
tavlja komisija. Tako se lah^u
kontrola udejanja v sodelovanju
vlade, služb in komisije. Vlada o?
služba morajo komisiji kot celo^
ali pa posameznemu pooblaščene,
mu članu omogočiti vpogled v
akte ter dati pravico zaslišanjj
oseb, ki jih poimensko zahteva ko.
misija. Poseben pomen pravic^
vpogleda v akte in pravice do za^.
lišanja je v tem, da ta pooblastilj
omogočajo parlamentarnemu or.
ganu dostop do tistega področja
izvršne oblasti, ki je parlamentu
običajno nedosegljiva.
Smiselno bi bilo tudi, da bi za.
konodaja predvidela izvolitev
neodvisnega pooblaščenca za izva-
janje kontrole tajnosti osebnih po.
datkov, ki ga parlament pooblasti
da konkretno in podrobno nadzirs
vse posege v to ustavno zavaro-
vano pravico. S tem bi bila vzpos.
tavljena možnost podrobnegs
nadzora, ki omogoča parlamentu,
da preprečuje nezakonitosti ns
tem področju. Pomembno bi bilo
določiti dolžnosti komisije glede
obveščanja državljanov, nad kate-
rimi so bile z odločbo sodišča upo-
rabljene posebne metode in
sredstva (telefonsko prisluškovan-
je, elektronsko prisluškovanje,
zasledovanje, poizvedovanje .„),
vendar njihova uporaba ni potrdi-
la suma, zaradi katerega so bile
uporabljene.
Potrebno bi bilo točno določiti,
na koga se nadzor nanaša. Smotr-
no bi bilo, da bi se nadzor nanašal
le na tiste varnostne in obveščeval-
ne službe, ki uporabljajo posebne
metode in sredstva. Pri tem ne b
smeli pozabiti na zasebne detek-
tivske agencije, ki ta sredstva upo-
rabljajo, pa sedaj niso pod nobe-
nim nadzorom.
In ne nazadnje, potrebno bi bilo
opredeliti dolžnost varovanja ta-
jnih, zaupnih podatkov vsem ose-
bam, ki sodelujejo pri delu komisi-
je, ter predvideti tudi sankcije, če
se zloraba dokaže.
Gabrijel Berli^
poslanec Državnega zbora
Umrl /e Milan tviračelr
Smrt je nadvse nepredvidljiva,
saj stegne svojo koščeno rok
vedno takrat, ko ljudje to na-
jmanj pričakujejo. Tako ni minu-
li petek nihče od sodelavcev po
končanem delovnem tednu niti
slutil, da Milana Lukačka, direk-
torja Mercatorja - Ograda iz
Ormoža, ki je vedno izžareval op-
timizem in energijo, v ponedeljek
ne bo več med njimi. Poslovili so
se zadovoljni z željo, da si čez ko-
nec tedna naberejo novih moči.
Zato je vse toliko bolj pretresla
vest, da prvi delovni dan novega
tedna in v nobenem naslednjih
ne bo več sedel med svojimi sode-
i lavci.
Tako svojega 59. rojstnega dne-
va, ki bi ga praznoval konec av-
gusta v krogu družine - žene Ani-
ce in hčerke Helene - ne bo več
praznoval. Spomin na ta dan
bodo šopek rož, sveče in neme
solze z večnim in nikoli odgovor-
jenim zakaj.
Rojen Ormožan, se je po
končanem študiju v Ljubljani,
kjer je študiral na strojni fakulte-
ti, zaposlil v domačem kraju -
sprva v tovarni Jože Kerenčič,
nato pa od 1970. leta v kolektivu
Ograd Ormož, kjer je bil direktor
polnih 26 let, vse do trenutka, ko
ga je smrt iztrgala izmed sodela-
vcev.
Pod svoje vodstvo je takrat
prevzel "poljsko opekarno" ter jo
v obdobju 26 let s svojim kolekti-
vom po faznih gradnjah razvil v
opekarno s sodobno tehnologijo,
ki jo danes pozna najrazvitejši del
Evrope. Vso življenjsko energijo
je vložil v to opekarno z željo, da
prispeva za svoj kraj, kjer živi in
ustvarja, pomemben delež, hkrati
pa tudi za boljše življenje zaposle-
nih in njihovih družin. Mogoče
samo nekaj primerjalnih podat-
kov. V letu 1970 je bila ormoška
opekarna po fizičnem obsegu
proizvodnje med 32 slovenskimi
na predzadnjem mestu, sedaj je
med osmimi, kolikor jih še dela,
na drugem. Opekarna je imela ta-
krat, ko je nastopil svojo funkcijo
direktorja, manj kot odstotek
deleža v slovenski proizvodnji
opeke, sedaj pa znaša ta kar 27
odstotkov. Rast je bila ob razvoju
in obnovi opekarne strma in ena-
komerna, danes pa po tehnološki
in tehnični opremljenosti zado-
voljuje zahteve, ki jih za tovrstno
proizvodnjo pozna tehnološko
razviti svet.
Rezultati kažejo, da je bil Milan
Lukaček uspešen manager in do-
ber strokovnjak, zavedal se je vse-
ga, kar prinaša na tem področju
razvoj tehnologije, ki tako pogo-
juje in dopolnjuje tudi druge
vzvode uspešnega poslovanja. Bil
je prodoren opazovalec,
vsestransko predan in angažiran
človek z uglajenim nastopom. Bil
je skromen človek, pri katerem se
je za navidezno brezbrižnostjo
skrivala globoko čuteča in visoko
humana oseba, pa tudi dober pri-
jatelj, človek, ki si mu lahko mar-
sikaj zaupal in ti je bil ob tem
pripravljen pomagati.
Usodna zanj pa je bila želja,
doseči še več. Ko se je minulo so-
boto popoldan odpravil s kole-
som, tako si je zadnje čase nabiral
telesno kondicijo in notranjo
črvstost, po svoji že znani poti,
nihče, niti on, še manj pa njegova
najožja družina, ni slutil, da je bil
tisti "nasvidenje" ob slovesu
zadnji v življenju.
Stroji v ormoški opekarni, ki ji
je posvetil najlepši del svojega
življenja, pojejo dalje svojo pe-
sem. A vsi, tudi tisti, ki jim
strežejo, pogrešajo prožni Mila-
nov korak in sicer rutinsko
vprašanje, kako je kaj, saj je bilo v
vse skupaj vloženega veliko nje-
govega osebnega prizadevanja. In
še generacije bodo lahko s pono-
som dejale: To pa smo v naši
opekarni dosegli v času, ko je bil
naš direktor Milan Lukaček.'
Na svojem zadnjem počivališče
ne bo sam. Ob njem bo ljubezen
njegovih najdražjih in spomin
vseh, ki so ga poznali, ga imeli
radi in spoštovali.
Vida Topolovec
Spomini slovenskega izgnanea na leto 1941
PISE: BRANKO VOLJČ
I.
Letos mineva 55 let, odkar je
nemška nacistična vojska s svojimi
pomagači zasedla nekdanjo kralje-
vino Jugoslavijo. V tistem času je
naša družina živela na Ptuju, ka-
mor smo se priselili v avgustu
1939. leta. Oče je bil zaposlen kot
sluga (danes bi rekli kurir, kurjač,
čistilka, po potrebi tudi čuvaj v eni
osebi) na davčni upravi, mati pa je
ob treh otrocih gospodinjila.
Tisto leto je bilo usodno za našo
družino, zato so mi nekateri do-
godki iz tistega časa ostali v neiz-
brisnem spominu. Ker marsikate-
ri mlajši ljudje ne vedo, kaj vse
smo morali Slovenci takrat pretr-
peti samo zato, ker smo Slovenci,
so me znanci vzpodbudili, da
popišem kalvarijo, ki jo je doživlja-
la naša družina v letu 1941. Tako
je nastal pričujoči spis, ki nima
prav nobenih ambicij, da bi bil ob-
jektivna zgodovina tistega časa,
pač pa so popisani le posamezni
dogodki, tako kot smo jih doživlja-
li in tako kot se jih danes po 55 le-
tih spominjam.
Stanovali smo v Krempljevi uli-
ci štev. 7 (danes 5), v majhni sta-
vbi, kjer je danes pisarna odvetni-
ce Čačkovičeve, davčna uprava,
kjer je bil oče zaposlen, pa je bila v
prvem nadstropju današnjega
sodišča. Pred začetkom vojne sem
napolnil 14 let in sem hodil v 4.
razred gimnazije (danes 8. razred
osnovne šole), brat Janez je imel 13
let in je hodil v 2. razred
meščanske šole (danes tega tipa
šole, ki je spadala med nižje
srednje, ni več), sestra Majda pa je
bila v desetem letu in v 3. razredu
osnovne šole. Oče je bil rojen leta
1900, mama pa leta 1897. Živeli
smo skromno, saj je majhna očeto-
va plača komaj zadoščala za pokri-
vanje osnovnih življenjskih
potreb. Otroci smo očetu pogosto
in zelo radi pomagali pri njegovem
delu - pometanju pisarn, čiščenju
peči, oskrbi s kurjavo za naslednji
dan in podobno, zato smo
notranjščino davkarije zelo dobro
poznali.
V obdobju med prvo in drugo
svetovno vojno je bil Ptuj poznan
kot močno nemško, še bolj pa
nemškutarsko gnezdo. Za nemško
govoreče Ptujčane je bila značilna
velika zasvojenost z idejami Hit-
lerjevega nacizma, saj jih je bilo
več kot 90 odstotkov včlanjenih v
nemški Kulturbund - nacistično
ekspozituro v Jugoslaviji, medtem
ko je na primer bilo v Ljubljani le
23 odstotkov ljubljanskih Nemcev
članov Kulturbunda. V svojih ro-
kah so imeli vso takratno ptujsko
industrijo razen tovarne perila ter
večino obrti in trgovine. Večina se
jih je obnašala kot pravi
predstavniki Herrenvolka - naro-
da gospodarjev. Imeli so svoj fi-
nančni zavod, svoj športni klub,
svoje kulturne in telesnokulturne
institucije (v okviru Kulturbun-
da), svoj vrtec, zbirali so se v svojih
gostilnah. Po drugi strani pa so
tudi Slovenci imeli svojo posojil-
nico, svoj športni klub, svoje gle-
dališče in kino, svoja telovadna
društva (Sokole in Orle), svoje
trgovine, svoje gostilne itd. Med
obema narodnostnima skupnosti-
ma so se vedno kresale iskre.
Nemci so hoteli dokazovati svojo
večvrednost, Slovenci pa dejstvo,
da živijo v svoji domovini, v kateri
razni tujerodci ne morejo imeti
glavne besede.
Posebno živahno je bilo proti
koncu marca 1941 pa do napada
Nemčije na Jugoslavijo. 27. marca
so bile tudi na Ptuju demonstracije
proti pristopu Jugoslavije k trojne-
mu paktu, ki so ga sestavljale Hit-
lerjeva Nemčija, Mussolinijeva
Italija in Japonska. Potem so se
vrstila razna domoljubna zboro-
vanja, zbirali so se protovoljci za
vojsko, oklicana je bila splošna
mobilizacija, v šoli smo se nehali
učiti, tako da je tistih 10 dni do na-
pada na Jugoslavijo minilo, kot bi
mignil.
PRIHOD NEMŠKE
VOJSKE NA PTUJ
Na cvetno nedeljo 6. aprila 1941
je Nemčija napadla Jugoslavijo.
Na Ptuju smo to izvedeli iz ra-
dijskih obvestil. Prevelike panike
niti ni bilo, ker smo zaupali v moč
in hrabrost jugoslovanske vojske.
Tako smo mirno pripravili butari-
ce in jih nesli blagoslovit v
proštijsko cerkev, kjer je bil sedež
mestne fare. Po kosilu, bilo je lepo
vreme, se je cela družina odpravila
na sprehod proti Grajeni. Tedaj
smo prvič videli na nebu nemška
letala, ki so letela bombardirat
neke cilje za Ptujem. Malo nas je
postalo strah, zato smo se raje ta-
koj vrnili domov.
V ponedeljek je postalo očitno,
da obrambna linija pred Ptujem
(protitankovski jarki, topniška in
mitraljezka gnezda), ki so jo gradi-
li še prejšnje leto, ne bo hranjena.
Umikanje vojske na desni breg
Drave se je nadaljevalo ves dan in
vso noč. V torek, 8. aprila 1941,
zjutraj je na magistratu že visela
velika nemška zastava s kljukastim
križem, na stopnišču pred vhodom
pa so se začeli zbirati ptujski kul-
turbundovci v svojih uniformah,
da bi dostojno sprejeli "osvobodi-
telje". Dopoldan je bil najprej
razstreljen železniški most prek
Drave, okoli poldneva pa še cestni.
Približno pol ure po razstrelitvi
cestnega mostu je skozi mesto pro-
ti mostu prikorakala jugoslovans-
ka zaščitnica v moči približno ene-
ga voda. Ker so bili dobro obo-
roženi, ji kulturbundovci, zbrani
pred magistratom, niso upali
ničesar storiti. Ko je zaščitnica
ugotovila, da je most podrt, se je
poskušala pretelovaditi preko
ruševin, v parku pa je v smeri proti
Minoritskemu trgu postavila zava-
rovanje. Kmalu za tem se je v Ptuj
na kolesih pripeljala predhodnica
nemške vojske. Ko so ji kultur-
bundovci povedali, da je v parku še
enota jugoslovanske vojske, so se
odločili za takojšnji napad. Nena-
doma smo od magistrata sem zas-
lišali topotanje okovanih vojaških
čevljev in grozovito tuljenje. Ko
smo planili k oknom, smo videli,,
da po vsaki strani Krempljeve uli-
ce divja proti parku kolona
nemških vojakov, ki so se tako
živalsko drli, da nekaj takega nis-
mo še nikoli slišali. Na Minorits-
kem trgu pa jih je ustavil rafal mit-
raljeza in jih prisilil, da so si pois-
kali zaklone in polegli. Začelo se je
puškarjenje. Z bratom sva na vsak
način hotela podrobneje videti, ka)
se dogaja na Minoritskem trgu. Ko
sva čez čas zbrala dovolj poguinS)
sva "sunila" ključ od zadnjega vho-
da na današnje sodišče in še od
vhoda v davčno upravo, in ne da bi
komu kaj rekla, odšla pogledat, t
prostorov davkarije se ni ravno k^l
dosti videlo, zato pa je bil tolik"
lepši razgled izpod podstrehe, kjC
so bile v parapetu kot okras
puščene velike line. Na porušeni
most sicer nisva videla, zato pa sv!
imela Minoritski trg kot na dlani'
Prav uživala sva, ko sva gledalft
kako Švabi iščejo zaklon po trgUi
po katerem so letele krogle.
nekaj časa pa so se od tistih, ki s®
našli zaklon za spomenikom)
izločili trije vojaki, se po^
umaknili nazaj do sodišča in P^
vidno odšli ob njegovi steni naz^'
proti centru. Ker sva hotela vide"'
kam gredo tako previdno, sva teki®
v prostore davkarije - od tod se I'
videlo po celi Krempljevi - in ^^
kala skozi okna. Ko sva videla,
so zavili na naše dvorišče in po^f'
proti zadnjemu vhodu na sodnU"'
nama je postalo malo vroče, saj
bila v celi stavbi popolnoma san®^
uiti pa tudi nisva mogla več. Skl^
nila sva, da počakava v prvi so '
davkarije pri odklenjenih vrati
Kar bo, pa bo.
fgpNIK - Četrtek, l.avgu^t 1996
15
Kuharski nasveti
Suike
pružina bučevk je doma na
ameriški celini in zajema več kot
gOO vrst buč najrazličnejših
barv, oblik in velikosti, čeprav v
Icuhinji ločimo samo poletne ali
^.j-tne buče, to je sorte, ki imajo
jjjehko lupino, in zimske ali
poljske buče, ki imajo trdo lupi-
[jo; o teh boste slišali več jeseni.
Poletne buče z mehko lupino
oobiramo praviloma, ko še niso
opolnoma zrele. Zaradi blagega
okusa so najokusnejše majhne
bučke. Njihovo meso je tako
jježno, da jih lahko uživamo tudi
surove. Bučke zucchini
pravzaprav mlade vrtne bučke -
pridelujejo po vsem svetu. Najo-
kusnejše so dolge do 15 cm. Pri
nas uživamo prevsem plod, v
Franciji in Italiji pa polnijo tudi
cvetove bučk, jih nato panirajo
in ocvrejo. K poletnim bučam
prištevamo rumene ali zelene
krive ali ravne buče, bledozelene
piškotne bučke (te navadno hra-
nimo za okras v stanovanju), k
poletnim bučkam pa spadajo
tudi nekoliko debelejše nabraz-
dane pastetne bučke.
Glede na predelavo v kuhinji
poletne bučke komajda razliku-
jemo drugo od druge. Vse so pri-
jeme blagega okusa, in če jih
predolgo segrevamo, se spreme-
nijo v razkuhano kašasto gmoto.
Okusnejše so in bolj ohranijo
obliko, če jih pripravljamo neo-
lupljene. Nekoliko večje sorte se
najpogosteje dobro obnesejo, če
izpraznimo sredino, tako da smo
jih prerezali po dolgem na polo-
vico in jih napolnimo z
različnimi mesnimi ali zelen-
javnimi nadevi, čeznje položimo
rezine sira in jih v pečici dobro
zapečemo. Lahko pa jih tudi
pečemo tako, da jih narežemo na
tanke kolobarje, jih rahlo posoli-
mo, da spustijo vodo, nato jih
osušimo, naložimo eno zraven
druge v dsobro pomaščen pekač,
potresemo z na kocke narezano
slanino, gnjatjo in pršutom, pre-
lijemo z bešamel omako, potre-
semo s sirom in v pečici
zapečemo. Slano gnjat ali pršut
lahko tudi izpustite, samo preli-
jete z bešamel omako in v pečici
zapečete.
