JOHN FOLLUCK i-d-4y 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID.OHIO 23 OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine NEO EQUALITY DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXI. — LETO XXXI. CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 2, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 214 Židje bodo kljub ukazu Z. N. ostali v Lebanonu tel AVIV, 1. nov.—Iz glavnega stana komisije za premirje v Haifi so danes sporočili, da je izraelska vlada prezrla ukaz Z. N. in da bodo izraelske vojaške sile ostale v Lebanonu. čeprav so uradniki Združenih*^ Sovjetski tisk komentira volitve narodov zahtevali, da se morajo židovske čete umakniti z ozem-Ua Lebanona v Palestino, se Vendar veruje, da se jim bo dovolilo, da ostanejo na področju, ki so ga zavzele koncem pretek-tedna, vsaj dokler se ne bo Postavilo nove pogoje za upo-stavitev primirja. Včeraj so židje naznanili, da so v dve-dnevni bitki zavzeli ce-severno Galilejo, uničili tretjo "osvobodilno" armado Arab-in vdrli več milj v Lebanon. Arabci pravijo, da so Pofočila "pretirana" Arabski uradniki v Damasku so izjavili ,da so židovska poročila o velikih zmagah moč-^0 pretiraria in da se je povelj-tretje armade Fawzi le ^Riaknil na boljše položaje. Arabski uradniki so tudi ob-tožili Žide, da so z letali napadli ftinoge arabske vasi v Palestini Lebanonu. Pravijo, da so iz-'^^elske sile prisilile opazovalce Združenih narodov, da so se ^Kiaknili iz Galileje. Radi novega ukaza v primirju na severni fronti včeraj bilo Nobenih borb. Uradnik Združe-narodov poroča, da je le v ■Jeruzalemu prišlo do manjših spopadov. Indijec okrcal Churchilla BOMBAY, 31. okt. — Začasni Ministrski predsednik Indije ^ardar Patel je danes izjavil, da mu Churchill "smili." Patel ^ izjavo podal v zvezi s pripombo bivšega angleškega premier-da bi "lahko 30,000 angle-skih vojakov držalo celo Indijo v miru." Patel je pristavil, da je phurchill omogočil demokraci-da so preživele, "da pa se-^^j želi te iste demokracije uničiti povsod na svetu." Jesnicarski uporniki ^^lagau v peruju Lima, Pem, 30. okt.—Snoči J® bil imenovan za začasnega Pf^'^sednika Peruja voditelj des-^icarskih upornikov gen. Odria. osedanji predsednik Bosta-Mante je zbežal v begunstvo v ^^gentino. ' ^%ci zahtevajo 'mirovno pogodbo Berlin, 31. okt. — Nemški JUdski svet, ki uživa podporo ®vjetov, je danes objavil de-^racijo, s katero zahteva, da takoj sklene z neko vsenem-*0 vlado mirovno pogodbo za 'Nemčijo. Zapadni opazovalci so mne-da je zahteva nemškega Judskega sveta poteza Sovjet-® ® zveze, ki želi prisiliti za-P^^ne sile, da bi umaknile svoje iz Nemčije. Pred nekaj me-^^i so Sovjeti predlagali, da se sovjetske čete kot čete za-P^dnih sil umaknejo iz Je. Domače vesti Suho listje če želi kdo oddati suho listje, naj sporoči na 18910 Shavnee Ave. po 4. uri popoldne. Odhod v Colorado V svrho zdravja svojega sinčka je odpotovala Mrs. Mary Lonehar za nedoločen čas v Colorado Springs. Mrs. Lonehar je hči Mr. in Mrs. Anton Jerman, Bishop Rd., Wickliffe, O. Prijateljice ji lahko pišejo na 16115 Cheyene Rd., Colorado Springs, Colo. Sestra umrla v domovini Mrs. Mary Jerman, Bishop Rd., Wickliffe, O., je prejela žalostno novico iz stare domovine, da ji jie 5. oktobra umrla sestra Ivanka Krašovec, rojena Me-kinda, v Cerknici. V starem kraju zapušča mater, dve sestri in brata, tukaj v Ameriki pa poleg sestre Mary tudi sestro Urško in brata Joseph Mekinda. Bodi ji lahka domača gruda! BERLIN, 31. okt.