Manjše bučke pa so primer-
nejše za kuhanje ali poširanje za
kratek čas. Zelo okusne so, če jih
nato zabelimo z maslom in jih
ponudimo kot prilogo k mesnim
jedem. Vsekakor jih pred kuhan«
jem narežemo na kolobarje,
kocke in drugo primerno obliko.
Manjše bučke pa so zelo primer-
ne tudi za kombinacijo z drugo
zelenjavo, kot je paradižnik,
pečen v ponvi ali pečici.
Poletne bučke z nekoliko
čvrstejšim mesom pa so primer-
ne predvsem za vlaganje samos-
tojno ali mešano ali vložene z
mlado čebulo. Iz njih pa lahko
pripravimo tudi odlično musa-
ko. Pripravite jo tako kot krom-
pirjevo, le da krompir zamenjate
z bučkami in čas priprave musa-
ke iz bučk je nekoliko krajši. Če
pripravljate musako iz bučk z
nekoliko čvrstejšim nesom, jih
narežite in za 2 do 3 minute
blanširajte oziroma skuhajte v
slani vodsi. Če imate nežno
meso bučk, blanširanje ni
potrebno, takrat jih narežite na
kolobarje, narahlo posolite,
počakajte, da spustijo vodo, nato
jih osušite in naložite plast v
dobro pomaščeno posodo, nade-
vate z mesnim nadevom, nadev
narahlo pokapljate s kislo smeta-
no ali bešamel omako in posto-
pek ponovite dvakrat. Po vrhu
prekrijte z bešamel omako ali le-
girjem. Pečete pa pri temperatu-
ri 200C 20 do 30 minut.
Ocvrte bučke večinoma pozna-
te. Tisti, ki pri ocvrtih pogrešate
kaj mesenega, si jih lahko
pripravite tako, da med dve tan-
ki plasti bučk položite tanko
plast prešane šunke ali podobne-
ga delikatesnega izdelka in nato
panirate in ocvrete. Zraven
ponudimo tatarsko ali podobno
majonezno omako.
Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
Krvodajalci
16. julija: Marjan Hohnec, Fali-
nič 8, Adolf Lorbek, Goričak 18,
Franc Murko, Gorca 6, Zvonko
Potočnik, Zavrč 9/a, Janko Kos,
Zg. Veloviek 22/a, Janko Majerič,
Podvinci 78, Andrej Plohi,
■^raženci 21, Slobodan Cicmano-
Ul. 25. maja 15, Ruj, Janko
Ozmec, Trgovišče 52, Branko
Sratuša. Dornava 102, Ivan
^ajšp, Rimska pl. 13, Ruj, Milan
^upanič, Ul. 25. maja 8, Ruj, Mar-
^^ Turk, Kraigherjeva 20,
|^'dričevo, Branko Kacijan,
Volkmerjeva 21, Ruj, Anton Pau-
Vintarovci 12/a, Janez Žumer,
^ajdoše 66, Ivan Slukan, Zg. Ve-
loviek 23/a Neža Erjavec, Vičava
Janez Siiak, Slomi 16, Franc
'-agran, Žamenci 6, Jurček La-
^ot, Trnovec 1, Jože Slodnjak,
^oskanjci 37, Stanislav Korpar,
fabjak 24, Marjan Valenko,
JJoskanjci 19, Branko Bezjak,
^'aponci 9, Slavko Petrovič,
poavinci 2, Matevž Verhovšek,
^ncova vas 89/b, Marjan Ma-
Dornava 41, Stanko Bosilj,
' urski Vrh 98, Štefan Lovrec, Zla-
36, Marjan Rodeš,
^adkrižovfjan 86, Jožica Lovrec,
^atoiičje 36, Ivan Pernat, Ul. 25.
''9ia 8, Ruj, Branko Intihar,
julij: Maksimiljan Muršak,
J"ureška c. 18, Lenart, Milan
g^^ega, Jurovska c.11, Lenart,
Ivar, ^^dravec, Stanetinec 55,
Frl ^oJkošek, Draženci 65,
Majerič, Sagadinova 13,
Srečko Kosec. Draženci 22,
Ivan Jerenko, Draženci 83, Alojz
Jerenko, Draženci 73, Dušan Fu-
rek, Draženci 87/a, Ivan Vidmar,
Pobrežje 23/a, Martin Šprah, Slo-
venjegoriška 3, Ptuj, Anton
Feguš, Sedlašek 15/a, Janez
Janžel, Zabovci 11, Alfonz
Strnad, Hajdoše 43/a, Vladimir
Plohi, Sobetinci 37/a, Franc
Medved, Zg. Jablane 10, Andrej
Bukvič, Draženci 34, Josip
Hajdtnjak, Ul. 25 maja 8, Ruj,
Klavdija Kozoderc, Skorba 51,
Leon Ferš, Hajdoše 6, Marjan Kir-
biš, Markovci 13, Janez Zavec,
Zg. Leskovec 9/b, Petar
Miloševič, Slugova 1, Maribor,
Ivan Furek, Hajdoše 39, Štefan
Potočnik, Sp. Jablane 36, Roman
Križnjak, Formin 39, Jožef Verde-
nik, Gerečja vas 9, Halim Hodžič,
Stephensonova 2, Maribor, Jože
Hribernik, Na Boč 22, Kari Furek,
Draženci 87/a, Franc Erman,
Nova ul. 17, Sp. Duplek, Milan
Zemljič, Andrenci 34, Stjepan
Matijaško, Goriška 23/b, Maribor,
Jože Kramberger, Cirkovce 60/c, !
Miran Trantura, Savinsko 22, Via- j
dimir Gajšt, Sestrže 99, Alojz Mi- !
helak, Mencingerjeva 9, Maribor,
Jasna Dobnik, Regentova 4, Ma-
ribor, Branko Zoreč, Andrenci 26,
Stanko Ferš, Hajdoše 6, Milan
Kokolj Sarajevska 4, Maribor,
Slavko Vrbanič, Vošnjakova ul. 1,
Ruj, Hadžib Nukanovič, Mar-
montova 9, Maribor, Alfonz
Strnad, Hajdoše 43/a, Ivan Saga-
din, Brunšvik 68, Drago Dobnik,
Kungota 38, Slavko Arktinič, Mar-
kovci 67/f.
Novi CIaasovi kombajni
Gorenje Trgovina, najpomembnejše poslovno področje družbe je kmetijstvo, še posebej kmetijski stroji, je od novega
leta 1996 tudi generalni zastopnik največjega in najkvalitetnejšega izdelovalca kmetijskih strojev v Evropi -
nemškega Classa. Na skrbi ima prodajo, distribucijo, servis in promocijo Claasovih kmetijskih strojev.
Največji in najsodobnejši Ciaasov kombajn med pri-
kazom žetve pšenice v bližini Rakičana
V Sloveniji je Gorenje Trgovi-
na prodala že tri Claasove kom-
bajne za spravilo žit. Enega je
kupil Kmetijski kombinat Mari-
bor, drugi žanje po prekmurskih
ravnicah, tretji pa na Go-
renjskem.
Te dni je Gorenje Trgovina
skupaj s Kmetijskim gospo-
darstvom Rakičan, kupcem na-
jvečjega in najsodobnejšega no-
vega Claasovega kombajna v Slo-
veniji, predstavilo Ciaasov kom-
bajn Mega 218. Predstavniki
Claasa so najprej predstavili
podjetje, ki ima v Evropi več kot
50-odstotni tržni delež pri pro-
daji kombajnov, in prednosti
Claasovih kombajnov, zatem pa
so delavci Kmetijskega gospo-
darstva Rakičan prikazali delo-
vanje Claasovega kombajna. Od-
likujeta ga visoka zmogljivost in
zanesljivost, zaradi kako-
vostnejše žetve pa so stroški nižji
kot sicer. Prednosti pa pokaže
tudi v najtežjih razmerah.
Besedilo in fotografija:
M.L.
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN.
PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 79 NAD.
šxbira pcirffter/a
5. nad.
# Primerna
starost za
poroko
Pošteno je povedati, da ni
mogoče popolnoma natančno
določiti primerne starosti, ki bi
bila najboljša za srečo v zakonu.
Govorimo lahko le o ožjem ali
širšem starostnem obdobju, v
katerem se poroči večina fantov
in deklet.
Kako zgodaj ali kako pozno se
sklepa zakon, je odvisno od šte-
vilnih dejavnikov, še zlasti seve-
da od zgodovinskih, kulturnih,
socialno-ekonomskih, izobraz-
benih in osebnostnih. Od teh je
konec koncev odvisen tudi po-
men, ki ga ima za žensko zakon
in sploh njena želja po zakonu.
Nobena skrivnost ni, da je danes
vse več deklet, ki jim, če lahko to
rečemo, zakon ni več edini
življenjski cilj, temveč najdejo
življenjsko izpolnitev v poklicu
ali na kakem drugem področju.
Psihologi večinoma niso nak-
lonjeni sklepanju zakonov med
premladimi ljudmi. Statistike
namreč kažejo, da je ravno v teh
zakonih z leti vedno več nesogla-
sij in ločitev. Tako je neka velika
raziskava pokazala, da je po-
vprečna starost žena ob morebit-
ni ločitvi osemindvajset let. Od
ločenih žena se jih je 93%
poročilo pred štiriindvajsetim
letom starosti in 59% pred dva-
jsetim letom starosti.
Na drugi strani pa tudi ne kaže
preveč odlašati s poroko. Stro-
kovnjaki so mnenja, naj se ljudje
poročijo tja do tridesetega leta
starosti, če si poroke želijo in če
so našli primernega partnerja.
Za to govorita dva razloga: z leti
pri ljudeh peša prilagodljivost,
kakršna je običajno potrebna v
zakonu, obenem pa je to starost,
v kateri zakonca še nimata res-
nih problemov glede načrtovan-
ja potomstva.
Če se je kdo približal tej staros-
ti ali jo celo prekoračil, pa še
vedno ni našel partnerja, se
mora vprašati, kaj je temu vzrok.
Opravičevanje, češ da je imel pač
smolo, lahko velja le za manjši
del primerov. Seveda pričako-
vanja ali celo pritiski okolice ali,
kar je še huje, lastno prepričanje,
da se je treba poročiti za vsako
ceno, ne bi smeli nikoli vplivati
na odločitev. Zakon,ki se začne
brez posebne skladnosti in lju-
bezni, bo redkokdaj srečen. Mi-
sel, da se ljubezen spočne v zako-
nu, je namreč hudo zmotna. V
takem zakonu se zakonca
kvečjemu navadita drug na dru-
gega. Če bi morali nekomu sve-
tovati, ali naj rajši sklene zakon
zaradi zakona ali počaka kljub
tridesetim letom, bi večina stro-
kovnjakov svetovala drugo.
In kako je s poroko med štu-
denti? Ugotovljeno je, da se inte-
ligentnejšii študentje prej
poročijo. Na drugi strani vemo,
da študentje moškega spola, po-
tem ko se poročijo, v povprečju
prej končajo fakulteto kot njiho-
vi sošolci, medtem ko se
poročenim študentkam študij
običajno zavleče, mnoge med
njimi pa ga niti ne dokončajo.
Naslednjič pa odgovor na
vprašanje: Zakaj ne najdem
partnerja?
mag. Bojan Sinko
PISE: GORAN CEBULJ / SKRIVNOST MEŠANJA PIJAČ
Posebnost kanadskega viskija
Razvoj proizvodnje ka-
nadskega viskija je skoraj
enak razvoju viskija v
ZDA, vendar z veliko za-
mudo. Za kanadski viski
sta izhodišče tako kot pri
ameriškem rž in koruza.
Zaradi proizvodnega pos-
topka velja za najčistejši
viski. Po dveh destila-
cijskih postopkih s po-
sebno obdelavo žitnega
sladu se doseže zelo čista
in popolna destilacija. V
nasprotju z ameriškim
viskijem ni shranjen
samo v znotraj z ogljem
ožganih sodih, ampak
tudi v sodih iz svežega
hrasta. Kanadski viski
dozoreva najmanj dve, po
večini pa pet do šest let v
standardiziranih kleteh.
Vsi kanadski viskiji so
mešanica različnih viski-
jev, pri čemer je osnova za
okus viski iz rži.
Danes obstajata v Kanadi
dva pristopa k mešanju viski-
i ja. Pri prvem viski mešajo,
I potem ko dozori v sodih, in
i tako pridobijo potrebno vrsto
viskija. Na ta način so
pripravljeni vsi viskiji. Drugi
način pa je mešanje viskijev
pred zorenjem. Po tem pos-
topku pa je pripravljen samo
viski Canadian Club.
Viski lahko razdelimo na
Canadian Rye viski, ki je des-
tilat mešanice, v kateri mora
biti večji del rži, in Canadian
bourbon viski, ki je destilat
žitne mešanice, v kateri mora
prevladovati koruza. Posebna
vrsta kanadskega viskija pa je
Canadian blended viski, ki je
destilat drozge in žitne
mešanice, ki jo pripravljajo
na oba načina, nato pa desti-
lat mešajo z žitnim špiritom.
Vodilna kanadska znamka
viskija je Seagrams V.O., pri
čemer V.O. pomeni zelo star
(very old), saj se stara najmanj
šest let. Joseph E. Seagram je
proizvodnjo viskija začel v
starem mlinu v Waterlooju v
Ontariu. Danes je njegovo
podjetje eden največjih desti-
lacijskih koncernov na svetu.
Kanadski viski ima od vseh
viskijev najlažji in na-
jnežnejši okus. Povečini se
pije čist kot škotski viski,
prav tako pa je primeren za
najrazličnejše mešane pijače.
Sami lahko poskusite pripra-
viti mešano pijačo, ki je
poznana po vsem svetu in
priljubljena predvsem pri
moških, saj jo odlikujeta nje-
na čista aroma po zeliščih in
velik odstotek alkohola v njej.
Teknila vam bo pred obro-
kom, saj poznana kot odličen
aperitiv. Nepogrešljiva pa bo
tudi ob kakšnem nenapove-
danem obisku, saj je njena
priprava hitra in enostavna.
Obilo zabave in dober miks!
Geran Čebuli, č/on DBS
MANHATTAN
Za eno pijačo potrebujemo:
4 d kanadskega viskija
2 d vermuta Rosso
2 brizga Angusture bitter
Pripravljamo v kozarcu za
mešanje in postrežemo v ko-
zarcu za koktajl. Dekoriramo
s koktajl češnjo.
Za naše najmlajše:
BABY ICE TEA
Za eno pijačo potrebujemo:
2 različna sadna čaja
5 d limoninega soka
5 d pomarančnega soka
čajno žlico tekočega medu
sladkor po okusu
Čaj pripravimo, kot zahteva
priprava, in še vročemu doda-
mo čajno žlico medu. Počaka-
mo, da se ohladi, in dodamo
še druge dodatke. Shranimo
ga v hladilnik in postrežemo
v visokem kozarcu z ledom in
rezino limone.
16
PO NAŠIH KRAJIH
Četrtek, L avgust 1996 - TEDl^il,
GORISNICA / TEDEN PROSLAVLJANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA
Med kruhom, vinom in gostoliubnostim
"Predstavljamo se s svojo majhnostjo, a odprtim srcem. Ni nas veliko, je pa nas dovolj,
da lahko sprejmemo prijatelja in gosta ter mu ponudimo kruh in vino." Tako nekako
ponavadi predstavi svoje občane gorišniški župan Slavko Visenjak, ki ima za seboj že
leto in pol uspešnega županovanja.
Ob prazniku občine so prof. dr. Vladimirja Bračiča,
rojaka iz Cirkulan, posmrtno proglasili za častnega
občana. Spominsko listino je prejela Viktorija
Bračič, žena pokojnega profesorja.
Gorišničani in Cirkulančani so
prijatelje in goste medse povabili
tudi v minulem tednu, ko so
pripravili več prireditev ob prvem
občinskem prazniku. Prve praz-
nične dneve so športno obarvali,
saj so se le tako lahko predstavila
vsa športna društva v občini, na
svoj račun so prišli čebelarji in vi-
nogradniki - slednji s prireditvijo
Mi in vino ter pokušnjo vin. V
Gorišnici so v spomin na prvi
praznik občine posadili štiri lipe,
na gradu Borlu pa postavili kar
200 kilogramov težak haloški klo-
potec.
Osrednja občinska proslava je
bila med mogočnimi zidovi borls-
kega gradu na anino (26. julija), ki
so si ga izbrali za praznični dan. V
bogatem kulturnem programu so
se predstavili: najmlajši iz osnov-
nih šol Gorišnica in Cirklulane,
člani mešanega pevskega zbora iz
Gorišnice z zborovodko Slavico
Cvitanič, ljudski pevci iz Buko-
vcev in tamburaši PD Cirkulane, v
družbi nastopajočih pa je bil tudi
violinski virtuoz in duša vseh po-
letnih prireditev na gradu Miha
Pogačnik.
Nove zastave z grbom občine
Gorišnica so tokrat šle v roke vsem
predsednikom vaških odborov,
župan Slavko Visenjak in
predsednik občinskega sveta Sta-
nislav Vojsk pa sta v nekaj stavkih
predstavila uspehe in nove želje
občanov ter delo občinskih svetni-
kov. Gorišniška občina je namreč
med tistimi, ki so kratkem obdob-
ju uspele najti pravo pot razvoja.
postaviti prioritetne naloge in si
dobiti zaupanje prijateljev.
Letošnji Anin teden ostaja zapi-
san v spominu kot prvi praznik
občine. Veliko so k uspehu praz-
novanja pridali občani, prijazno in
v velikem številu pa so se na pova-
bilu odzvali sosedje in gostje.
Praznični teden so sklenili s pet-
kovo osrednjo slovesnostjo in
nedeljskim romanjem k cerkvici
sv. Ane. V teh dneh pa je v občini
spet vse po starem, saj občane in
občinsko vodstvo čaka spet kup
odgovornega dela.
V nekaj posnetkih predstavlja-
mo dogajanje ob gorišniškem
prazniku. Izbrali smo samo neka-
tere od dogodkov pestrega praz-
ničnega tedna.
Besedilo in posnetifi:
Tatiana MoAorlro
Boriski grad bo v pri-
hodnje krasil klopotec,
ki ga je izdelal Martin
Majhen iz Paradiža. Klo-
potec je svojo pesem
med vinskimi griči zapel
na sam občinski praz-
nik.
Žlahtne vinske kapljice so si v počastitev praznika
nalili tudi člani Društva vinogradnikov in sadjarjev
Haloze. V gostišču Botra je degustacijo haloških vin
pripravilo pet vinogradnikov iz gorišniške občine.
V okviru praznika so pripravili tudi tek po rekrea-
tivni poti od Cirkulan do Borla. Med 58 tekmovalci
jo je najhitreje pretekel Emanuel Feguš
Zastavo	občine
Gorišnica je dvignila
Sandra Belšak, avtorica
občinskega grba
V spomin na prvi
občinski praznik sta
župan Slavko Visenjak
in Stanko Arnejčič posa-
dila še četrto lipo
VIDEM / NA PODROČJU INFRASTRUKTURE VEC PROJEKTNIH NALOG
Šturmoviani kmalu pnUiuieni na javni vodovod
LETOS BODO V OBČINI VIDEM MODERNIZIRALI VEČ KILOMETROV LOKALNIH IN KRAJEVNIH CEST • VREDNOST INVESTICIJSKEGA PROGRAMA JE OR
ROG 80 MILUONOV TOLARJEV • V IZGRADNJI 176 METROV DOLG PLOČNIK OD STANOVANJSKEGA BLOKA DO POKOPALIŠČA # IZ PRORAČUNA 2 MILUONA
ZA OBNOVO LESENEGA MOSTU V PODLEHNIKU • V ŠTURMOVCIH KMALU 30 NOVIH VODOVODNIH PRIKLJUČKOV • ADAPTACIJA IN PRIZIDEK OBČINSKE
ZGRADBE BOSTA STALA DOBRIH 60 MILUONOV TOLARJEV
Videmski odbor za komunalno
infrastrukturo je tudi letos (na
podlagi razpoložljivih pro-
računskih sredstev) sestavil
obsežen program dela na področju
infastrukture. V prioritetnem raz-
redu sta modernizacija in asfalti-
ranje lokalnih ter krajevnih cest v
občini, kajti nič kaj zadovoljiv ni
podatek, da ima asfaltno prevleko
le 64 km cest, ostalih 341 pa je še
makadamskih. Po mnenju Stanka
Simoniča, ki vodi odbor za komu-
nalno infrastrukturo, je stanje na
področju cest zelo slabo, saj bi bilo
nujne preplastitve potrebno opra-
viti kar na 32 kilometrih cest. Ne-
kaj odsekov bodo letos uspeli ure-
diti, vsi drugi pa ostajajo za pri-
hodnja leta. Mariborsko Cestno
podjetje, ki se je pokazalo kot naju-
godnejši ponudnik, je letos dobilo
v roke izvedbo vseh del iz cestnega
programa. V občini so med dru-
gim povedali, da naj bi delavci CP
Maribor skoraj vsa dela opravili do
jeseni, čeprav v tem trenutku še ne
kaže tako.
"V odboru za komunalno infra-
strukturo smo že v maju podali ne-
kaj smernic razvoja na področju
infrastrukture. Poleg modern-
izacije cest in rednega vzdrževnan-
ja le-teh se nam kot dodatno bre-
me pojavljajo cestni plazovi. Kar
nekaj jih imamo, evidentirani je
23, denarja za sanacijo pa ni vzeti
od nikoder. Država je dala denar
za sanacijo dveh plazov v Lesko-
vcu, za druge pa moramo poskrbe-
ti sami. Odbor bo v prihodnje
poskrbel tudi za boljšo cestnopro-
metno signalizacijo, saj smo do-
voljenje za to že dobili, po vsej
občini pa bo potrebno namestiti še
nekaj dodatnih označb krajev. V
tem trenutku imamo največ dela s
pripravo pravilnika komunalne
infrastrukture v občini, ki ga na-
meravamo predložiti v obravnava-
vo občinskemu svetu že na eni od
jesenskih sej. Morda bo po
določitvi kriterijev na področju
infrastrukture v občini le za spre-
membo boljše," pravi Stanko Si-
monič.
V videmski občini imajo še 342
gospodinjstev brez javne oskrbe z
vodo, 512 se jih oskrbuje z lastno
vodo (iz studencev in skupinskih
zajetij), skoraj tisoč pa jih je že
priključenih na javno vodovodno
omrežje. Čeprav se trudijo zagoto-
viti intenzivnejše pogoje za
priključitve na javni vodovodni
sistem, pa se z dodatnimi težavami
srečujejo v manj strnjenih nasel-
jih, kjer so investicije znatno večje.
Tudi Šturmovci, ki so bili do ne-
davnega edina ravninska vas v
občini brez povezave z javnim vo-
dovodom, so dočakali uresničitev
dolgoletnih želja in prizadevanj.
Voda bo kmalu pritekla v 30 gos-
podinjstev, saj so opravljeni že vsi
izkopi in položene cevi, vodo-
vodno omrežja pa bo dolgo 2,8 ki-
lometra. Poleg sredstev občanov in
videmske občine bosta levji delež
dodala še mestna občina Ptuj in
KK Ptuj.
SKORAJ POLOVICA
GOSPODINJSTEV
BREZ TELEFONA
v tem trenutku ima telefonski
priključek 662 gospodinjstev v
občini, kar se verjetno nekomu
sliši velika številka. Ampak če ob
tem dodamo tistih 596, ki telefona
v hiši še nimajo, dobimo drugačno
sliko o napeljavi telekomunikacij v
videmski občini. Čeprav je več
akcij za izgradnjo telefonska
omrežja v občini že bilo uspešnih,
ampak le z manjšim sodelovanjem
občine, pa je po besedah Simoniča
vzroke za slabo stanje v telefoniji
mogoče najti tudi v različnih pris-
topih in neenotnosti občanov. Od-
bor za komunalno infrastrukturo
bo poskušal več narediti s pomočjo
vaških odborov in število tele-
fonskih naročnikov v občini vsaj
malo izboljšati. Po mnenju Simo-
niča bodo morali v občini imeti
enoten pristop pn siritvi teieioni-
je, pri financiranju in sistemu tele-
fonskih povezav.
Še pred koncem septembra naj
bi zgradili prvi, manjši odsek
pločnika od stanovanjskega bloka
do pokopališča, saj so iz letošnjega
proračuna za investicijo namenili
le 3 milijone tolarjev. Projekt je si-
cer narejen do Urbanove kapele v
Vidmu, vendar v tem letu občina
denarja za vseh 417 metrov
pločnika nima na razpolago.
SLOMŠKOV DOM BO
OBČINSKA ZGRADBA
Občina Videm ima za zdaj pre-
malo prostorov za potrebe
občinske uprave; ti so nad proda-
jalno Kmetijske zadruge, v pri-
hodnje pa bodo imeli več možnosti
širitve v novi občinski zgradbi ot
Dravinji, v nekdanjem Slomšk""
vem domu, kjer so se prva adapt^'
cijska dela že pričela. Star"
zgradbo bodo prenovili, nadzida"
in ob njej zgradili še prizidek, P""
leg prostorov za potrebe občine P^
bo v zgradbi tudi poročna dvor^^
na, krajevni urad, pisarne straf
in policijska pisarna. Kot je
dal videmski župan Franc Kir^'^
imajo letos v proračunu za invest'
cijo rezervirane 4 milijone tol^/.
jev, 10 milijonov bo sredstev iz ^
Videm, potrebna pa bo f^z"'
gradnja. Med 11 ponudniki z^
vajanje gradbenih del so kot na)"
godnejšega izbrali Gradbe"^
podjetje Korpar, investicija pa
tem trenutku ocenjena na dobf
70 milijonov tolarjev.
Tatiana Mohot*
Novi občinski prostori bodo ob Dravinji
Stanko	Simonič,
predsednik odbora za
komunalno infrastruktu-
ro
V Vidmu gradijo pločnik
fCDNIK -1. AVGUST 1996
OD TOD IN TAM - 17
pTUJ / Z 20. SEJE MESTNEGA SVETA
Gimnazija v šolskem sadovnjaku
popoldne in do zgodnjih popoldanskih ur so v torek ptujski mestni svetniki in svetnice končali raz-
provo le o štirih od osemnajstih točk dnevnega reda, s katerega so umaknili točki o spremembah
ju dopolnitvah prostorskih sestavin srednje- in dologročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986-
2000 za območje mestne občine, na novo pa uvrstili določitev rezervne lokacije za gradnjo nove
ptujske gimnazije in sklep o pristopu mestne občine Ptuj k podpisu kolektivne pogodbe za gospo-
darske javne službe komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva.
po potrditvi predloga zapisni-
jja 19. seje sveta so obravnavali
pobude in vprašanja. Tudi to-
l^rat jih je bilo precej. Precej časa
pa so si v torek svetniki in svet-
nice vzeli za razpravo o predlogu
odloka o ureditvi cestnega pro-
meta na območju mestne občine
Ptuj, h kateremu so imele pos-
lanske skupine SKD, Zelenih,
SLS, LDS in svemica Lidija
Hazabent iz ZLSD več amand-
majev. Gre za odlok, ki določa
prometno ureditev in pravila
ravnanja udeležencev v cesmem
prometu, njihove obveznosti ter
odgovornosti vseh, ki so tako ali
drugače odgovorni za red in var-
nost v prometu na javnih pro-
metnih in drugih javnih
površinah v mestu Ptuj in v na-
seljih na območju mestne občine
Ptuj.
Po novem bo dostava v prome-
tu na posebnih prometnih
površinah ter promet z vozili ko-
munalnih služb dovoljen od 5.
do 9. in od 19. do 22. ure, zunaj
dostavnega časa pa le v posebnih
primerih z dovoljenjem pristoj-
nega organa, v katerem bodo
tudi določeni pogoji. Pred prido-
bitvijo tega dovoljenja bodo mo-
rali uporabniki z mestno občino
Piuj skleniti pogodbo o plačilu
Prt^^ '/nino ter plačati varščino.
Novi odlok o ureditvi cestnega
prometa na območju mestne
občine Ptuj določa tudi način
uporabe pajka in lisic. Mestni
svet bo na osnovi odloka sprejel
pravilnike o odstranjevanju ne-
pravilno parkiranih vozil, posta-
vitvi klešč za blokiranje vozil in
o odstranitvi zapuščenih vozil.
Denarne kazni za kršitve po od-
loku se gibljejo od tisoč do pet-
deset tisoč tolarjev, čeprav so si
nekateri želeli, da bi bile nižje.
Računanje na prometno zavest v
tem času je klavrno opravilo, si-
cer že sedaj v Ptuju in tudi dru-
gje ne bi govorili o prometnem
kaosu, ki mu ni videti konca.
Kako bo z zapornicami v mestu
v bodoče, odlok ne govori, o tem
naj bi se še dogovorili oziroma to
uredili s pravilnikom.
NOVA LOKACIJA •
EDINA
PRILOŽNOST
ZA GIMNAZIJO?
Določitev rezervne lokacije za
gradnjo nove ptujske gimnazije
na območju sedanjega sadovnja-
ka ob šolskem centru, o tem se je
razvila zelo polemična razpr,i\ ,i.
je le osnova za nadaljevanje po-
gajanj z ministrstvom za šolstvo
in obrambo, nikakor pa to ne po-
meni odstopanja od projekta
centra humanističnih dejavnos-
ti, pri katerem mestna občina
Ptuj še naprej vztraja, kot vztraja
tudi pri tem, da se vsebinski in
terminski roki iz dogovora med
ministrstvom za šolstvo in Ptu-
jem v celoti izpolnijo. To pome-
ni, da se gradnja nove gimnazije
prične v letu 1997, začetek pou-
ka v novih prostorih pa naj bo 1.
septembra 1998. Nova lokacija
gimnazije daje nekaj več jamst-
va, da bodo v Ptuju le dočakali
novo poslopje še pred letom
2000. V ministrstvu za obrambo
se dani obljubi o izselitvi
vojašnice vse bolj izmikajo, izse-
litev želijo predvsem doseči na
račun šolskega ministrstva in
občine Ptuj. Zadnje njihovo pi-
sanje govori o tem, da naj bi se
vojašnica preselila iz Ptuja šele
leta 1999, kar pomeni, da bi se
začetek gradnje nove gimnazije
prenesel v leto 2000 in pozneje.
Na to pa v mestni občini Ptuj ne
pristajajo, saj je prostorska stiska
v šolskem centru v Ptuju čedalje
hujša in jo je v interesu dijakov
in učiteljev potrebno čim prej
odpraviti.
Določitev nove lokacije za
gimnazijo Ptuj še ne daje trdne-
ga zagotovila, da se bo gradnja v
letu 1997 v resnici tudi pričela,
je pa priložnost, ki je ne kaže iz-
pustiti, če se že zatika pri prvi lo-
kaciji v okviru projekta centra
humanističnih dejavnosti, ki ga
nekateri svetniki še vedno ne
jemljejo dovolj resno, saj naj bi
bilo kulture le toliko, koliko je
denarja. Nova lokacija pomeni
dobro izhodišče za za jesenske
pogovore, ki jih bo imel župan
mestne občine Ptuj dr. Mirosla-
va Lucija z ministrstvi, ko bo že
lahko predstavil konkretne šte-
vilke o tem, koliko bo stala
gradnja nove gimnazije. Dejstvo
je, da se tudi šolski minister bolj
nagiba h gradnji nove gimnazije.
Ptujski mestni svetniki in svet-
nici so zasedali tudi včeraj, ko so
razpravljali o pokrivanju izgube
in tekočem poslovanju v ptuj-
skem pokrajinskem muzeju, kjer
se, kot je slišati iz neuradnih vi-
rov, vse bolj zapleta, saj izguba
še kar narašča in naj bi v tem tre-
nutku znašala že blizu 30 milijo-
nov tolarjev.
MG
Popravka
v prejšnji številki je bil na 17.
strani objavljen sestavek o bla-
goslovitvi zvonika v Gerečji
vasi. V njem je pomotoma med
nastopajočimi izpuščen pevski
zbor Društva upokojencev Haj-
dina.
V isti številki se nam je v član-
ku o 100-letnici hardeških gasil-
cev (stran 20) zapisalo, da je bla-
goslov opravil Tone Košir. Pra-
vilno bi bilo Tone Košar.
Za obe neljubi napaki se vljud-
no opravičujemo.
Uredništvo
Med torkovim zasedanjem sveta mestne občine Ptuj so
opraviM tudi odpiranje ponudb gradbenih izvajalcev, ude-
ležencev natečaja za gradnjo mostu za pešce čez Dravo v
Ptuju. Kot smo neuradno izvedeli, so ponudbe za gradnjo
dali Gradiš, SCT in Coopsette iz Italije, ki gradi ptujski
podvoz. Sklepi razpisne komisije bodo predvidoma znani v
četrtek. Neuradno pa smo tudi izvedeli, da se je od številk
nekaterim članom komisije naravnost zavrtelo. Ponudbe
so namreč enkrat višje od trenutno razpoložljivega denarja
oziroma od vsote, ki je bila za gsadnjo mostu predvidena.
PTUJ / V NEDELJO BO SLOVESNO
četrt sfolef/a
župnije sv. Ožbolta
Ravno danes je minilo četrt stoletja, odkar Je na Ptuju us-
tanovljena župnija sv. Ožbalta. Obletnico bodo bratje ka-
pucini proslavili v nedeljo s slavnostno mašo ob 8. uri, ki
Jo bo vodil prvi kaplan te župnije, pater Klemen Verdev.
Župnija pa bo že dan prej, v soboto, imela še enega gosta,
in sicer profesorja teološke fakultete patra Vinka Škafar-
ja, dolgoletnega samostanskega predstojnika in koordina-
torja, ki Je dolga leta deloval na Ptuju, tokrat pa bo vodil
mašo v počastitev praznika občine Ptuj.
Kapucini so po zgodovinskih
podatkih, ki jih je zbrala Nada
Jurkovič, na Ptuju že od leta
1615, ko so jih povabili sem
meščani. Knez Eggenberg jim
je podaril zemljišče za gradnjo
samostana in cerkve na
hribčku, ki je danes pozidan z
(bivšimi) vojaškimi skladišči.
Zgradili so cerkev in samos-
tan, vendar so jih razne oko-
liščine iz samostana in s Ptuja
večkrat pregnale. Tako je velik
požar, ki je zajel mesto leta
1705, uničil tudi samostan,
cerkev, arhiv in knjižnico.
Grof Leslie in druge plemenite
družine so pomagale zgraditi
nov samostan in cerkev, ven-
dar pa je bil samostan v času
Jožefa II 1786 ukinjen, župnija
pa je prešla v roke minoritske
župnije. Kapucini so Ptuj za-
pustili in se vrnili šele 1924, ko
so kapucini morali zapustiti
Reko, Sv. Križ pri Vipavi in
Gorico po dekretu iz Rima.
Provincialat Ilirske province
jim je kupil hišo ob tedanji
Ljutomerski cesti na Ptuju. Še
enkrat so morali kapucini za-
pustiti Ptuj leta 1941, ker so
jih izgnali Nemci na Hrvaško,
od tam pa so se po vojni sicer
vrnili na Ptuj, vendar pa so jim
nove oblasti takrat nacinalizi-
rale hišo na Ljutomerski. Pre-
selili so se v gospodarsko pos-
lopje za njo. Do leta 1978 so
zgradili novo župnišče ob
Potrčevi ulici, lani pa pričeli
graditi cerkev v Novi vasi. Šte-
vilo župljanov se je namreč od
ustanovitve do danes štirikrat
povečalo. Novo cerkev, ki bo
posvečena svetemu Leopoldu
Mandiču, nameravajo delno
predati namenu 15. septembra
letos, ko naj bi v njej prvič
maševali in birmali.