—Sovjetski armadni časopis v Berlinu je danes v zvezi z volitvami v Ameri-|ki izrazil mnenje, da bo zmaga-ila "reakcija." Časopis "Taegliche Rundschau" pravi, da bi Wallace zmagal, če bi v Ameriki bilo dovolj progresivnih ljudi. "Na žalost," pravi sovjetski časopis, "je dosti Američanov, ki so ulovljeni na trnek predvolilne kampanje in ki se ne zavedajo, da je glas za Trumana ali pa Deweya glas, s katerim se podpira vojno politiko in jača reakcijo. "Naj bodo rezultati kakršni že bodo, eno je sigurno—Wallace-ova Progresivna stranka se bo v Zedinjenih državah uveljavila kot nova sila in bo imela veliko bodočnost." Moskovski časopisi pa se na splošno strinjajo, da ne bo nobene razlike, če zmagajo republikanci ali pa demokrati. Pravijo, da sta obe stranki ne-de-mokratični in se nahajata v rokah finančnih bossov. Redna seja Nocoj ob osmih se vrši seja podr. št. 14 SŽZ v Slov. društvenem domu na Recher Ave. članice so prošene, da se udeleže polnoštevilno. ZOBE JI JE UKRADEL ST. LOUIS, 1. nov. — Neki tat je danes vdrl v stanovanje Mrs. Mildred Proffitt, ki pa je nepovabljenega gosta začasila na delu. Zavpila je, toda ker je usta malo preveč odprla, so ji padle umetni zobi spodnje čeljusti. Lopov jih je vtaknil v že^ in jo urnih korakov ubral. Prog. Slov. ši. 3 članice krožka št. 3 Prog. Slovenk so vabljene, da se ude: leže redne mesečne seje jutri zvečer ob osmih v Slov. društvenem dom na Recher Ave. Na dnevnem redu bo več važnih stvari, zato se prosi polnošte-vilne udeležbe. Nov grob JOSEPH PREŠEREN Kot smo včeraj poročali,, je v nedeljo zjutraj nagloma preminil poznani Joseph Prešeren, star 65 let, stanujoč na 888 E. 143 St. Rojen je bil v Črnomlju, odkoder je prišel v Ameriko leta 1901. Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Jakovec, dve hčeri Mrs. Ann Anderson v Newaygo, Mich.,. in Mrs. Fannie Hartman, eno sestro in tri brate v New Mexico. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9. uri pod vodstvom Mary A. Svetek iz pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete in nato na pokopališče Calvary. OSKRBA BERLINA STANE ANGLIJO $9,200,000 LONDON, 1." nov.— Oskrba Berlina zračnim potom je do 26. oktobra stala Anglijo $9,200,-000. Zunanji podtajnik Mayhew NeVčl- J® izjavil, da so stroški v oktobru znašali povprečno $740,000 na teden. ^HEKI SOD RAZGI.AŠEN ^ CELI GRČIJI Atene, i. okt.—Grška mo-^^fhistična vlada je 29. oktobra Javila dekret, s katerim je po . / Grčiji razglašen preki sod. vlade je v zvezi z ukrepi nasprotnikom monarho-fa- 'stičnega režima. KAMUNISTICNI VODITELJ UBIT V INDONEZIJI BATAVIA, 1. nov. — Republikanska vladna radio postaja je danes naznanila, da je voditelj indoneških komunistov Mus-so bil ubit v spopadu z republikansko patrolo. ANGLEŠKI PREMOGARJI BODO GLOBLJENI LONDON, 31. okt. — V vsakem od 1,000 angleških premogovnikov je bil predvčerajšnjim ustanovljen posebni odbor, ki bo pooblaščen, da lahko naloži globo premogarjem, ki bi brez opravičenih vzrokov ne prišli na delo. VATIKAN KRITIZIRA ODBOR ORGANIZACIJE Z.N. VATIKAN, 30. okt. — Vatikanski časopis "Osservatore Romano" je danes napadel odbor organizacije Združenih narodov, ker v osnutku deklaracije o pravicah človeka ni omenil Boga. FAŠISTI SLAVIJO 26-LETNICO POHODA NA RIM RIM, 30. okt. — Predvčerajšnjim so se v mnogih mestih Italije pojavile črne fašistične zastave. Rimska policija pa je zaplenila več ročnih granat. Italijanski fašisti so proslavili 26-obletnico Mussolinijevega pohoda na Rim. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Davis, W. Va. — V tej naselbini je 18. oktobra prišlo do družinske tragedije. Louis Gruden je ustrelil svojo ženo in nato še samega sebe. Oba sta bila člana SNPJ na bližnjem Tho-masu. On je bil star 69 let, v Ameriki 53 let in po poklicu tesar. Ona pa je bila stara 61 let, v Ameriki 42 let. Zapustila sta šest odraslih otrok, dva sinova in štiri hčere. Auburn, 111. — Tukaj je umrl John Možina, star 64 let, doma iz Idrije. Dne 24. oktobra se je podvrgel operaciji radi žolčnih kamnov, kateri pa je podlegel. Bil je samski, brez sorodnikov v Ameriki, v starem kraju pa zapušča brata. V Ameriki je bil okrog 40 let in v veliki krizi pustil društvo, tako, da zdaj ni spadal k nobeni podporni organizaciji. Kratke vesti