MZ
LENART
Clre/eife Irmefi/e vabilo
v lenarški občini je vse več
zgledno urejenih kmetij, kot je
tale pri Plojevih v Brengovi pri
Cerkvenjaku.
Foto: M. Toš
18 ■ PO NAŠIH KRAJIH
1. AVGUST 1996 -
tednik
GORNJA RADGONA /OCENJEVANJE SLOVENSKIH VIN
rekpnina udeležba
V PONEDELJEK SO NA SEJMIŠČU V MESTU OB MURI ZAČELI SKLEPNI DEL OCENJEVANJA VIN IZ VSEH TREH
VINORODNIH RAJONOV • PROMOCIJA SLOVENSKEGA VINA IN VELIKO LASKAVIH OCEN ZA PRIDELOVALCE
# JUTRI ŽE ZNANI PRVI REZULTATI
v ponedeljek dopoldne so s pri-
ložnostjo slovesnostjo in nago-
vorom župana Gornje Radgone
Mihe Vodenika začeli petdnev-
no ocenjevanje vin, ki poteka v
okviru Pomurskega sejma. Ob
tej priložnosti je župan Miha
Vodenik spomnil na zgodovin-
sko tradicijo Gornje Radgone, ki
jo obdajajo lepi vinogradi, v ka-
terih vinska trta že stoletja daje
odlično grozdje. Po prijetni do-
brodošlici strokovnjakom, ki
bodo do jutri opravljali težko in
odgovorno delo, je zbrane nago-
voril še direktor Pomurskega
sejma Janez Erjavec.
Objektivnost ocenjevalcev je tis-
ta, ki pripelje na gornjeradgon-
sko ocenjevanje vin iz leta v leto
več vinogradnikov in vinarjev.
Po njegovem bo tudi letošnje
največje vinogradniško tekmo-
vanje v Sloveniji odsev strokov-
nega dela in truda slovenskih vi-
nogradnikov. Vzorce - kar 824
jih je prispelo na ocenjevanje -
bosta ocenjevali dve strokovni
komisiji. Vodita ju mag. Anton
Vodovnik in mag. Miran Vodo-
pivec. Kot so nam povedali na
začetku ocenjevanja, je letos
prispelo v Gornjo Radgono za 40
odstotkov več vzorcev kot lani.
Največ, kar 54 odstotkov, jih je
iz podravskega vinorodnega ra-
jona, 30 odstotkov iz primorske-
ga in 16 iz posavskega. Že na
začetku smo bili deležni svo-
jevrstne simbolike, saj so vsem
udeležencem slovesnosti in šte-
vilnim poročevalcem iz vse Slo-
venije postregli z izbranimi sor-
tami - z dolenjskim cvičkom,
primorskim teranom in štajer-
skim laškim rizlingom. Vina se
bodo potegovala za laskave nas-
love v skladu s posebnim pravil-
nikom. Ta upošteva novi vinski
zakon, vanj pa so vnesli še krite-
rije za ocenjevanje posebnih vin
(lani je bilo kar nekaj zapletov
okoli Čurinovega pridelka), tako
da pričakujejo čim bolj objektiv-
ne ocene. Na ocenjevanju je 31
sort vina, 3 zvrsti, penine in bi-
seri. Najboljša bodo dobila veli-
ke zlate, zlate, srebrne in bronas-
te plakete Pomurskega sejma,
priznanja in seveda izbranci še
naslov šampionov. Glede na na
količino - 82,9 odstotka je vin
normalne trgatve, 16,7 odstotka
vin trgatve posebne kakovosti in
0,4 odstotka posebnih vin, bodo
nazive šampiona lahko podelili v
vseh kategorijah. Jutri bo pote-
kalo še vzporedno tekmovan
oz. ocenjevanje, ki ga bodo opf|'
vili novinarji.
Sicer pa smo slišali, da bo pf^^
vinska razstava najžlahtnejši d^;
letošnjega mednarodnega kin^'
tijsko-živilskega sejma. Priprg^
nanj so v polnem teku. Prijavlja
nih je 1500 razstavi j alcev iz
držav, povpraševanje za sodelo,
vanje je izjemno in preseg,
zmožnosti organizatorjev.
voljo bo kar 44 tisoč kvadratnii,
metrov razstavnih površin,
tega 23 tisoč odprtih. Vsebin^
sejma bodo podrobneje predsta.
vili v prvi polovici avgusta n,
posebni tiskovni konferenci,
ob ocenjevanju vin pa se je poka.
zalo, da gre za resnično veliko
sejemsko prireditev.
M. Toj
Btikt gfHfiici in Jukob
Gmmilmk • ^iimikt
Oktobra lani ob slovensko-av-
strijskem simpoziju o dr. Jožefu
Muršcu, ki je potekal v Trnovski
vasi, so vsi v kraju obljubljali, da
se bodo v letošnjem letu s podob-
nim simpozijem spomnili
nečaka dr. J. Muršca Jakoba Go-
milška iz Biša, ki je bil duhovnik,
pesnik in poljudni pisec. Ampak
ostalo je le pri obljubah in spanju
na lovorikah. "Fajn smo naredili
ta simpozij!"
Vseeno ni tako. spet se je pojavi-
lo prostovoljno gasilsko društvo
Biš, ki se že dalj časa zraven
požarne preventive vključuje tudi
v kulturno in turistično življenje
kraja. Naj samo spomnim na lan-
sko prireditev Slovenske gorice
pojejo in plešejo, s katero so gasilci
dokazali, da je lahko dom krajanov
v Trnovski vasi ob prireditvah
tudi premajhen. Ob lanskem sim-
poziju so govorili o izdaji zborni-
ka, a še ni izšel. To praznino so
spet zapolnili gasilci s knjigo ob
120-letnici PGD Biš, v kateri so
predstavili zgodovino društva in
kraja ter ustanovitelja društva dr.
Jožefa Muršca - rojaka, spodbud-
nika in podpornika krajevnega ga-
silstva. Vsa zahvala ob izdaji knji-
ge gre gasilcem, posebej pa velike-
mu poznavalcu Murščevega živl-
jenja in dela prof. Viktorju
Vrbnjaku, ki je bil pripravljen v tej
knjigi objaviti svojo razpravo.
Za jesen pa ponovno pripravlja-
jo prireditev Slovenske gorice po-
jejo in plešejo, ki bo posvečena Ja-
kobu Gomilšku. "Letos marca je
minilo 90 let od njegove smrti.
Zato je prav, da se ga spomnimo,"
pravi predsednik PGD Biš Man-
fred Jakob, "saj je v letu 1880 pisal
o našem društvu v Zgodnji danici.
Njegovo pesem Slovenec sem pre-
pevamo že dobri 130 let, vendar
marsikdo ne ve, da je avtor
Bišanec Jakob Gomilšak."
In kdo je bil Jakob Gomilšak?
Rodil se je 1. maja 1843 v Bišu
nekaj hiš vstran od Murščeve
domačije. S šolo se je prvič srečal
v Trnovski vasi, nižjo gimnazijo je
nadaljeval v Gradcu, višjo pa
končal v Mariboru. Nato je po želji
matere odšel v bogoslovje in leta
1867 imel novo mašo. Do leta 1876
je bil kaplan v Radgoni, nato je bil
do upokojitve leta 1905 pridigar v
Trstu. Naslednje leto, 23. marca, je
tam tudi umrl.
Že kot 18-letnik je bil znan pes-
nik in je sodeloval s pesmimi in
proznimi sestavki v dijaškem gla-
silu Torbica Jugoslavjanske mla-
dosti, Novicah, Slovenskih večer-
nicah. Slovenskemu glasniku, Mo-
horjevih koledarjih. Zori, Sloven-
skemu narodu. Najbolj znane nje-
gove pesmi pa so Slovenec sem in
prleška himna z naslovom Pesem
od pridnega študenta ter pesem,
posvečena rojstni vasi in
vaščanom, z naslovom Slava
Bišancev. Življenje in delo Jakoba
Gomilška je obširno orisal Jakob
Emeršič v knjigi, ki je izšla leta
1990 ob 200-letnici župnijske cer-
kve Sv. Bolfenka v Slovenskih go-
ricah.
Zmago Šalamun
PTUJ
Ponovno
povečana
brezposelnost
Konec maja je bilo na
območju Upravne enote Ptuj
4776 brezposelnih oseb, do da-
nes pa je število brezposelnih
ponovno poraslo na približno
5200 oseb. Povečanje brezposel-
nosti gre pripisati poleg priliva
srednješolcev, kar je ob koncu
šolskega leta običajno,
predvsem stečaju Tovarne vol-
nenih izdelkov Majšperk, Hi-
dromontaže in Tama ter tehno-
loških presežkov v drugih slabo
stoječih podjetjih. Po oceni
vodje Urada za delo Ptuj, Žarka
Markoviča, se bo trend
povečevanja števila brezposel-
nih oseb na območju Urada za
delo Ptuj povečeval vse do poz-
ne jeseni.
MZ
Televizijski novinarki se je
zadnjič zareklo, da odhaja parla-
mentarno preddverje na počitni-
ce. Po živahnosti in vztrajnosti,
ki so jo pred TV kamerami izka-
zovali poslanci pozicije in opozi-
cije ter predstavniki nekaterih
zunaj parlemantarnih strank, bi
res težko sklepali, da so politiki
utrujeni in da odhajajo tudi oni
na počitnice. Zdi se, da ima v
tem čudnem poletju slovenska
politika nešteto opravkov, ne-
poravnanih računov. Predvsem
pa bodo volitve zagotovo jeseni.
Na to je na zboru borcev
kočevskega in notranjskega
območja nedvoumno opozoril
tudi predsednik republike Mi-
lan Kučan. "Sedanji zapleti v
zvezi z referendumi o volilnih
sistemih in še večje zapletanje
ter medsebojno blokiranje pro-
cedur pri odločanju o tem, ali
bodo referendumi izpeljani in
kdaj bodo, gotovo niso prispe-
vek k uresničevanju volilne pra-
vice," je dejal Kučan.
volitve
najkasneje
8. decembra
Poudaril je, da bodo volitve
zagotovo znotraj zanje določene-
ga ustavnega roka, kar pomeni
najkasneje 8. decembra letos.
"Razpisal jih bom tako, da bodo
državljani te države, Slovenci in
Slovenke pravočasno vedeli,
kako volijo, v kakšnem sistemu,
kakšen je torej njihov vpliv na
poslansko sestavo novega držav-
nega zbora."
Kučan je na zboru borcev opo-
zoril tudi na pomen ljudskega
odpora in partizanske vojske za
osamosvojitev Slovenije. Na
srečanju borcev je imel mašo
naslovni škof dr. Vekoslav
Grmič, ki je v svoji pridigi - kot
poroča Republika - dejal, da se
partizanom polpretekle zgodovi-
ne ni treba sramovati. "Nacisti in
fašisti so slovenski narod obso-
dili na smrt, uničiti so hoteli
tudi Cerkev in vero, nekateri pa
niso hoteli prepoznati okupator-
jevih zlih namenov in so z njimi
celo sodelovali. /.../ Pattizani so
šli v pravičen boj proti zločin-
cem 20. stoletja, v boj za sloven-
ski narod, vero in Cerkev. /.../
Pripravljeni so bili odpovedati
se človeka vrednemu življenju,
pripravljeni na mučeniško smrt,
kakršne je umrl tudi Kristus."
različno o
odporu
Seveda Kučanove in
Grmičeve besede spet ne bodo
po volji tistim, ki kar naprej "do-
kazujejo", da je bil upor proti
okupatorju preuranjen ali celo
nepotreben, da bi Slovence
(nekoč) tako ali tako nekdo
osvobodil. Pri tem pa pozabljajo,
da si je Slovenija ravno s svojim
odporom in z zmago v protihit-
lerjevski koaliciji pridobila pra-
vico, da kot sestavni del Titove
Jugoslavije aktivno sodeluje pri
povojni novi delitvi Evrope in
da kljub vsem mednarodnim po-
litikantskim igram in spletkam
zagotovi največjo možno
združitev slovenskih ozemelj v
slovensko republiko.
Predsednika Kučana so že za-
radi njegovega govora na nedav-
ni proslavi 5. obletnice osamo-
svojitve napadli zaradi njegove
omembe kontinuitete osamo-
svojitvenih težnjah slovenskega
naroda, ki niso povezane zgolj z
nastankom Demosa, čeprav tudi
njegovih velikih zaslug pri tem
ni negiral. Najbolj žolčni kritiki
z desne politične scene so
Kučanu kratkomalo pripisali, da
skuša povsem neupravičeno
vključiti v osamosvojitveni pro-
ces tudi nekdanji komunistični
režim. V zvezi s tem so zanimiva
sedanja pričevanja prof. dr. Vo-
jana Rusa, ki sam zase pravi, da
ga je zaradi njegovih razmišljanj
in političnih ocen (komunis-
tična) politika sredi 70. let "so-
glasno in dosmrtno obsodila kot
'najnevarnejšega nasprotnika te-
meljev političnega sistema'". Dr.
Vojan Rus kljub temu zdaj ob-
jektivno opozarja, da so bili
"glavno področje boja za demo-
kracijo v drugi (pred petimi leti
propadli) Jugoslaviji predvsem
mednacionalni odnosi. Če bi v
drugi Jugoslaviji zmagal srbski
nacionalizem, ki se je močno
prebudil že konec 50. let, le-ta ne
bi ukinil samo federacije, ampak
tudi vse resne demokratične
težnje v vsej Jugoslaviji,
vključno s Slovenijo. Temu na-
cionalizmu sta bila očitno že od
začetka 60. let najbolj na poti
Kardelj in Bakarič." Dr. Vojan
Rus pravi, da je bila ustava iz
leta 1994 (ki jo je pripravil Kar-
delj - op.p.) s priznanjem izvirne
suverenosti republik in njihove
velike vsestranske samostojnosti
skupaj s pravico do veta in do
lastne teritorialne obrambe
trdna obramba proti srbskim
težnjam. "Če bi pred tridesetimi,
pred dvajsetimi leti v Jugoslaviji
zmagal centralizem in če Slove-
nija ne bi imela več desetletij
oblikovane samostojne teritori-
alne obrambe in policije, bi bil
slovenski plebiscit za samostoj-
nost nemočen," poudarja dr. Vo-
jan Rus.
ustava
1974
"odcepila"
slovenijo
Tudi avtor knjige Zadnji dne-
vi SFRJ in nekdanji član Pred-
sedstva SFRJ iz Srbije dr. Borisi
av Jovič je v nedavnem intervju*
ju dejal, da so predstavljali
"začetek odcepljanja Slovenij®
od Jugoslavije" ustava iz leO
1974 in ustavni amandmaji, fe
jih je sprejela slovenski
skupščina še v starem sestavu«
pred pluralističnimi volitvami *
Sloveniji.
Ne glede na takšno JovičevO
mnenje, je seveda res, da so ime''
tako ustava kot omenjeni ustaV'
ni amandmaji vse potrebne varo-
valke za razdružitev Slovenije
Jugoslavije v primeru, ko bi živl-
jenje v njej postalo neznosno.
Vse to dokazuje, da bi se mO"
rali vprašanj polpretekle zgodo"
vine in sedanjosti lotevati velik"
bolj subtilno in z manj različni"
ideoloških predsodkov in vn«'
prej postavljenih (nespremenl)''
vih) apriorističnih stališč. Sev^';
da če hočemo, da bi bila podoN'
vseh dogajanj čim bolj objekti^ ^
na, resnična in prepričljiva, r^
bremenjena napak "enostrai''
skih" zgodovinarjev.
Jak KopH^'
V Ormožu smo presrečni in
vzradoščeno vzklikamo Che
buono!, ko se naše malo mesto
pospešeno oplinja. Z velikimi
koraki namreč napreduje
priključevanje plina po celem
Ormožu. Kateri del mesta je
trenutno na vrsti, je takoj ja-
sno, ker na mestu, kjer preko-
pavajo našo rodno grudo in
asfalt, ponavadi stoji majhen,
ličen prenosni italijanski sem-
afor, ki nas navdaja z nav-
dušenjem in iluzijo, da živimo
v mestu Che benissimo, che
bombastico! Ma ko se peljem
po ulicah mojega mesta in se
izogibam kraterjem, ki so os-
tali za plinarji, potem ko so
opravili svoj posel, in ko vsake
toliko časa zmanjka elektrike,
vode in kabelske zaradi
pretrganih napeljav, ma takrat
me kar pograbi e na toleranco
ne dam nič več, ma spustim
eno bello porca miserio!
Že v prvih razredih osnovne
šole so vam razodeli, kako to
počenjajo čebelice, kako to
počenjajo ptički, če berete to
rubriko, gotovo tudi veste,
kako to počenjajo ljudje. Sta-
vim pa, da ne veste, kako. to
počenjajo korenčki. Glej pri-
ložen slikovni material!
Veste, kaj imajo skupnega
Serjanci in Cvetkovčani? Na
isto uro gledajo in obojim !
močno zamuja. Menda so še j
druge sorodnosti, ampak pus- <
timo to.	i
Prišli so časi, ko ljudje nočejo
več ničesar, kar je zastonj.
Tako so na ustanovnem zboru
namakalne zadruge skuhali za
100 ljudi, in čeprav je omam-
no dišalo po celi vasi, jih je
prišlo komaj 50. Podobno je
tudi pri vključevanju na na-
makalni sistem. Kljub temu
da je zastonj, je veliko
vaščanov prepričanih, da ga
ne potrebuje. Je že tako, da ni-
smo več navajeni, da bi nam
kdo kaj dal zastonj. Takoj po-
mislimo, da zadeva ne more
biti kaj dosti vredna, drugače
ne bi bila zastonj.
Patra Franca Obrana so na
blagoslovitvi gasilskega vozila
v Koračicah najavili kot ka-
plana. Pa se sploh ni zmedel.
Dejal je, da če bi bil v svoji se-
danji staros%4^1an, bi goto-
vo veliko lažje shajal z župni-
kom, kot to zmore mladi ka-
plan. Omenil je tudi podatek,
da imamo pri nas enega gasil-
ca na 30 ljudi in enega župni-
ka na 3000 ljudi. Ob tem po-
datku bi tudi v duhovniških
vrstah kazalo razmisliti o poz-
dravu NA POMOČ!
f ednik - L AVGUST 1996
ŠPORT -19
ŠPORTNE NOVICE
plavanje
0 Matevž Božičko 9.
floDP
Od 19. do 21. julija je bilo v
j^jubljani letno državno prvenst-
vo v plavanju. Nastopilo je 243
plavalcev v starosti od 12 do 13
[gt iz 17 slovenskih klubov. V
disciplini 100 m prosto je član
ptujskega plavalnega kluba Ma-
tevž Božičko s časom 1.05.97 (v
slabem podrugem mesecu je na-
predoval za 4 sekunde) zasedel
odlično 9. mesto in s tem prese-
netil vse napovedi. Pri takšnem
I uspehu ne smemo pozabiti na
; podporo občine Videm, ki mu je
^ pomagala pri realizaciji načrtov.
Med drugimi ptujskimi plavalci
sta dosegla dobre uvrstitve tudi
Uroš Gojkovič, ki je izboljšal
svoj 14 dni star osebni rekord na
100 m prsno za 2 sekundi in zase-
del s časom 1.31,51 18. mesto,
Boštjan Maračič pa je bil v isti
disciplini na 19 mestu.
Franj|o Rozman
^ Premagana meja
29 sekund
Državno prvenstvo v Mariboru
za kadete in mladince minuli ko-
nec tedna bo zapisano v klub-
skem dnevniku kot tekmovanje,
kjer je Mitja Ličen premagal z
več kot odličnim plavanjem v na-
jatraktivnejši disciplini 50 m
prosto "magično mejo" 29 se-
kund. S časom 28,86 je v močni
konkurenci zasedel 12. mesto.
Plavati pod 29 sekundami napo-
; veduje kmalu premaganje "po-
' membnejše" meje, t.j. plavati pod
■ eno minuto na 100 m prosto,
j Naši plavalci so še mladi in imajo
I pred seboj dovolj časa, da jim bo
! to tudi uspelo. Ker imamo tre-
nutno dovolj dobre pogoje za tre-
. ning, smo se v klubu odločili, da
se bomo z minimalno prekinitvi-
jo že začeli pripravljati na zimsko
državno prvenstvo februarja nas-
lednje leto, kjer bodo rezultati in
uvrstitve še boljše.
Franfo Rozman
nogomet
# Union Čakovec -
Aluminij 2:0 (1:0)
V generalki pred pokalnim
srečanjem z Ljubljano so nogo-
metaši Aluminija gostovali pri
hrvaškem drugoligašu in po do-
kaj enakovredni igri izgubili z
2:0. Tudi Kidričani so imeh ne-
kaj priložnosti, vendar so bili sila
nespretni.
Danilo Klalniok
#	Drava - Steklar 4:2
(1:2)
Nogometaši ptujske Drave so
proti Steklarju iz Rogaške Slati-
ne pričeli slabo, saj so gostje že v
24. minuti vodili z dvema zadet-
koma prednosti. Po prejetih za-
detkih pa je praktično igrala
samo Drava. Še posebej očitna je
bila premoč v drugem polčasu,
ko so dosegli tri zadetke. Strelca
za Dravo sta bila: Bloudek (v 3.
min.) in Gojkošek (1.').
Danilo Klafniok
#	Drava - Črenšovci
1:0(1:0)
Po napornih treningih so nogo-
metaši Drave v soboto gostili no-
vega tretjeligaša, ekipo Črenševc.
Gostje so se predstavili kot zelo
čvrsta ekipa. Domači so skoraj
ves drugi polčas igrali z igralcem
manj. Strelec za Dravo je bil Zec.
Danilo Klalnšek
#	Veteranski turnir v
Slovenji vasi
ŠD Slovenja vas prireja v sobo-
to in nedeljo, 3. in 4. avgusta. IV.
turnir veteranov za prehodni po-
kal, na katerem bo sodelovalo 16
ekipo. Zraven igranja nogometa
so pripravili tudi bogat program,
v katerem bodo nastopili padalci,
zmajarji itd. Sodelovali bodo
tudi veterani Maribora.
Danilo Klainiiok
odbojka
#	Turnir na mivki
V soboto, 27. julija, je bil v ko-
pahšču Kidričevo turnir v odboj-
ki na mivki v organizaciji Ku-
rent OK. Na srečo je končno
prišlo poletje tudi v naše kraje in
tako je bil trud organizatorjev
poplačan z zelo uspelim turnir-
jem, na katerem je nastopilo
osem ekip, ki so svoje moči n eri-
le skoraj ves dan.
Vrhunec je turnir dosegel ob
16.uri, ko so bile odločilne telcme
za zmago na turnirju. Gledalci so
lahko videli izjemno borbenost
igralcev in tudi nekaj zelo at :ak-
tivnih potez. Pokal je osvojila
dvojica Petrovič-Janžekovič,
druga pa sta bila brata Kodila.
Omenimo še poletno odbojkar-
sko šolo za najbolj zavzete tečaj-
nice in tečajnike. Ker so športne
dvorane bolj prazne, se je nekate-
rim osnovnošolkam in osnov-
nošolcem končno izpolnila nji-
hova želja po resnejšem ukvar-
janju z odbojko. Tako imajo dva-
krat tedensko treninge v Mladi-
ki, zraven tega pa imajo termine
tudi v kopališču Kidričevo, kjer
se sprostijo ob igranju odbojke
na mivki in kopanju.
kasaštvo
# V nedeljo nadalje-
vanje sezone
Kasači so izkoristili kratek pre-
dah za nabiranje moči pred novi-
mi spopadi na slovenskih hipo-
dromih, ki se bodo začeli v ne-
deljo popoldne ob 15. uri v Kam-
nici pri Mariboru. Za nadalje-
vanje tekmovanja vlada veliko
zanimanje, saj bo čez 14 dni v
Ljutomeru tudi letošnji sloven-
ski kasaški derbi. Mariborsko
tekmovanje bo zato neke vrste
generalka in zadnji preizkus
moči najboljših domačih 4-let-
nih kasačev.
MT
lovsko
strelstvo
#V Lenartu za poka-
le in nagrade
LD Lenart v Slovenskih gori-
cah je letos začela organizacijo
tekmovanj v streljanju na glinas-
te golobe. Preuredili so strelišče
pri lovskem domu in ga opremili
z novim strojem za spuščanje gli-
nastih golobov. Prvo tekmovanje
so pripravili v okviru bazenskega
preizkusa zmogljivosti najboljših
strelcev, zdaj pa so se odločili še
za veliko meddružinsko tekmo.
Ta bo v nedeljo, 4. avgusta, ob 9.
uri dopoldne. K sodelovanju so
povabili ekipe LD iz mariborske,
ptujske in prekmurske lovske
zveze. Pričakujejo tudi najboljše
lovske strelce, ki sodelujejo v
vseh treh državnih ligah "trap".
Najboljšim ekipam in posamez-
nikom bodo podelili pokale in
priznanja LD Lenart, posamez-
nike pa bodo nagradili s prak-
tičnimi nagradami. Tekmovanje
bo zagotovo zanimivo tudi za
gledalce.
MT
Uuamli • Liublima
1:1)
STRELCI: 0:1 Pandža (1. mi-
""ta), 1:1 Rozman (9), 1:2 Alilo-
(64), 2:2 Rozman (75) 3:2
Rozman 100. iz 11 m), 3:3
•Jžordževič (117). Za Aluminij so
^ metrov zadeli Lončarič,
jozman, Zmko in Zemljič.
WilR. Hojnik.
ALUMINIJ: L. Šmigoc, Krajnc,
pčarič, Kristofič (E. Hojnik),
'Jieršič, J. Šmigoc, Zemljič, Pole
l^ovačec), R. Hojnik, Rozman in
'^fnko.
^^^ogometaši Aluminija so v
jl^^^^nju šestnajstine pokala NZ
zasluženo ugnali ekipo
p.^^ibljane. Veliko se je govorilo in
ne^K?' ^ ^ Kidričevo sploh
^^.t^do prispeli. To so naredili in
sed?'*" ^ močni igralski za-
lili ' ^ minuti so izkoris-
v domači obrambi in
čjK . Na izenačenje nismo
ti ' '^olgo. Rozman je v 9. minu-
^Ult ^^^^^^ obrambo gostov in re-
izenačil. Nato so nekoliko
'^iso domači nogometaši, ki
Va^j l^^^azali "pretiranega spošto-
ttiiij^ • Sostov. Zrnko je v 35.
^^^ nekoliko z desne strani na-
streljal vratarja, bilo pa je še nekaj
poizkusov s streli iz razdalje.
Začetek drugega polčasa je pripa-
del gostom iz Ljubljane, ki so zai-
grali zelo dobro in v tem času po-
vedli. Po prejetem zadetku so se
domači pobrali in rezultat ize-
načili, kaj lahko pa bi vpra:>anje
zmagovalca rešili že v regularnem
delu. V prvem podaljšku je v 97.
minuti R. Hojnik zadel vratnik, v
100. minuti pa je bil storjen
prekršek nad domačim napadal-
cem Zrnkom in sodnik Šan j i po-
kazal na 11 m. Zanesljivi reali ;ator
je bil Rozman. Tri minute pred
koncem podaljškov pa je gost ijoči
igralec Džordževič uspel svoj eki-
pi zagotoviti streljanje enajstme-
trovk. Domači vratar L. Šmigoc je
uspel odbraniti dva strela, in sicer
Aliloviču in Miškiču.
Nogometaši Aluminija so se tako
uvrstili v nadaljne kole pokal i NZ
Slovenije. V domači ekipi je izsto-
pal takrat odlični Zvonko Roz-
man, ki je dosegel štiri zadetke tri
med igro in enega pri strel anju
enajstmetrovk.
Danilo Kiajnšek
KARTING
Priprave na
MEDNARODNO
dirke
Na otoku Drave v Hajdošah bo
ponovno zelo živahno. Marljivi
športni delavci AMD Ptuj na
čelu s predsednikom Urošem
Langerholcem pripravljajo tra-
dicionalno mednarodno dirko,
ki je v okviru prireditev ob praz-
niku mestne občine Ptuj.
Na kartodromu opravljajo
zadnja pripravljalna dela, da bo
vse nared že prej, saj pričakujejo,
da se bo šporma karavana že ne-
kaj dni prej naselila ob tekmo-
valni stezi v boksih, kjer se bodo
pripravljali in preizkušali tek-
movalne stroje.
Mednarodna dirka bo pri-
hodnjo nedeljo, 11. julija, s
pričetkom ob 15. uri. Organiza-
tor, AMD Ptuj, pričakuje tek-
movalce iz Avstrije, Madžarske,
Nemčije, Hrvaške, Italije in
Češke.
Vse ljubitelje kartinga pa vabi-
mo na Kartodrom v Hajdošah
na zanimive šporme dirke v ka-
tegorijah A-100 ccm J, A-100
ccm S in F 125 ccm.
anc
PIŠE: MIRAN SENČAR / POROČILO Z OLIMPIJSKIH IGER
Msma trn Afianie
žal se olim-
pijske igre
niso pričele
po načrtih
prirediteljev,
saj jim gre ve-
liko stvari
navzkriž: naj-
prej padec le-
tala TWA, pa
težave z računalniškim siste-
mom, začetne težave z organiza-
cijo prometa in nazadnje še eks-
plozija bombe v olimpijskem
parku.
Američani so zelo občutljivi za
vsako kritiko, ki je izrečena proti
njim. Še posebej so zamerili Ang-
ležem, ki so v naslovniku, dan po
eksploziji, škodoželjno zapisali:
Ameriške olimpijske sanje so se raz-
blinile.
Čeprav so bili varnostni ukrepi
že pred eksplozijo na nivoju, pa so
se po njej se zaostrili. Vse mesto je
polno policajev. Po eksploziji so se
nenehno pojavljale telefonske
grožnje in po eni izmed njih, so
nas evakuirali iz največjega pod-
zemnega trgovinskega centra "Un-
derground", kjer je bilo v trenutku
poziva za evakuacijo 30 do 40 tisoč
ljudi. Vse pa je potekalo brez pani-
ke. V samem mesto je bilo še več
začasno evakuiranih področij (vse
je bilo na srečo posledica lažnega
alarma). Mesto nenehno preletava
10-20 helikopterjev in dva cepeli-
na.
Zanimiva so opažanja o Ameriki
in Atlanti.
Celotna Atlanta živi za olimpij-
ske igre. Američani so zelo fana-
tični navijači, seveda le, ko gre za
njihove tekmovalce. Zahtevajo in
priznavajo le zmagovalce, pov-
prečja ne prenašajo. To fanatično
navijanje je bilo še posebej
izraženo na košarkarski tekmi
ZDA - Hrvaška, kjer že navijači
niso dovolili nobenega prese-
nečenja.
Vse mesto je ena sama stojnica,
po kateri se dnevno pomikata dva
milijona obiskovalcev.
Pred vsemi lokali s hrano so dol-
ge vrste, tako da sva si s sodelav-
cem tudi znamenito restavracijo
Planet Hollywood ogledala le od-
zunaj. Podobna gneča je bila tudi v
deželi Coca cola, kjer imajo ogro-
men muzej Coca cola.
Obiskala sva tudi slovensko hišo,
ki je resnično na odlični lokaciji v
središču mesta. Po zagotovilu
osebja je odlično obiskana. Da se
ljudje zanimajo za Slovenijo, je
razvidno iz velikega števila razdel-
jenih prospektov. Slovensko zasta-
vo je mogoče kupiti v vseh trgovi-
nah z zastavami.
Največja zanimivost Amerike je
prijaznost, ki je kar neverjetna in
nikoli ne opaziš, da bi bila zaigra-
na. Človek dobi resnično občutek,
da je oseba, s katero se pogovarjaš,
tam resnično samo zaradi tebe.
Ljudje so tudi izredno komunika-
tivni in se veliko pogovarjajo med
seboj, čeprav se ne poznajo.
Zelo opazna je meja med bogast-
vom in revščino. Nekaj korakov od
50-nadstropne stolpnice lahko
vidiš barako, v kateri živijo ljudje.
Med ogromnimi luksuznimi bla-
govnicami pa stojijo berači in pro-
sijo za drobiž.
Pred prihodom v Atlanto sva
pristala v Orlandu, kjer sva si ogle-
dala svetovno zanimivost Disney-
land, za katerega lahko rečem, da
je resnično svetovno čudo, razpro-
stranjeno na površini, ki je nekaj-
krat večja od Ptuja. Lahko pa mu
rečemo tudi "tovarna denarja", saj
so pred nepregledno vrsto blagajn
vedno zastoji.
Pa lep pozdrav vsem Ptujčanom.
Miran Senčar
KLUB BORILNIH VEŠČIN PTUJ
Zelo usne^n zakliuikk leinikm 95^
Tudi v klubu borilnih veščin v
Ptuju so se 25. junija pričele več
kot potrebne in zaslužene počit-
nice, kajti za vodstvom in tekmo-
valci je naporno in plodno leto,
ki bo gotovo ostalo nepozabno.
V drugi polovici maja so v klubu
izvedli polaganje izpitov (višjih
pasov) v vseh kategorijah. Polaga-
lo jih je 44 članov v vseh kategori-
jah. Samo štirje kandidati izpita
niso opravili. Športniki so na teh ]
izpitih pokazali veliko znanja, ki
so si ga pridobili z napornimi tre-
ningi.
Tik pred počitnicami so v klubu
izvedli 2. turnir za občinsko
prvenstvo. Na njem je sodelovalo
56 tekmovalcev v vseh kategorijah
v moški in ženski konkurenci. |
Rezultati:	;
dečki: - 25 kg: 1. Siniša Bilič, 2.
Jurček Horvat; - 32 kg: 1. Uroš
Prelog, 2. Robi Simonič; - 40 kg: 1.
Željko Lajh, 2. Jure Volgemut; -
48 kg: 1. Damjan Golub, 2. Marko i
Milošič; - 56 kg: 1. Rupert Fišer, 2. |
Peter Brumec; deklice: 1. Ines Ka- '
cijan, 2. Sonja Raušl; mladinci: -
48 kg: I.Matjaž Brumec, 2. Marko
Milošič; - 60 kg: 1. Boštjan Bru-
mec, 2. Iztok Brlek; - 70 kg: 1.
Matjaž Vindiš, 2. Matej Šibila;
mladinke: 1. Renata Polanec, 2.
Sonja Raušl; člani: I.Matej Požek,
2.Sebastjan Kristovič; članice: 1.
Maja Ozmec, 2. Nadja Šibila.
Za zaključek več kot uspešnega
šolskega leta so v klubu organizi-
rali družabni piknik, na katerega
so prišli vsi športniki s svojimi
starši.