mati zastrupila hčerko CINCINNATI, 1. nov. —Danes se je tu začela obravnava proti Mary Clay-Watts, ki je obtožena, da je zastrupila svojo 11 let staro hčerko. Državni tožilec pravi, da je Mrs. Watts zastrupila hčerko z namenom, da bi dobila denar na hčerkino zavarovalnino in del imovine, ki jo je zapustil oče svoji nedoletni hčerki. thomas mann podprl kandidaturo wallacea Včeraj je potom radia na programu, ki ga je priredil odbor umetnikov, znanstvenikov in profesionalcev, svetovno znani pisatelj nemškega porekla Thomas Mann izjavil, da bo volil za Henry A. Wallace-a, ker da je edini kandidat, ki dosledno zagovarja stvar miru. PREGANJA ANtiFAŠISTOV APEL JUGOSLAVIJE MADRID, 31. okt.—Včeraj je sodišče fašističnega diktatorja Franca obsodilo na smrt trojico antifašistov, 35 ostalih pa na dve Ho 35 let ječe. (Ameriški odbor ža zaščito protifašističnih beguncev je na--slovil na državnega tajnika Marshalla apel, s katerim zahteva, naj posreduje v korist na smrt obsojenih španskih rodoljubov) . V FRANCOVI ŠPANIJI ODBOR Z. N. ZAVRGEL PARIZ, 31. okt,—Politični odbor Združenih narodov je s 50 proti 6 glasovom zavrgel apel Jugoslavije, da se na zasliševanja v zvezi z vprašanjem Grčije povabi tudi predstavnika grške Demokratične vlade- gen. Markosa. NEMŠKI MINISTER NAPADEL ZAPADNE SILE BERLIN, 1. nov. —Nemški notranji minister za sovjetsko okupacijsko zono Kurt Fischer je danes napadel zapadne sile, češ da vežbajo saboterje, ki bodo poslani v vzhodno Nemčijo, da bi delali škodo. BOLGARSKO-HOLANDSKI TRGOVINSKI SPORAZUM SOFIA. 1. nov.—Danes je bil podpisan trgovinski sporazum med Bolgarijo in Holandijo, na osnovi katerega bo Bolgarija v zameno za poljedelske pridelke, krzno in tobak dobila holandske stroje, kemikalije, električni material in sirovo gumo. KKK TERORIZIRA ZAMORSKE VOULCE NASHVILLE, Tenn., 1. nov. —Župan Thomas L. Cummings je danes izjavil, da je nashvill-ski zamorski sektor mesta preplavljen z grozilnimi pismi, s katerimi se pred volitvami svari zamorce, naj se ne približujejo volilnim kočam. Šef pošte William Gupton pa je rekel, da ga je župan obvestil o grozilnih pismih. Pisma svetujejo zamorcem, naj ne volijo 2. novembra, ker "da jih KKK dobro pozna." KONCERT DLASBENE MATICE V NEDELJO 7. NOV. 1948 v SND, 6417 ST. CLAIR AVE. $1.00 Začetek ob 4. pop. Angleški levičarji napadli Zed. države LONDON, 1. nov. — Angleški levičarji so danes pred poslopjem ameriške ambasade priredili proti-ameriške demonstracije, vzklikali Wallace-u, napadali dolarski imperializem in zahtevali, ■ da se preneha s preganjanjem ameriških komunističnih voditeljev. Demonstracije so angleški komunistični časopisi naznanili že pred enim tednom. Demonstrantje, katerih je bilo nad 1,000, so nosili napise: "Aretirani, ker so hoteli mir," (očividno v zvezi s preganjanjem ameriških komunističnih voditeljev), "Pošljite svoje bombnike domov," "Vzemite svoj Marshallov načrt s seboj," "Spomnite se na Sacca in Van-zettija" itd. Neki uradnik ameriške ambasade je sprejel deputacijo štirih demonstrantov, v kateri se je nahajal komunistični član angleškega parlamenta Philip Pi-ratin. Deputacija mu je izročila peticijo, s katero se zahteva osvoboditev ameriških komunistov. Medtem angleški časopisi izražajo splošno prepričanje, da bo gov. Dewey zmagal na predsedniških volitvah. Ker so Angleži že povsem sigurni, da bo Dewey zmagovalec, se ne zanimajo mnogo za potek volitev. Radio postaje bodo jutri omenjale volitve le v dnevnih novicah. en milijon potrošenih za poraz lauscheta YOUNGSTOWN, 30. okt. — Bivši guverner Frank Lausche je danes izjavil, da bodo njegovi nasprotniki verjetno porabili $1,000,000, da bi ga porazili pri kandidaturi za guvernerja. Lausche je izjavil, da številni letaki, plakati in ostale vrste oglašanja, ki jih je povsod videl, dokazujejo, da so v kampanjo vrženi veliki skladi. "Če bi volitve bile odvisne