Za kratko analizo minulega dela
smo zaprosili glavnega inštruktor-
ja Vladimirja Sitarja, ki nam je po-
vedal: "Zelo sem zadovoljen, kajti
naši športniki so dosegli zelo lepe
uspehe na vseh nivojih, od občin-
skih tekmovanj, turnirjev za
državno prvenstvo do tekmovanj v
mednarodnih arenah. Na turnirjih
za državno prvenstvo že dve leti
zapored dosegamo kot klub, abso-
lutno 1. mesto. Tekmovalci iz
našega kluba so tudi standardni
člani slovenske reprezentance v
kick - boksingu. To so: Alojz Vi-
dovič, Branko Fidler, Davorin Ga-
brovec, Maja Ozmec, zadnje čase
se vse bolj uveljavlja tudi mladin-
ka Nadja Šibila. Tudi za
bodočnost se v klubu ne bojimo,
saj šolamo novi, mladi rod športni-
kov, imamo dober trenerski tim,
izšolali smo tudi štiri sodnike, ki
že uspešno sodijo v državnem me-
rilu, imamo sposoben upravni od-
bor kluba, ki ga vodi dr. Zoltan
Mileta. Morda je iz mojih besed
mogoče razbrati optimizem, ven-
dar imam za to veliko zagotovil."
Tudi med počitnicami v klubu
ne mirujejo, vsak ponedeljek, sre-
do in petek je pod strokovnim
vodstvom možno trenirati, vendar
ni obvezno. Na objektu, v katerem
je nova telovadnica, potekajo naj-
različnejša zaključna gradbena
dela, tako da v klubu računajo, da
bi bil kick - boksing center, kot ga
imenujejo, letos v celoti dokončan
in svečano predan svojemu name-
nu.
Franc Slodniak
20 - ZA RAZVEDRILO
I.AVGUST 1996- tednik
fednik
1. AVGUST 1996
ZA KRATEK CAS-21
v svetu popularne glasbe se iz
tedna v teden izda veliko glasbe-
nih novosti, v Info - glasbenem
kotičku pa vam skušam z beseda-
mi opisati nove skladbe ter njiho-
ve izvajalce.
Kanadska pevka CELINE DION
je v Pragi posnela videospot za pe-
sem It's ali coming back to me, ki
je stal kar 700.000 dolarjev. Na ot-
voritvi olimpijskih iger v Atlanti
pa je CELINE s pomočjo zbora ter
orkestra zapela eno izmed himn
iger z naslovom THE POWER OF
THE DREAM	ki jo je
napisal in produciral David Foster.
TINA TURNER je vlaprilu izda-
la album Wildest Dream in z njega
snela že tri pesmi: Golden eye,
Whatever you Want, On Silent
Wings. Odlična TINA je naredila
priredbo balade MISSING YOU
ki o je v originalu leta
1984 pel JohnWaite.
Švedska pevka NENEH CHER-
RY se je prvič pojavila na glasbeni
sceni leta 1988 s super plesnim hi-
tom Buffalo Stance. NENEH
končuje snemanje albuma Man, na
katerem bo tudi prva single plošča
z naslovom WOMAN
21-letna kanadska pevka ALA-
NIS MORISSETTE je dobila kar
šest gremijev, kar so najvišje ame-
riške nagrade v glasbi. Debitanski
album Jagged Little Pili so po svetu
že prodali v več kot 12 milijonih
kopijah in mlada ALANIS je že
napisala novih triindvajset pesmi
za novi album. Neverjetni uspeh pa
pevko sili naprej in tako je v ZDA
ponovno izdala poučno pesem
YOU LEARN
Ameriški ročk band STONE
TEMPLE PILOTS je posnel na
novem albumu Tiny Music ... and
Music from Vatican Gift Shop
ostrejše pesmi. Piloti so na vrhu
ameriške moderne ročk lestvice s
skladbo TRIPPIN ON A HOLE A
PAPPER HEART
Svojo igro pa v glasbi 90. igra
pevec Prince, ki se pojavlja tudi
pod imenoma Symbol in AFKAP.
Tokrat je Prince pod imenom
SVMBOL posnel solidni album
Chaos -f- Disorder, na katerem je
nosilna povprečna pop/rock pesem
DINNER WITH DELORES
Ameriški rap zvezdnik LL
COOL J. letos že beleži dva hita:
Hey Lover (s kvartetom Boyz II
Men) in Doin' it. Radijske postaje
v ZDA pa veliko vrtijo novi komad
LL COOL J.-ja z naslovom
LAUNGIN	ki je na 13.
mestu lestvice Hot 100 Bildborda!
FLIP DA SCRIP je v Nemčiji
precej nov plesni izvajalec, ki v svo-
je komade vključuje veliko rapa.
FLIP je pripravil zelo znano pesem
YOU TO ME	ki so jo ob
koncu 70. izvajali Real Thing.
Nemški trio MR. PRESIDENT
ima v komadu Coco Jamboo gotovo
enega izmed največjih plesnih hi-
tov letošnjega poletja. MR. PRESI-
DENT so novi album naslovili z
We see the same Sun ter z njega
pripravili dober plesni komad I
GIVE YOU MY HEART
ki prinaša resnično be-
sedilo in zanimiv videospot.
Poletni meseci prinašajo poletne
uspešnice in DJ-i bodo gotovo pro-
movirali tele nove plesne komade:
Dreamer - ZHI-VAGO, Candles -
ALEX REECE, Maria - RICKY
MARTIN, Band - 808 STATE,
Mister Feeling - MASTERBOY,
Ooo-La-La-La-La - JUSTINE
EARP, Let's the Love Go on -
CANDY CLUB, Jump to This -
BG THE PRINCE OF RAP, Man-
tra - DATURA, Born Slippy - UN-
DERWORLD, You're in the Army
now - TOY SOLDIERS, See the
Difference - MOLLELA, Where
Love Lives - ALISON LIME-
RICK...
David Brezniic
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj.
POPULARNIH 10
1.	Killing me Softly
-FUGEES
2.	Soldier, Soldier
-	CAPITAN JACK
3.	Change the VVorId
-	ERIC CLAPTON
4.	Get Down
-	BACKSTREET BOYS
5.	On Silent Wings
-TINA TURNER
6.	That GirI - MAXI
PRIEST & SHAGGV
7.	Mysterious GirI
-	PETER ANDRE
8.	The only Thing that
Lool(s Good on me is you
-	BRYAN ADAMS
9.	Wrong-EVERYTHING
BUT THE GIRL
10.	Piu bella Cosa
-	EROS RAMAZZOTTI
c^Mladi dopisniki
s POTI V SPOMIN AN-
TONA INGOLIČA
22. maja smo se člani kluba knjigol-
jubcev na OŠ Olge Meglič zbrali na
parkirišču pod gradom. Odpravljali
smo se na izlet. To nagrado smo si
prislužili tisti učenci, ki smo prebrali
določeno število knjig, tekmovali za
Cankarjevo priznanje ali pa sodelova-
li pri kvizu Zakaj mačka prede in pes
maha z repom.
Zbralo se nas je 54 in dve učiteljici:
Vera Golob, učiteljica slovenščine, in
knjižničarka Alenka Zenunovič.
.Vajprej smo se ustavili na Zg. Polska-
vi na grobu Antona Ingoliča.
Knjižničarka je v vazo položila šopek
rož, učiteljica Golobova pa nam je
povedala nekaj zanimivosti iz Ingo-
ličevega življenja. Izvedeli smo, da je
Anton Ingolič nekaj let služboval na
ptujski gimnaziji, kjer je sedaj naša
šola, in da je večkrat prišel na podeli-
tev bralnih značk. Na to smo zelo
ponosni.
Potem smo se odpravili v Slovensko
Bistrico. Ogledali smo si park z ga-
brovim drevoredom. Na žalost so ga
po vojni skoraj posekah. V grad smo
vstopili skozi mogočna vrata in se
znašli na velikem grajskem dvorišču.
Dve vodički sta nas popeljali po
čudovitih sobanah. Ogledali smo si
veliko zbirko fosilov in mineralov,
Ingoličevo sobo, razstavo o rimski
cesti Celea - Poetovio, zbirko niolit-
venikov ... V Ingoličevi sobi nam je
učiteljica Vera podelila bronasta
Cankarjeva priznanja. Videli smo
tudi poročno dvorano in okrogli
stolp, kjer naj bi po neki stari pripo-
vedki še sedaj strašila Bela dama.
Ustavili smo se še v središču Slo-
venske Bistrice ter okupirali
slaščičarno. Ko smo z nahrbtniki,
polnimi sladkarij, stopili na avtobus,
smo se končno odpeljali na Venčeselj
ali Zg. Ložnico. Ravnatelj venčeljske
šole nas je prijazno sprejel. Povedal
nam je veliko zanimivih informacij o
kraju. Prav mkaj naj bi se rodila prva
potujoča knjižnica. Ustanovil jo je
Lovro Stepišnik, ki je hotel, da bi
prav vsi venčeseljski vaščani znali
brati in pisati. Ker si ljudje knjig niso
hoteli sposojati, si je Lovro naložil na
hrbet koš, poln knjig, in jih nosil
ljudem. Nazadnje smo dobili prosto
uro, da smo si lahko sami ogledovali
ta lepi podpohorski kraj. Ob dveh pa
smo se zahvalili ravnatelju in se od-
pravili na Ptuj.
Pri teh izletih mi je najbolj všeč to,
da spoznavamo nove kraje, kjer so
živeli slovenski pisatelji. Upam, da si
bom tudi drugo leto prislužila takšen
lep izlet.
CecUya Emeršič, 7. b,
OŠ Olge Meglič, Ptuj
GRMELO JE
Včasih pride ploha, začne grmeti in
se bliskati. Takrat je marsikoga
strah. Mene je in ni.
Kadar grmi in se bliska, pri nas
doma izklopimo računalnik, televizi-
jo in druge aparate, da ne bi udarila
strela preko vtičnice v te električne
naprave. Pogosto opazujem skozi
okno, kje, kam in kdaj udari strela.
Posebej sem pozoren, če bi strela kje
povzročila ogenj.
Nekoč so mislili, da jih Bog kaznu-
je, ko grmi in je huda nevihta. Do
danes pa je znanost že tako napredo-
vala, da si lahko razložimo, zakaj bli-
ska in grmi. Naj na kratko povem, kaj
se dogaja. Nevihmi oblak, iz katerega
se bliska in grmi, si lahko predstavl-
jamo kot velik generator, ki sprošča
elektriko. Elektrika, ki steče po zra-
ku, ima visoko temperatiuro, zato v
zraku zažari in zagrmi kot ob eksplo-
ziji. Potem si ta elektrika - strela -
poišče najkrajšo pot do zemlje, kjer
sprosti elektriko. Zaradi tega strela
večkrat udari v drevo ali visoko hišo
in povzroči večjo ali manjšo škodo.
Zaradi nevarnosti pred njo ima
večina visokih hiš strelovod. To je
bakren trak, ki streli dopušča
sproščanje v zemljo, ne da bi
povzročila škodo.
Klemen Žibema, 4. r.,
OŠ Lenart
URAŠKA DANES
Urška je sedela v temnem kotu lo-
kala. S seboj je imela dva "bodyguar-
da" in dva psa. Psa sta bila iz pleme-
nite družine Pesos von Hav. Urška je
bila lepa, veliko je dala na postavo.
Imela je rumenozlate lase, ki jih je
barvala v lepomem salonu pri prija-
teljici. Njene temne oči so bile kakor
biser v školjki. Njena lica so bila na-
pudrana.
K njej se začne približevati neki
moški. Vpraša jo za ples. Skoraj bi mu
že rekla: "Da," toda nekaj globoko v
duši ji je govorilo, da čaka drugega.
Zavrnila ga je in za to je bila po-
plačana.
Skozi vrata lokala je stopil neki
moški. Imel je modre kavbojke in
modri puli. Urška ga je takoj opazila.
Bilo ji je nenavadno, a nekaj jo je
gnalo, da bi zaplesala z njim. In glej:
moški se ji je približeval. Ko je bil že
čisto ob njej, mu je ponudila roko,
vendar on je ni videl, gledal je nekam
dalje od Urške. Narahlo se je na-
smehnil. Odšel je mimo nje. Videla
je, da se je ustavil ob neki drugi žen-
ski, nekaj metrov stran od nje. Moški
jo je objel in ona njega. Tedaj je vide-
la, da ima ženska na roki prstan. "Nič
ne bo," si je po tihem rekla, "ta je že
zavzet!" Nato je opazila še fantka in
deklico, ki sta tekla proti para.
Urški so že šle solze po licu, tedaj pa
jo nekdo potreplja po ramenu. Pre-
strašena se obrne in zagledala pred
sabo moškega. Zdi se ji lepši, priv-
lačnejši kot prejšnji. Toda najprej
pogleda na njegovo roko. Oddahne si,
ko vidi, da ni okrašena. Tedaj jo
moški vpraša, ali bi lahko zaplesala
na glasbo, ki jo vrtijo, saj mu je ta
glasba zelo pri srcu. Urška privoli in
že se zavrtita ob glasbi. Eden drage-
mu sta zelo všeč...
Naslednji teden je že bila poroka, s
In živela sta srečno ter zadovoljno
življenje, v katerem sta se imela zelo
rada. Nobeden ni nobenega varal...
Takšna je bila torej Urška, rojena
Valvasor, poročena Prešeren.
Aleš Zamuda, 7. a,
OŠ Velika Nedelja
ODISKI V KNJIŽNICI
Tudi naša šola ima knjižnico, ki jo
vodi knjižničar France Planteu.
Knjižnico obiskujem redno. Rada
berem knjige, še posebej tiste, ki so
zanimive. Ko pridem po knjigo, je
gospod Planteu zelo prijazen. Dam
mu svoj kartonček, na katerem so za-
pisane številke knjig, ki sem jih že
prebrala, in vpiše nove. Tudi on ima
vse knjige vodene po številkah in na
računalniku. Knjige so lepo zložene
na knjižnih policah. Povem, kakšno
knjigo bi rada, in gospod Planteu mi
jo poišče na knjižni polici. Knjigo
lahko imaš sposojeno največ en me-
sec, potem jo moraš vrniti, če ne,
moraš plačati zamudnino. Tudi kar-
tonček moraš imeti vedno s sabo in
ga ne smeš izgubiti. Knjiga-je drago-
cena, polna učenosti in jo moramo
čuvati.
Želim si, da bi še več učencev ho-
dilo v knjižnico in da bi prebrali
čimveč knjig, saj bogatijo naš besedni
zaklad in učenost.
Lea Cafuta, 4. a,
OŠ Videm
22 - OD TOD IN TAM
I.AVGUST 1996- tednik
Nekoi smo vozili s konji •••
Po podatkih iz kronike gasilskega društva Hardek je le-to nastalo 22. novembra 1896. Pri ustanovit-
vi je bilo veliko težav, saj je bilo v mestu Ormož že gasilsko društvo Ormož in zato so ustanovitev
društva s slovenskim poveljevalnim jezikom v Gradcu zavračali, dokler je šlo. Šele tretjo prošnjo so
odobrili, v tem času pa je društvo že kupilo brizgalno in uredilo svoj dom. Ustanovnega občnega zbo-
ra so se udeležili ormoški Slovenci in veliko kmetov iz okolice.
Prvi načelnik prostovoljne
požarne brambe za ormoško
okolico s sedežem na Hardeku
je postal Martin Stanič, velepo-
sestnik, okrajni odbornik in
župan na Hardeku. "K društvu
je takoj pristopilo 40 udov, ki so
storili obljubo v roke načelni-
ka," lahko preberemo v kroniki.
Tudi Slovenski gospodar je
poročal o dogodku in zapisal, da
je bil ta trenutek "po mnenju
vseh veličasten in pretresljiv".
Člani novoustanovljenega
društva so imeli redne gasilske
vaje, saj so bili večinoma vsi
okoliški kmetje, ki so v gasilst-
vu videli potrebo.
Prvič so se hardeški gasilci
Ormožanom javno predstavili
na velikonočni procesiji, nekaj
dni kasneje, 28. aprila 1897, pa
so sodelovali v prvi akciji. Briz-
galno je najprej vozil Franc
Skrinjar, ki je imel lahke konje
dirkače, kasneje pa so pomagali
tudi drugi. Med prvo svetovno
vojno je življenje društva neko-
liko zamrlo, ker je bilo veliko
gasilcev vpoklicanih.
Otmar Soštarič iz Dobrave,
eden najstarejših članov
društva, se spomni marsičesa.
Gasilec je postal zaradi družin-
ske tradicije, ki se nadaljuje še
danes, ko je sin Franc Šoštarič
poveljnik hardeških gasilcev.
Takoj ko je februarja daljnega
leta 1933 prišel od vojakov, je s
prijatelji pristopili h gasilcem.
Članstvo je bilo že precej v letih,
pa so mladi poprijeli in gospod
Soštarič je postal strojnik, za-
dolžen za takratni hardeški po-
nos - "rosenbauerco" (črpalko).
Rosenbauerca je bila tiste čase
nekaj vredna in precej draga.
Kupili so jo z denarjem, ki so ga
zbrali med ljudmi, društva so si
medsebojno pomagala, prirejali
so veselice, tombole, nekaj pa je
primaknila tudi občina.
Med hardeškimi gasilci je
bilo malo gospode. Vsaka hiša
je dala člana, veliko pa jih je
bilo tudi iz Pušincev in oko-
liških vasi. Na vprašanje, zakaj
se ni vključil v ormoško
društvo, Otmar Šoštarič pravi,
da so bili v ormoškem društvu
tiste čase bolj "hoch".
V 63 letih gasilstva je gospod
Šoštarič doživel marsikatero
spremembo. V začetku so se na
mesto požara vozili še s konji. Če
je bil ogenj daleč, so na poti ut-
rujene konje zamenjevali za
spočite. Pot do Ivanjkovcev je
bila za tiste čase že poštena tura.
Imeli so več vozov. Na enem so
peljali ročno črpalko, na drugem
cevi, dobra organizacija je bila
izjemno pomembna. Nekoč ga-
silske aktivnosti niso bile tako
razvejane kot danes. Gasilec je
fant postal večinoma šele po ods-
luženi vojaščini, o kakšnih pio-
nirskih četah ni bilo ne duha ne
sluha. Ženske so med gasilce
sprejeli šele med drugo vojno, da
so opravljale knjigovodske in
podobne posle.