od denarja. Frank Lausche nima nobene prilike,' da bi J)il izvoljen," je izjavil bivši guverner. Lausche je govoril na proslavi 145. obletnice demokratske organizacije okrožja Mahoning, ki se je vršila v prostorih Y. M. C. A. Jutri pa bo govoril v Cle-velandu. ANGLEŠKI ČASNIKAR SE VRNIL IZ UJETNIŠTVA LONDON, 31. okt. — Po sedemnajstih dnevih ujetništva se je danes vrnil angleški časnikar Kenneth Matthews, ki je izjavil, da so grški partizani z njim ravnali zelo prijateljsko. Matthewsa so gerilci odpeljali že 11. oktobra z namenom, "da vidi, kako živi grška demokratična armada." Gerilci so bili tako vljudni, da je poveljnik nekega partizanskega oddelka spal na podu in svojo posteljo odstopil angleškemu časnikarju. Čian^ Kajšek je skoro popolnoma izčrpal sklad od $125,000,000 Zgubil je svoje najboljše armade, od posojila pa ima le še 15 milijonov WASHINGTON, 1. nov.—Čiang Kajšekova vlada je danes dvignila nadaljnih $5,000,000, ki jih rabi, da bi plačala ameriško orožje. Gornja vsota pa je le kaplja"*^--—-- ■■i morju z ozirom na katastro- podati. Zaradi težkih porazov falni poraz, ki ga je doživel ge- zadnja tri tedna se je njegova neralisimo Čiang Kajšek. vlada v temeljih zamajala. Utru- Državni oddelek je naznanil, jeni diktator se je vrnil izsever-da je kitajska vlada prišla do j ne Kitajske, kjer so njegove dna soda. Od posojila v znesku $125,000,000, ki ga je kongres junija meseca odobril za vojaško pomoč kitajskemu diktatorju, je ostalo le še $15,000,000. Kitajski in ameriški uradniki najboljše armade bile uničene, ali pa so stopile na stran Ljudske (komunistične) armade. "Na severovzhodu (Mandžuriji) smo imeli nesrečo, toda komunisti še vedno niso v sta- niso hoteli podati nobene izjave, | nju, da bi direktno ogrozili se-če je radi zadnjih porazov čiang} verno Kitajsko," je rekel Čiang Kajška bilo poslano v Kitajsko j Kajšek. OBRAVNAVA PROTI ČEŠKIM ZAROTNIKOM PRAGA, 31. okt. — V sredo se bo v Pragi začela obravnava proti skupini šestnajstih Čehov, ki šo obtoženi, da so pripravljali zaroto za strmoglavi jen je sedanje češkoslovaške vlade in sicer s pomočjo "ameriškega C. I. C." (ameriškega oddelka za proti-špijonažo). PRVI SNEG V MOSKVI MOSKVA, 30. okt.—Včeraj je v Moskvi padal prvi sneg. novo ameriško orožje. Armade, ki jih je opremila Amerika, so zgubljene V borbah s komunistično Ljudsko armado v Mandžuriji je bilo popolnoma uničenih več nacionalističnih divizij, katere je z orožjem opremila Amerika. Radio postaja "Svobodnega ozemlja Kitajske" (kakor se imenuje del Kitajske pod upravo komunistov)" je naznanila, da so komunisti pri zavzetju rabili ameriško orožje (verjetno orožje, ki so gazaplenili Čiang Kajšekovim vojakom). Nacionalistične divizije, ki so bile poražene v Mandžuriji, so vežbali ameriški "vojaški strokovnjaki" pri koncu druge svetovne vojne. * Čiang Kajšek je dobil 2 milijardi za "pomoč" WASHINGTON, 1. nov. — Diplomatični uradniki so danes izjavili, da je nacionalistična vlada diktatorja Čiang Kajšeka odkar je vojna končala dobila razne pomoči za vkupno $2,-000,000,000. Ena tretjina te "pomoči" je bila vojaškega značaja. # Voditelj komunistov o zmagah Ljudske armade BUKAREŠTA, 1. nov. — Predsednik kitajske Komunistične stranke Moa Tze-tung je danes izjavil, da bodo sile Ljudske (komunistične) armade zavzele celo Kitajsko. Mao Tze-tung je za glasilo Kominforme spisal članek, v katerem med ostalim pravi, da so komunistične sile pred zmago v Mukdenu kontrolirale blizu 25 odstotkov kitajskega ozemlja. Na tem ozemlju pa se nahaja 168,000,000 prebivalcev, ali pa 35 odstotkov vsega prebivalstva Kitajske. Kitajski komunistični voditelj je dalje izjavil, da so komunistične armade uničile ali pa zajele 2, 640,000 Čiang Kajšeko-vih vojakov. * NANKING, 1. nov. — Kitaj- Ameriški državljani se umikajo iz severne Kitajske Medtem so ameriške oblasti obvestile svoje državljane, naj se umaknejo iz severne Kitajske. Obveščeni krogi pravijo, da so komunisti popolnoma okupirali milijonsko mesto Mukden in da so poslednji nacionalistični uradniki zbežali pred tremi dnevi. Nacionalistična vlada ni že od nedelje imela radijskih zvez z mestom, toda ameriška radio postaja še vedno deluje in je v stikih z ameriškimi oblastmi v Šanghaju. Nacionalistična letala so danes prvič vrgla bombe na Mukden. Čiang Kajškova mornarica pa, oborožena z angleškimi topovi straži pristanišča v Yin-kiwu in Hulutao za vsak slučaj, če bi kakšni nacionalistični oddelki zbežali iz pasti. FRANCOSKE UI^JE ZAVRGLE VLADNE CENE PARIZ, 1. nov. — Unijski vo-' ditelji so danes zavrgli nove cene, ki jih je odredila francoska vlada. Med ostalim je poljedelski minister naznanil, da bodo cene blagu znižane od 2 do 8 odstotkov, cene vinu pa za 10 odstotkov. Francoska Konfederacija dela pa je odgovorila, da bi se moralo zvišati minimalne mezde. Cene je kritizirala tudi tako zvana krščanska delavska konfederacija. S kritiko vladnih cen so se zvišali možnosti, da se bo mesec dni trajajoča stavka premogar-jev razširila tudi na druge industrije. AMERIŠKI URADNIK UBIT NA DUNAJU DUNAJ, 31. okt. — Danes je bil v sovjetskem sektorju Dunaja do smrti pretepen ameriški uradnik Marshallovega načrta Irving Ross. Neka mladenka, ki se je nahajala v družbi Rossa, je izjavila, da so ga pretepli štirje Rusi. / Uradniki ameriške vojaške uprave ne bodo ničesar podvze- ski diktator čiang Kajšek je v li, dokler vsi detajli ne bodo zvezi s katastrofalnim porazom znam. svojih armad v Mandžuriji in izgubo Mukdena na seji Politič- PET UBITIH V LETALSKI nega odbora vladne stranke NESREČI V OKLAHOMI Kuomintang izjavil, da '*Kitaj- MULDROW, Okla., 1. nov. — ska mora sprejeti lekcijo pora- Tu v bližini je danes treščilo na za in nadaljevati, z borbo". zemljo neko armadno letalo. Čiang Kajšek ni pokazal no- Pet članov posadke "je bilo ubi-benega znaka, da se namerava tih. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 2. novembra, 1948. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187». GEORGE SELDES 0 JUGOSLAVIJI Zadružni domovi bodo center prosvete, kulture in zabave En del zadružnih domov bo namenjen za težke stroje, traktorje in podobno, katere bodo rabili tisti kmetje, ki ne pripadajo kolektivnim farmam in ki bi jih želeli vzeti v najem. V to sekcijo bodo vključene tudi skupine strokovnjakov, ki bodo poučevale kmete o rabi poljedelskih strojev in modernih metodah poljedelstva, da se tako zagotovi večjo proizvodnjo. Ostala polovica zadružnih domov bo posvečena pro-sveti, kulturi in propagandi. Vsako zadružno poslopje bo imelo dvorano za 200 do 500 oseb. Ko bodo vsi domovi zgotovljeni, bo brez vstopnine okrog 1,200,000 mož in žena lahko posečalo filmske predstave, predavanja, igre, majhne opere ali pa koncerte. V vsakem poslopju se bo nahajala spba za učenje. Eden glavnih ciljev je danes zatretje nepismenosti, poleg tega pa predodgoj v spcialističnem duhu odraslih oseb, katere so vzgajali monarho-fašistični sistemi starih režimov. Uradno je v Jugoslaviji bilo leta 1945, ko sta Osvobodilna fronta in sovjetska armada pognali naciste in jugoslovanske izdajalce ter ustaše iz dežele, 44.6 odstotkov nepismenih. Na nekaterih področjih pa je bilo do 90 odstotkov oseb, ki niso znale ne pisati ne čitati. Od ženskega prebivalstva je bilo 62 odstotkov, ki niso nikoli hodile v nobene šole. Bila so pa tudi cela področja, na katerih niso sploh vedeli za časopise. Program starih monarhističnih režimov v Jugoslaviji proti nepismenosti je bil tako počasen, da bi bilo potrebno 200 let predno bi se jo zatrlo. Od leta 1921 do leta 1931 se je število ljudi, ki so pisali in čitali zvišalo le za 5.9 odstotkov, ali pa manj kot 0.6 odstotkov letno. Leta 1939 je bilo 557 tečajev, katere je posečalo 28,527 oseb. V prvem letu po osvoboditvi