Otmar Šoštarič se rad spomni
prvega gasilskega avomobila. Se-
veda ni bil pravi gasilski avto,
kot jih poznamo danes. Šlo je za
poltovorni avto znamke Feno-
men, ki so ga dobili iz Nemčije.
Ta pridobitev jim je olajšala
delo, saj so bili sedaj veliko hi-
treje na mestu požara. Sicer pa se
gašenje nekoč in danes ne more-
ta primerjati. Nekoč so bile
kmečke hiše bolj ali manj iz lesa
in slame in gasilci so bili zado-
voljni, če se požar ni razširil.
Nekoč je bilo gasilsko delo mo-
ralna dolžnost pomagati sosedu.
prijatelju v nesreči, znancu, p^
dobne ideale nosijo v sebi
sedanje geleracije. Kako bo v
bodoče, pa je vprašljivo, saj mij.
dina menda nima posebnega in.
teresa za to humano dejavnost.
viki klemenčij
Otmar Šoštarič je za dolgoletno delovanje v gasilstvu od društva
prejel značke in najvišja priznanja. Gasilska zveza Ormož mu je
1986 podelila veteransko značko in plaketo, letos pa je prejel
značko za 63 let dela in zlato plaketo, a je iz zdravstvenih razlogov
ni mogel osebno prevzeti.
Skupni filmski nairft
Ljubiša Samardžič, nekoč eden najpopular-
nejših jugoslovanskih igralcev, danes pa srbskih,
je pred nekaj leti ustanovil producentsko hišo Ci-
nema design, ki je doslej posnela že pet filmov, je
na petkovi tiskovni konferenci v hotelu Piramida
v Mariboru skupaj z Romanom Leljakom, ki se
prav tako podaja v filmske vode, predstavil njune
bodoče skupne filmske projekte. Producentska
hiša Cinema design in Roman Leljak sta v
Ljubljani podpisala pogodbo in tudi registrirala
skupno producentsko filmsko hišo AS Fashion
Management. Slavnostna premiera prvega celo-
večernega igranega filma nove hiše, Naklepni
uboj, je bila 26. julija v Mariboru.
Že v kratkem pa naj bi pričeli snemati nov celo-
večerni film Meso, ki govori predvsem o mladih, o
svetu glasbe, nasilja, mamil in seksa. V letu 1997
bo skupni projekt celovečerni film na podlagi knji-
ge Romana Leljaka Sam proti njim, ki bo predsta-
vil delovanje tajnih služb. Leljak je prepričan, da
bo to dober film, ki bo imel številno občinstvo. V
Sloveniji zelo radi gledamo filme o tujih tajnih
službah, zakaj ne bi videli še domače zgodbe o tem.
Čeprav strošek filma Meso in tudi Sam proti njim
še ni znan, je Samardžič skupaj z Leljakom
odločen, da bodo snemali filme s pravo vsebino,
velikimi učinki in malo stroški. Noben film ne bo
dražji od milijona nemških mark.
Ljubiša Samardžič se je po vzoru vseh velikih
svetovnih igralcev tipa Robert de Niro, Kevin
Costner in drugih odločil za producentstvo, ker je
spoznal, da vedno ne more biti tako mlad, tako
šarmanten in očarljiv, kot je bil pred leti. Pri filmu
v bodoče ne bo več tako pogosto nastopal kot igra-
lec, raje bo producent. Po njegovi in Leljakovi zas-
lugi je v bodoče pričakovati bogatejšo m učikovi-
tejšo filmsko bero.
MG
Ljubiša Samardžič na tiskovni konferenci
v Mariboru.	Foto:M. Ozmec
f EDNIK -1. AVGUST 1996
POSLOVNA SPOROČILA - 25
5|,0VENSKA BISTRICA / V TOVARNI OUA GEA
pos/ovno vseskozi uspešni
Tovarna olja Gea iz Slovenske Bistrice nadaljuje bogato tradicijo
proizvodnje jedilnih rastlinskih olj od 1904. leta dalje. Danes je
vodilna oljarna v Sloveniji. Je srednje veliko in uspešno podjetje,
Ici zaposluje 120 ljudi.
V drugem polletju lanskega
leta so sklenili lastninsko preo-
blikovanje in tovarna olja Gea je
tako postala delniška družba s
lllS delničarji, v letošnjem letu
pa že prihaja do sprememb, saj je
desetodstotni delež invalidsko-
pokojninskega zavarovanja od-
l^upii Infond. Spremembe pa
bodo v prihodnje tudi pri odškod-
ninskem skladu.
Direktor uprave dipl. ing. agr.
Leopold Turnšek je povedal, da je
ta proces dober pogoj za njihovo
nadaljnje poslovanje. Sporočil je
tudi, da bodo od ustvarjenega
dobička v letu 1995 za dividende
delničarjem namenili 35 odstot-
kov od ustvarjenih 127 milijonov
tolarjev ali 45 milijonov tolarjev.
To brez dvoma dokazuje, da so s
poslovanjem v letu 1995 več kot
zadovoljni. Od ustvarjenega
dobička bodo pet odstotkov name-
nili za nagrade upravi in nadzor-
nemu svetu, 21 odstotkov za obli-
kovanje sklada lastnikov delnic,
preostalih 39 odstotkov ustvarje-
nega dobička pa so pustili neraz-
porejenih. S 152.000 delnicami
bodo vstopili na trg vrednostnih
papirjev Ljubljanske borze.
Sicer pa želi tovarna olja Gea
znova dokazati, da je podjetje z ja-
snimi cilji. V lanskem letu, ki je
bilo zanje izrednega pomena, saj so
se iz družbene dokončno preobli-
kovali v zasebno lastnino, kot je v
uvodu poslovnega poročila za leto
1995 zapisal predsednik nadzorne-
ga sveta mag. Franc Počivalšek,
so prejeli še za celovito kakovost
poslovanja med prvimi v oljarski
panogi ter drugi v živilsrvu (za
Fruktalom) certifikat ISSO 9001.
Ocene preverjanja kakovosti nji-
hovega poslovanja, ki so ga opravi-
li v začetku julija tuji strokovnjaki,
so ugodne, kar pomeni, da je certi-
fikat prišel v prave roke. V pri-
hodnje pa se pripravljajo na start
za ekološki certifikat ISSO 14.000.
Ne delajo si utvar, da se bo to zgo-
dilo že letos, računajo pa, da v
bližnji prihodnjosti, kljub temu da
bo to povezano z večjimi stroški.
Osnovno načelo proizvodnje slo-
venjebistriški v tovarni olja GEA
je kakovost, razvijajo pa tudi nove
proizvode v smeri zdrave prehrane
in ekološko čiste proizvodnje.
Tako se trije njihovi proizvodi
ponašajo z znakom Varovano živilo
za srce in ožilje. Številna priznanja
na domačih in mednarodnih sej-
mih pa potrjujejo pravilnost njiho-
ve usmeritve. V lanskem letu so na
Monde Selection v Bruslju dobili
dve zlati medalji za proizvoda iz
blagovne znamke GEA in v Kran-
ju zeleni znak SQ.
Letos so v GEI veliko naredili
tudi za promocijo nove blagovne
znamke Zvezda, ki je dobila novo,
bolj prepoznavno, svežo in moder-
no celostno podobo. Pri njeni pro-
mociji so si pomagali z družino
Novakovih, glavnimi junaki pro-
mocijske akcije. Olja Zvezda so ob
tem, da imajo posebne obešanke,
polnjena tudi v nove plastenke, iz-
delane iz okolju prijaznega mate-
riala. S tem se približujejo evrop-
skim zahtevam na področju ekolo-
gije. V dobrih dveh in pol mesecih,
odkar poteka akcija Zvezde, se je
to olje na slovenskem trgu dobro
uveljavilo. Tako računajo, da bodo
s svojima kvalitetnima blagovni-
ma znamkama Gea in Zvezda še
naprej obvladovali vsaj 43 odstot-
kov slovenskega trga. Ker država
ni več sofinancirala proizvodnje
oljne ogrščine, so v Gei lansko leto
zaradi težav financiranja na tem
področju dokončno prekinili nje-
no proizvodnjo.
V tovarni olja vlagajo veliko de-
narja tudi v izobraževanje. Pa ne
samo zaradi certifikata ISSO 9001,
kot je poudaril direktor, temveč iz
potrebe same proizvodnje.
Tovarna olja GEA je od novem-
bra 1992 skupaj z nizozemskim
podjetjem STAPO soustanovi-
teljica in večinski lastnik (51,2 od-
stotka) podjetja v mešani lasti
PARTVS, njihova glavna proiz-
vodnja pa so delikatesni proizvodi
na osnovi rastlinskih maščob in
prodaja trgovskega blaga. Ker je
program perspektiven, trenutno
pokriva sedem odstotkov potreb
slovenskega trga, nameravajo v
Gei do konca letošnjega leta z
ustreznimi sanacijskimi ukrepi
doseči 10-odstotni delež na sloven-
skem trgu majonez. Ker pa je Par-
tys v finančnih težavah, namerava-
jo odkupiti večji delež v tem pod-
jetju.
Ko smo ob koncu vprašali direk-
torja uprave slovenjebistriške to-
varne olja Gea Leoj)olda Turnška,
kaj očita makroekonomski politiki
slovenske vlade, je odgovoril, da je
na tem področju najprej potrebno
zagotoviti ustrezen pravni red,
predvsem pri izterjavi plačil. Pre-
malo pa je po njegovem slovenska
vlada naredila pri razbremenitvi
gospodarstva, še manj pa na po-
dročju njegovega približevanja Ev-
ropi. "Enostavno nas vržejo v vodo,
potem pa plavaj" je še dodal ob
koncu.
Vida Topolovec
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Fminmn Mme/mm stmm
Prazna strnišča pomenijo veliko škodo v kmetijstvu tako zaradi
izgube rodovitnosti tal kot zaradi neizkoriščene možnosti pridela-
ve organske mase, ki jo lahko izkoristimo preko živinoreje v novo
vrednost ali za izboljšanje rodovitnosti tal.
Ne smemo pa zanemariti mdi
ekološkega razloga. Iz raziskav je
namreč razvidno, da se v poletnih
mesecih zaradi visokih temperatur
sprošča največ nitratov, tudi če z
dušikom ne gnojimo. Ker na ne-
posejanem strnišču ni rastlin, ki bi
ta dušik porabile, se ta izpira v
podtalnico in jo onesnažuje.
Prav sedaj je čas, ko moramo raz-
mišljati o setvi v žitna strnišča.
PRIPRAVA ZEMLJE
ZA SETEV
Njivo preorjemo takoj po spravi-
lu prejšnjega posevka do globine
18-20 cm. Globlje ni priporočljivo
zaradi ohranitve talne vlage, pri
plitvejši obdelavi pa težko zaorje-
mo ostanke slame, ki nas pozneje
motijo pri setvi.
GNOJENJE
Organska gnojila (gnoj, gnojev-
gnojnica) potrosimo pred zao-
ravanjem, medtem ko lahko mine-
ralna gnojila, predvsem NPK, po-
trosimo po oranju in jih zabrana-
mo. Količino gnojil prilagodimo
potrebam posamezne kulture.
SETEV
Prizadevati si moramo, da
strniščni posevek posejemo čim-
Pi^ej po spravilu glavnega posevka,
sai pomeni en dan v juliju enako
10 dni v pozni jeseni.
. V primeru, ko imamo zagotovi-
li'^ trg, se najbolj izplača setev
strniščnih dosevkov za prehrano
'ludi: ajda, rdeča pesa, repa za ki-
kitajsko zelje, radič. Ko pa
belimo pridelati krmo za govedo
plemenske svinje, se odlično
°°nese mnogocvetna ljulka, ki jo
, J^nio 40 kg semena /ha. Z njo
anko na strnišču pridelamo tudi
° 8 t suhe snovi na hektar, saj ob
ormalnih vremenskih razmerah
dosežemo dva manjša odkosa jese-
ni in en odkos spomladi do 25.
aprila v primeru, ko bomo kot nas-
lednji posevek v kolobarju pridelo-
vali koruzo.
Na nekaterih kmetijah se je do-
bro obnesla tudi strniščna setev
trajnih trav, ki sicer dajo količin-
sko nekoliko nižji pridelek od
mnogocvetne ljulke, vendar so
kvalitetnejše, lahko pa jih pustimo
in naslednje leto nam celo sezono
dajejo visoke in kvalitetne pridel-
ke.
Takšna strniščna setev je izred-
no pomembna, ker se na tak način
brez kemičnih pripravkov rešimo
nekaterih trajnih plevelov, kot so
slak, osat, divji sirek, ki ne pre-
našajo košje. Zmanjšamo pa tudi
občutljivost zemlje na sušo in
povečano rodovitnost, v tleh pa se
poveča procent humusa.
Priporočamo setev v meiianic
BG3 (30kg/ha) ali TDM 1 (30
kg/ha). Na kmetijah, kjer je krme
dovolj, priporočamo setev posev-
kov za zeleni podor, kot so oljna
redkev (20 k^ha), krmna repica
(10 kg/ha) ali facelija (12 kg/h£i). Ti
posevki dajo veliko zelene mase in
uničujejo nematode v tleh, zaradi
kolobarja pa niso primerni za par-
cele, na katerih bomo v nas-
lednjem letu sejali peso.
V primeru, ko imamo njivo
močno zapleveljeno predvsem s
trajnimi pleveli ali bomo v nas-
lednjem letu in parceli sejali jjeso,
priporočamo, da po strnišču vza-
memo vzorec zemlje ter njivo ob-
delamo s krožno ali navadno bra-
no do globine 5 cm, s čimer vzpod-
budimo tudi semenske plevele, da
vzklijejo. Po približno enem mese-
cu, vsekakor pa pred semenitvijo
plevelov njivo poškropimo s č l/ha
boom efekta. Enako dober učinek
dosežemo, če damo samo 4 1 hoom
efekta na ha ter dodamo 15 kg uree
na 1001 vode. Po treh do štirih ted-
nih lahko njivo preorjemo in jo
pripravimo za naslednji posevek.
Pomembno je da se zavedamo,
da je najslabše tako za tla kot okol-
je, če strnišče ostane neobdelano.
Kmetijska svetovalna služba
Ptuj:
Ivan Brodniak, ing. arg.
26- POSLOVNA SPOROČILA
I.AVGUST 1996 -
tednik
fEDNIK - I.AVGUST 1996
OGLASI IN OBJAVE-27
PTUJ / HRUP - EDEN NAJVEČJIH PROBLEMOV
Kosi/ifice se brnjo po 19. uri!
Kaže, da postaja hrup eden osrednjih problemov Ptujčanuv v
tem času. Neuradno smo izvedeli, da občani enega od ptuj-
skih območij sestavljajo pcticijo zaradi hrupa, ki prihaja iz
šotora pri ptujskih Termah. Iz drugih delov Ptuja, zlasti še
območij, ki sodijo med t.i. spalna naselja, pa nas prebivalci
iz dneva v dan opozarjajo na hrup, ki ga ustvarjajo kosilnice
pri košnji trave po 19. url in zgodaj zjutraj, čeprav uredba o
hrupu v naravnem in žlvljcnskem okolju s prilogami, ki tc
dni praznuje že prvo ohlctnlco veljave, to prepoveduje.
Nič ne pomagajo negodovanje
občanov in njihove pritožbe na
policijsko postajo v Ptuju; tam
naj bi jim odgovorili, da so
nemočni (čeprav je policija tista,
ki nadzira izvajanje 19. in 20.
člena te uredbe, o tem smo po-
drobneje pisali v Tedniku 16.
maja letos). Pritožili pa so se
tudi vodji inšpekcije za okolje.
Pritožb, ki so jih imeli občani
zaradi košnje trave okrog blo-
kov v zgodnjih jutranjih urah
(ob 6.30 uri, čeprav je po uredbi
dovoljeni čas med 8. do 19. ure
vsak dan), ki jo izvaja Komunal-
no podjetje Ptuj, pa, kot kaže, v
bodoče več ne bo. Direktor Jože
Cvetko je zagotovil, da bodo
uredbo poslej spoštovali in kosi-
li po osmi uri, kljub temu da se
njihov delovnik pričenja že ob
šestih zjutraj. Po njegovem
košnja, ki se izvaja le trikrat let-
no, ni problematična. Proble-
matične so vse druge oblike
hrupa. Ampak ker uredba že je,
bi jo kazalo spoštovati. Začenja
se pri majhnih povzročiteljih
hrupa, druge pa bo treba, kot
kaže, na omenjeno uredbo še
spomniti, kot tudi tiste, ki so
najbolj poklicani, da jo spoštuje-
jo in udejanjajo. Zanimivo je
bilo namreč videti in slišati, ka-
teri Ptujčani so dan državnosti
izkoristili za košnjo. Tudi tisti,
ki jim je izvajanje predpisov po-
klicna naloga. Uporaba kosilnic
je namreč prepovedana tudi za
praznik, če je dela prost dan.
MG
CVETKOVCI / ZA BOLJŠI PRIDELEK
Ibfmo vjff namakalno zadivgot
v soboto se je v domu krajanov v Cvetkovcih zbralo okrog
40 kmetovalcev iz Podgorcev, Cvetkovcev, Trgovišča,
Osluševcev In Velike Nedelje ter na maratonskem sestanku
ustanovilo namakalno zadrugo Podgorci - Velika Nedelja.
Kmetovalci so na ustanov-
nem občnem zboru sprejeli pra-
vila namakalne zadruge, akt o
ustanovitvi in program dela. Iz-
volili so petnajstčlanski upravni
in petčlanski nadzorni odbor.