od 1945 do 1946, ko je skoro vsaka za delo zmožna oseba pomagala čistiti vojne razvaline, se je naučilo pisati in čitati 300,000 oseb. V naslednjem letu se je to število zvišalo na 500,000; pet letni načrt pa vključuje posebno "likvidacijo nepismenosti." Domovi bodo odigrali svojstveno vlogo v prehodni dobi Sredstva zadružnih domov bodo pomagala pri likvidaciji nepismenosti. Učilnice bodo služile za izobrazbo odraslih oseb in bodo vedno ostale kot eno glavnih sredstev za spreminjanje miselnosti kmečkega in deželnega prebivalstva. "Mi bomo industrializirali deželo," mi je rekel Bajalica. "Mi bomo na farme upeljali stroje, da bodo pridelovali dvakrat več kot pa sedaj in mi bomo naučili sinove kmetov, da bodo znali rabiti stroje v naših rudnikih, livarnah in tovarnah. To bodo storili zadružni domovi. Zatem bomo spremenili življenje na vasi, da bo soglašalo z našimi socialističnimi cilji. "Delo se je začelo šele letos. Vsak deželski okraj Jugoslavije bo s 4,000 domov imel svoj kulturni center. Ce jih bomo potrebovali več, jih bomo uvrstili v drugi petletni načrt. . ' ^ - * f #■ . Kot snajališča bodo domovi zamenjali cerkve Vprašal sem Bajalico, kaj je končni cilj."Odgovoril mi je: "Življenje na vasi v stari Jugoslaviji ni bilo samo zmes nevednosti in nepismenosti, pač pa tudi poniževalnega babjeverstva. Toda nobenega' vzroka ni, zakaj ne bi prosveta prevladala na deželi, kakor je do neke mere v mestih. "Zadružni domovi bodo odprti vsak dan v letu. Postali bodo sredstvo za prosveto. ' "Središče življenja na jugoslovanski vasi je v preteklosti bila cerkev. Toda cerkev ni preprečila nevednosti, nepismenosti in babjeverstva. "Mi smo to že spremenili. "V bodočnosti bo zadružni dom središče življenja vsake jugoslovanske vasi. Postal bo center vse trgovine in vse kulture. Kot takšen bo zamenjal cerkev. Vlada je odobrila kredit v znesku 2,500,000,000 dinarjev ($500,000,000) za gradbeni material za zadružne domove. Ko bodo zgotovljeni, bodo veljali 13,000,000,000 dinarjev. Ne samo, da je vse delo pri graditvi zadružnih domov prostovoljno in neplačano, pač pa večinoma delajo UREDNIKOVA POŠTA Obupana mati prosi za zdravila Mrs. Emma Perne, 529 E. 107 St., ki je že veliko pomagala svojim in drugim potrebnim siromakom v stari domovini, je zopet prejela pismo, od nepoznane ji osebe, obupane matere, ki nujno prosi za zdravila za svojega bolnega sina. Pismu je dotična mati priložila zdravniški predpis, s katerim se je Mrs. Perne obrnila na lekarnarja, ki ji je povedal, da so te vrste zdravila zelo draga, kar pa je preveč za Mrs. Perne, ki drage volje pomaga komur mogoče. Zato se obrača s pismom na sočutna srce, če bi bilo komu mogoče pomagati, da bi se ta zdravila nabavilo in jih poslalo bolniku. Pismo piše Ana Voje, pošta Sava pri Litiji, Slovenija, Jugoslavija, ter se glasi: "Cenjena gospa! "Oprostite ako sem vam nadležna. Čisto sem obupana, bila pa se je moja nečakinja, Rudi-tova žena, spomnila na vas, ter me vso v solzah zalito tolažila, da ve, da bi Vi, draga gospa, ki ste tako usmiljena, pomagali. Tu se ta zdravila ne dobijo, zato pa mi sina ne morejo pozdraviti — v dveh letih bi mu kri čisto zvodenela, in ker ima močno razširjeno srce, bi ga zadela kap. Ima tudi hud sklepni revmatizern. Ne bi Vam napravila sitnosti in stroškov, p a vem, da te injekcije pomagajo, ker je eden dobil tudi po uslugi svojcev ta zdravila iz New Yorka, pa so ga z prvo injekcijo skoro mrtvega oživeli, in po 16 injekcijah on že sam gre po sobi; sem ga v nedeljo videla in govorila z njim. "Te injekcije stanejo 40 dolarjev. Draga mi gospa, plačajte prosim Vas lepo, če so tudi dražji, pa mi jih pošljite eks-presno,' ker bojim se, da ne bo prepozno. Sporočite mi koliko to vse stane in kako naj Vam povrnem. Denar Vam tja poslati ne morem, bi pa mogo«e dala če kdaj pridete sem na obisk pa boste tu rabili naš denar. "Za to uslugo, draga gospa. Vam bova s sinom do smrti hvaležna in mogoče še pride čas, ko se Vam bova lahko revanži-rala. "Ob sklepu teh vrstic, Vas še enkrat prav ljubeče prosim, pomagajte nama, ter se Vam že v naprej najprisrčneje zahvaljujem, ter Vas srčno pozdravljam. "Vam hvaležna Ana Voje". Jaz sem že nad en mesec tukaj, pa nisem še videl nobenega žandarja, da bi me prišel zasliševat, dočim je bilo v stari Jugoslaviji leta 1928, ko sem prišel iz Amerike, takoj drugi dan po mojem prihodu prišlo več žandarjev k meni, da so me zasliševali kakšnega' političnega prepričanja, da sem, od kod sem prišel in kaj sem prinesel iz Amerike. Danes jaz ne vidim ničesar tistega v današnji Jugoslaviji, pa čeprav vedo nekateri povedati in pisati tam v Ameriki toliko slabega o sedanji Jugoslaviji, ko pa človek pride sem, pa vidi vse obratno. Seveda ni še vsega v izobilju tukaj kot je v Ameriki, posebno je še pomanjkanje takih reči, ki jih morajo uvažati, drugače se pa vidi velik napredek povsod. Kar se pa tiče terorja, ga pa jaz ne vidim, da bi bil kaj več kot v kateri drugi državi—krivce kaznujejo povsod, kdor pa ni nič zakrivil, ga pa tudi v Jugoslaviji ne kaznujejo. Ob priliki, ko bom imel več časa, in da se bom še malo bolj razgledal, bom kaj bolj obširno opisal tukajšnje razmere. Vas srčno pozdravljam John Germek, Visoko 15, p. Turjak, Slovenija, Jugoslavija. Za zboljšanje naselbine Vdova Mrs. Gertrude Novak, ki ima svojo hišo na 5611 Carry Ave., je kupila loto, (parcelo) od družine Milavec na E. 61 cesti poleg Mlakarjeve in Gredencove hiše, kjer bodo v bližnji bodočnosti zidali lepo hišo, kakoršne so že tam zidane. Ravno tam je družina Miklav-čič prenovila moderno hišo. Z novo aktivnostjo za gradnjo parka v vznožju E. 61. in 62. ceste, bo zaživelo novo zboljšanje. Tako se poroča iz urada korporacije. Kdor še želi zidati novo moderno hišo, naj se kmalu potrudi kupiti parcelo. Kor-iporacija želi, da se začeto delo I hitfo izvede v korist naselbine. Odbor. Poročilo rojaka, ki se je vrnil v domovino Visoko, Turjak — Kakor sem obljubil pred odhodom, da bom ob priliki kaj več napisal za v list, tako vam sedaj malo opišem naše razmere. Sedaj sem jako zaposlen, ker obnavljam moj dom, katerega so požgali Italijani in belogardisti. Drugače se imam čisto dobro tukaj v domovini. Naša vlada gre v vseh ozirih nam povratnikom na roko, kolikor je pač v njeni moči. Jaz do sedaj nisem videl še nikjer tistih sikanj in terorja, o katerem toliko pišejo nekateri" listi v Ameriki. Ne vem, kdo je fabriciral tista poročila o naši domovini, najbolj gotovo jih kar sami tam pogruntajo kakoršne so jim po godu. Pomoč kolhozom V prvi polovici tega leta se je kredit, podeljen kolhozom in kolhoznikm, znatno povečal. 100 milijonov rubljev več kot v prvih šestih mesecih lanskega leta so dobili kolhozniki samo za nakup živine. Povsod izvajajo kolhozniki obširna obnovitvena in namakalna, dela, gradijo strojne postaje in kopljejo kanale za namakanje. Vsote, ki so bile posojene kolhoznikom za ta namen, so se v primeri z ustrezno dobo v lanskem letu podvojile. Velike vsote so dobili tudi kolhozniki za izboljšanje kakovo-' sti semen in za nakup umetnih : gnojil v Poljedelska banke je dala posojila tudi v obliki indivi-j dualnih kraditov za kmečko pre-I bivalstvo. I Nove visoke šole j Letos bodo odprli v Sovjetski : zvezi več novih visokih šol. V I Leningradu bo začel delovati in-I stitut za prehrambeno industrijo. V Minoku so odprli institut za tuje jezike, v Stalingradu pa prvo tadžikistansko državno visoko gledališko šolo v Rigi, v Moskvi pa veterinaijsko akademijo. Letos bodo izdatno povečali število izrednih ^ušateljev po vseh vseučiliščih. kmetje, ki se bodo z njimi koristili. Poleg tega pa mestne zadruge pošiljajo na vasi kot darila zaboje s knjigami, radio aparati, okni itd. Mestne skupine, ali pa brigade, kakor se na splošno