Za predsednika upravnega od-
bora so izbrali Stanka Bezjaka
iz Cvetkovcev, podpredsednik
pa je postal Vekoslav Kumer iz
Trgovišča. Predsednik nadzor-
nega odbora bo izbran na prvem
sestanku tega organa. Pravila
zadruge določajo, da se je zadru-
ga ustanovila z namenom iz-
gradnje in gospodarjenja z na-
makalnim sistemom. Kot nad-
gradnjo pa pravila omogočajo
kasneje tudi kmetijsko proiz-
vodnjo in storitve.
Sodelujoči so izjemno pazili,
da so v vodstvu enakomerno
zastopani predstavniki krajev-
nih skupnosti Podgorci in Veli-
ka Nedelja. Sedež zadruge bo v
Podgorcih. Program dela zajema
v sedanji fazi predvsem pridobi-
tev gradbeno-tehnične doku-
mentacije za izgradnjo namakal-
nega sistema, sprejemanje novih
članov in strokovno izobrazbo.
Član zadruge postane vsak upo-
rabnik bodočega namakalnega
sistema. Posameznik mora za-
prositi za sprejem v zadrugo,
podpisati pristopno izjavo in
plačati zadružni delež, ki znaša
5.000 tolarjev ter je plačljiv v
dveh obrokih. Prisotni na usta-
novnem sestanku so že uredili
formalnosti in postali člani za-
druge.
Z idejo ustanovitve namakal-
ne zadruge se kmetovalci ukvar-
jajo že dobri dve leti, kolikor je
deloval iniciativni odbor. Novi
zadružniki so poudarili, da so k
realizaciji projekta nepogrešljiv
del pripomogli župan Vili Trofe-
nik, Miran Kline s strokovno
podporo in vodstvom ter Kon-
zorcij za namakanje Podravja.
Leta 1993 je takratnji izvršni
svet občine Ormož pri podjetju
Hmezad naročil idejno zasnovo
za izgradnjo namakalnega siste-
ma. Tudi svetovna banka za raz-
voj, ki je opravila revizijo pro-
jekta nacionalnega namakanja v
Sloveniji, je na osnovi raziskav
pedoloških, klimatskih in pride-
lovalnih razmer projekt podprla
in odobrila financiranje njegove
izgradnje. Spomladi so si pred-
stavniki omenjene banke ogle-
dali tudi naše območje in izrazi-
li podporo programu, ki naj bi
ga realizirali v naslednjih petih
letih v obsegu 10.000 hektarjev,
v prvi prioriteti pa je tudi 800
hektarjev ormoškega območja.
vk
ORMOŽ / ŽETEV PŠENICE
ddkup umdim konian
v petek se je iztekel uradni odkup in prevzem letošnjega pridelka pšenice pri kmetijski za-
drugi Ormož, ki je trajal že vse od 16. julija. V desetih dneh so pridelovalci na mešalnico v
Središče ob Dravi pripeljali okrog 2.500.000 kilogramov pšenice, to je za 300 ton več kot
lani. Zadruga je opravila okrog 700 odkupov pšenice, največji drenj pa je bil okrog 20. ju-
lija, ko so pridelovalci na prodajo čakali tudi do dve uri. Kapaciteta središke mešalnice za-
dostuje potrebam in zmore v uri tudi do 30 ton pšenice, vendar je bilo ob vrhuncu žetve le
treba malo počakati.
Po besedah Franca Rožanca,
vodje komerciale pri kmetijski za-
drugi Ormož, se je tržnost pšenice
močno povečala. Pridelovalci so
prodali celoten pridelek razen
manjših zalog za lastne potrebe.
Kmetijska zadruga je imela letos
sklenjene pogodbe za pšenico na
kar 400 hektarjih. Tudi kvaliteta je
bila letos zelo zadovoljiva, primesi
je bilo malo, hektolitrska teža je
bila v mejah normale, beljakovine
pa bodo verjetno nad povprečjem
11,5 odstotka. Ker je bila vlažnost
v mejah normale, tudi ne bo po-
sebnih stroškov z dosuševanjem.
Plačilo za pšenico lahko pride-
lovalci pričakujejo 30 dni po pro-
daji. V septembru pa pripravlja
kmetijska zadruga v sodelovanju s
semenarsko hišo Semenarna iz
Ljubljane strokovno predavanje o
novem sortnem izboru pšenice za
sezono 96/97, saj je na tem po-
dročju veliko novosti.
vk
CIRKOVCE • V soboto, 3.
avgusta, ob 17. uri bo v domu
krajanov nastop domačih in
tujih folklornih skupin v počas-
titev 65-letnice folklornega
društva.
PTUJ # V ponedeljek, 5. av-
gusta, bo v Malem gradu ob
18. uri odprtje novih prostorov
potujoče knjižnice Knjižnice
Ivana Potrča Ruj.
PTUJ • V ponedeljek, 5. av-
gusta, bo ob 20.30 na dvo-
rišču dominikanskega sa-
mostna koncert tenorista Ja-
neza Lotriča in pianista prof.
Toneta Potočnika.
PTUJ • V torek, 6. avgusta,
bo ob 20.30 na dvorišču domi-
nikanskega samostana kon-
cert violinista Petra Kuharja in
kitaristke Katje Porovne.
PTUJ • V torek, 6. avgusta,
bo ob 21. uri pred gledališčem
koncert Janija Kovačiča.
PTUJ • V sredo, 7. avgusta,
bo na dvorišču dominikanske-
ga samostana koncert tenoris-
ta Janeza Lotriča in pianista
prof. Toneta Potočnika.
PTUJ • V sredo, 7. avgusta,
bo ob 21. uri pred gledališčem
večer šansonov Petra Božiča
in Branka Rožmana, ki bosta
igrala tudi na violino in harmo-
niko.
PTUJ • V petek, 9. avgusta,
bo ob 20.30 na dvorišču domi-
nikanskega samostana kon-
cert tenorista Janeza Lotriča,
sopranistke Olge Gracelj in
pianista prof. Toneta
Potočnika.
PTUJ • V petek, 9. avgusta,
bo pred gledališčem plesna
predstava Nebojše Ivanoviča,
ob 22. uri pa bo nastopil trio
španske glasbe.
PTUJ • V soboto, 10. avgus-
ta, bo ob 21. uri pred gleda-
liščem literarni večer Erike Inti-
har in Gregorja Podlogarja, ob
22. uri pa koncert skupine
Sleazy Snails.
SPET CRN KONEC
TEDNA
Od petka do nedelje zvečer je
na slovenskih cestah ugasnilo
osem življenj. Na našem
območju sicer ni bilo nobene
nesreče s smrtnim izidom, le v
prometni nesreči pri Trojanah je
v petek, 26. julija, popoldne umrl
23-letni Ivan Lekič iz Ajdovščine,
ki je bil na služenju vojaškega
roka v Ptuju in se je verjetno ob
koncu tedna peljal domov. Sam
je umrl na kraju nesreče, trije nje-
govi sopotniki pa so bili hudo
ranjeni.
UMRL V BOLNIŠNICI
ZARADI UDARCEV PO
GLAVI
v soboto, 27. julija, je v mari-
borski bolnišnici umrl 60-letni
Stanislav S. iz Bratislavcev pri
Polenšaku, občina Dornava. Tja
so ga prepeljali v četrtek, 18. juli-
ja, zaradi hudih ran, ki mu jih je v
pretepu zadal 19-letni Anton M.
iz Bodkovcev, občina Juršinci.
Med njima je v Bodkovcih prišlo
do prepira, ki je prerasel v pre-
tep. Mlajši je starejšega večkrat
udaril po glavi in ga hudo ranil.
Kljub prizadevanju zdravnikov je
zaradi posledic udarcev umrl.
NEZGODA
MLADOLETNIH
MOPEDISTOV
v ponedeljek, 22. julija, ob
20.40 je 15-letni S.G. iz Žabjeka,
občina Slovenska Bistrica, na lo-
kalni cesti pri Križnem Vrhu s ko-
lesom z motorjem prehiteval svo-
jega vrstnika, 15-letnega B.T.,
doma iz iste vasi, ki se je tudi pel-
jal z mopedom. Prav tedaj je na-
sproti pripeljal osebni avtomobil,
zato se je S.G. umaknil v desno
in trčil v B.T. Ta je padel po ces-
tišču ter se lažje ranil. S.G. je te-
daj trčil še v avtomobil in obležal
hudo ranjen, prepeljali so ga v
mariborsko bolnišnico.
MOPEDIST TRČIL V
AVTOMOBIL
Voznik osebnega avtomobila,
67-letni Franc R. iz Savcev pri Sv.
Tomažu, občina Ormož, je v to-
rek, 23. julija, ob 8.30 v
Koračicah zavijal levo z lokalne
ceste na dovozno pot. Tedaj mu
je nasproti pripeljal voznik kolesa
z motorjem, 38-letni Marjan Š. iz
Pršetincev, trčil v prednji del av-
tomobila, padel v jarek in se
hudo ranil. Prepeljali so ga v ptuj-
sko bolnišnico.
Z AVTOMOBILOM SE
JE PREVRAČAL
Po lokalni cesti skozi naselje
Muretinci, občina Gorišnica, se
je v torek, 23. julija, ob 19.15 pel-
jal z osebnim avtomobilom 18-
letni Robert F., avstrijski držav-
ljan. V ostrem ovinku je zapeljal
levo s cestišča in avto se je
večkrat prevrnil. V nezgodi se je
sopotnik, 18-letni Lino P. iz
Gorišnice, hudo ranil, sam voz-
nik in drugi sopotnik, 18-letni Ma-
rion S. iz Nemčije, pa sta se le
lažje poškodovala.
Z AVTOM TRČIL V
MOPEDISTA
Po regionalni cesti skozi nasel-
je Spodnja Ložnica, občina Slo-
venska Bistrica, se je v četrtek,
25. julija, okoli 21. ure peljal s ko-
lesom z motorjem 18-letni Tadej
K. z Dolgega Vrha. Med zavijan-
jem levo na lokalno cesto je vanj
trčil voznik osebnega avtomobi-
la, 39-letni Bojan H. iz Maribora,
ki je pripeljal za njim in kljub zavi-
ranju ni mogel preprečiti trčenja.
Mopedist Tadej K. je padel po
cestišču in se hudo ranil.
Z NEREGISTRIRANIM
MOTORJEM V
TOVORNJAK
Po lokalni cesti skozi Sloven-
sko Bistrico se je v petek, 26. juli-
ja, okoli poldneva peljal z neregi-
striranim motornim kolesom 16-
letni G.J. z Zgornje Bistrice, na
motorju je imel sopotnika iz bi-
valnega okolja, 18-letnega Boža
Ž. V nepreglednem ovinku je mo-
torist trčil v tovornjak, ki ga je vo-
zil 56-letni Ivo M. iz Poljčan. V
trčenju je bil mladoletni motorist
lažje ranjen, njegov sopotnik
Božo Ž. pa je bil huje poškodo-
van in je moral iskati pomoč v
bolnišnici.
NEZNANEC VLOMIL V
OBREŽU
v noči na torek, 23. julija, je
neznanec vlomil v trgovino Euro-
servis, d.o.o., v Obrežu pri Sre-
dišču ob Dravi. Z vlomilcem je iz-
ginilo več akumulatorjev, avto-
mobilskih plaščev in jeklenk za
plin, našel in odnesel pa je tudi
manjšo vsoto denarja. Po oceni
je lastnika Draga Č. oškodoval za
dobrih 600.000 tolarjev.
PTUJSKI POLICISTI
ŽANJEJO KONOPLJO
Prejšnji teden smo poročali o
dveh pnmerih, ko so ormoški po-
licisti pospravili letino konoplje
na dveh bolj odročnih mestih.
Ptujski policisti so v ponedeljek,
22. julija, kar na vrtu stanovanj-
ske hiše Stanislava K. v
Senčaku, občina Juršinci, našli
65 sadik indijske konoplje. Na-
sad so uničili, sadike pa zasegli.
Lastnika bodo kazensko ovadili
zaradi suma storitve kaznivega
dejanja neupravičene proiz-
vodnje in prometa z mamili.
PRETRESLJIVA
NESREČA PRI DELU NA
KMETIJI
v ponedeljek, 29. julija, dopold-
ne so na kmetiji v Rožengruntu,
KS Sv. Ana, občina Lenart, metali
slamo z voza na skedenj. Okoli
domačih, zatopljenih v delo, se
je igral 4-letni fantič T.Ž. Eden od
moških je zavihtel vile, da bi zajel
čim večji kup slame, pri tem pa je
spregledal otroka, ki je pritekel
zraven, in ga nehote prebodel z
železnimi vilami. Otroka so brž
prepeljali v bolnišnico, a so bile
rane tako hude, da je že med
prevozom umrl.
DVAKRAT GORELO
ZARADI ELEKTRIKE
Prejšnji teden je izbruhnil požar
v spalnici stanovanjske hiše
Jožeta D. v Spodnjem Gruškov-
ju, občina Videm pri Ruju. Ogenj
se je razširil na pohištvo in vrata.
S pomočjo sosedov so ogenj po-
gasili še pred pnhodom gasilcev.
Ugotovili so, da je požar nastal
zaradi kratkega stika, škodo pa
so ocenili na okoli 500.000 tolar-
jev.
Zaradi napake na električni na-
peljavi je dan kasneje izbruhnil
požar na gospodarskem poslop-
ju Janka Z. v Vintarovcih pri
Destrniku. Ogenj se je razširil še
na ostrešje stanovanjske hiše in
ga skupaj z gospodarskim pos-
lopjem upepelil. Uničena je tudi
večja količina sena, nekaj kmetij-
skih strojev in precej orodja.
Škodo še ocenjujejo.
NA MEJNEM PREHODU
STA SE UPIRALA
POLICISTOM
v nedeljo, 28. julija, zgodaj zju-
traj sta se na mejni prehod v Sre-
dišču ob Dravi pripeljala z oseb-
nim avtomobilom Mariborčana,
29-letni Vojko K. in 30-letni Igor
K. Voznik Vojko je kazal znake
vinjenosti, zato so policisti zanj
odredili preizkus z alkotestom,
vendar ga je Vojko odklonil,
povrh pa se tudi ni hotel umakniti
z voznega pasu, raje je zapeljal
vzvratno do mejne črte s
Hrvaško. To je bil razlog, da so
ga policisti povabili v službeno
vozilo, vendar sta se oba temu
uprla, zato so ju vklenili, nato pa
pridržali do iztreznitve na policij-
ski postaji v Ormožu. Prijavili ju
bodo sodniku za prekrške zaradi
kršitve zakona o nadzoru
državne meje ter kršitve javnega
reda in miru.
FF
RODILE SO - ČESTITA.
MO:Andreja Perger, Maj.
ski Vrh 23, Ptuj - dečka^
Nada Muršec, Jiršovci ^
Destrnik, - deklico; Oig^
Pintarič, Bratislavci 39/a
Polenšak - Evo; Mira
Zemljarič, Zabovci 26
Markovci - Tamaro; Brigitg
Glažar, Stojnci 84, Markov-
ci - Tejo; Dr. Marija Seru-
ga-Doliška, Videm 2, Vi-
dem - Katjo; Sonja Ramot
Greg. dr. 13, Ptuj, - NikaJ
Marjeta Anderlič, Senešci
70, Vel. Nedelja - dečka;
Biljana Verbančič-Vujovič,
Volkmerjeva 27, Ptuj - Mar-
ka; Ljubica Prikratki,
Vičava 100, Ptuj - Luka;'
Anica Toš, Hvaletinci 21,
Vitomarci - Davora; Ksenja
Alaksič, Vel. Brebrovnik 2,
Miklavž - Žana; Nada Mur-
ko, Mestni Vrh 60/a, Ptuj -
Anjo; Ivica Škrjanec,
Strjanci 38, Podgorci - Evo;
Vida Rašl, Žabjak 27, Ptuj -
Katjo; Urška Glažar, Haj-
doše 38/a, Hajdina - Lariso;
Marija Dobaja, Zamušani
3, Gorišnica - deklico; Jo-
lanka Dragarič, Frankovci
2/a, Ormož - Erika; Marija-
na Matjašič, Nova vas 24,
Ptuj - Amadejo.
POROKE - PTUJ: Ivan
Poljanec in Ljubica Bedrač,
Bukovci 120; Miroslav
Žlahtič, Zagrebška c. 54,
Ptuj, in Ljuba Novak,
Senčak pri Juršincih 34;
Peter Brumen in Jožica
Cep, Maistrova 16, Ptuj;
Milan Furek in Marija
Zunkovič, Slovenja vas 40;
Mitja Mešl, Potrčeva c. 42,
in Mateja Bezjak, Ke-
renčičeva 1, Ptuj; Franc
Feguš, Gorišnica 105, in
Olga Emeršič, Cirkulane
87.
POROKA v Zavrču: To-
mislav Talan, Križovljan
Radovečki, M. Tita 61,
Hrvaška, in Bojana Lazar,
Turški Vrh 106/a.
UMRLI SO: Pavlina
Javšovec, roj. Majcen, Stre-
zetina 3, 1912, t 22. juhja
1996, Jožef Dolničar, Ul.
Šercerjeve brigade 18, Ptuj
1941, t 19. julija 1996,
Jožef Pukšič, Ločič 1,
1913, t 19. julija 1996, Eli-
zabeta Horvat, roj. Korošec,
Turniška ul. 20, Ptuj,
1924,t 17. julija 1996, Apo-
lonija Pintarič, roj. Režek,
Cankarjeva ul. 12, Ptuj, '-i^
1923, t 19. julija 1996, Al-
bert Koščak, Kog 101,
1944, t 22. julija 1996, Ja-
nez Tilli, Moškanjci 85/a, ''f
1929, t 22. julija 1996, Ja-
kob Emeršič, Veliki Okič
50, ❖ 1922, t 24. julija
1996, Marjeta Mere, Lanco-
va vas 90/d, 1914, t 24.
julija 1996.