imenujejo, so prispevale dober del od 20,000,000 ur dela, ki se ga je izvršilo pri gradnji od januarja do junija tekočega leta. Med prostovoljci so se nahajali učenci in učenke, delavci in delavke, uradniki in uradnice, članice Antifašistične lige žena in delavske unije. (Dalje prihodnjič) Ostanki dobe prostih zemljišč v Ameriki Tekom letošnjega poletja je ameriški department za notranje zadeve naznanil, da ukinja pet "zastarelih" vladnih zemljiških uradov v državah Oregon, North Dakota in South Dakota. Ti zemljiški uradi so predstavljali ostanke dobe, ko se je naseljevalo naš zapad in vlada k temu pomagala z nudenjem proste zemlje naselnikim, ki so si hoteli ustanoviti domačije na zapadu. Tozadeven zakon je bil sprejet 1. 1862 ter je veljal za vse predele, ki tedaj še niso bili naseljeni v krajih zapadno od veletoka Mississippi. Zakon je bil poznan pod imenom "Homestead Act" ter je določal, da lahko dobi zainteresirana oseba 160 akrov zemlje zastonj ako si hoče ustanoviti dom in farmo na zapadu. Pogoj je bil, da dobljeno javno zemljo obdeluje pet let. Koncem te dobe je vlada zemljišče pregledala in če je bilo obdelovano po določbah zakona, je potem pripadlo novemu naselniku oziroma farmarju, ki je plačal le nekaj malega za vsak aker podeljene zemlje. Prosta porazdelitev zemlje je bila na višku v desetletju, ki je sledilo civilni vojni. Vlada je tedaj lastovala ogromne komplekse zemlje, gozdov, pašnikov, itd. Treba je bilo ustanoviti 393 zemljiških uradov, da so sproti oddajali in pregledovali podarjeno ozir. za malo cono prodano zemljo. Prej omenjeni zakon je sicer veliko pripomogel k naselitvi zapada in razmahu prebivalstva v smeri proti Pacifiškemu morju, ni pa nudil novim naseljencem vsega, kar jim je obljubljal. Stotisoči so odšli na zapad in si tam vzpostavili domačije, ali poleg teh posameznikov je dobil zapad tudi velike korporacije, katerim je dala vlada ogromne kose zemlje v zameno za obljubo izgraditve železnic, ki naj bi povezale nanovo naseljena predelja zapada. To je privedlo na zapad trume zemljiških in drugih špekulantov — zemlja podarjena velikim korporacijam, j e končno prešla v roke posameznih lastnikov, ki pa so morali zanjo drago plačati, ker korporacije so hotele imeti dobiček. Nek drug zakon, ki je bil tudi sprejet 1. 1862 je predal milijone akrov vladne zelje posameznim državam Unije. Zemlja je bila podarjena za javne ustanove kot univerze, kolegije, itd. To ja omogočilo porast in razmah univerz kot je Arizonska in kolegijev kot je Državni kolegij kmetijstva in mehaničnih umetnosti v državi Iowa-i. Te ustanove se še danes delno vzdržujejo iz skladov, ki jim jih je omogočila prodana zemlja, ki so jo dobile od vlade Zed. držav. Zed. države ameriške so edina dežela na svetu, ki je podelila zemljo onim, ki so jo obljubili obdelovati in rabiti zase in za skupno korist in porast dežele. V prvih letih svoje zgodovine, ko je imela Amerika organizirano vlado samo vzhodno od veletoka Mississippi, je vsaka posamezna država kontrolirala svoj javno ozemlje. Kasneje, ko se pridružila Zvezi tudi država Texas, je istotako ohranila lastništvo svoje javne zemlje. Vse drugo ozemlje, vključi-vši Alasko, se je porazdelilo po zakonih sprejetih v kongresu. Od 1,500,000,000 akrov javno lastovane zemlje v tej deželi, je kongres dozdaj oddal vso razen 500,000 akrov. Ta zemlja ni primerna za farmarenje, ker sestoja ix)večini iz puščav, gorovja in pašnikov. Vkljub temu imamo še vedno 17 zemljiških uradov v Zed. državah in tri v Alaski. Na raznih "homesteadih" je v tej deželi tudi precej sloven napravili lepe in dobičkanosne farme, drugi le životarijo in se za silo prebijajo, a pridnost, ki je lastnost n&šega priseljenca, je večini naših "homesteader-jev" omogočila, da so prišli do lastne zemlje in se oprijeli far-marenja ter se tako rešili industrijskega dela, ki je posebno v zgodnjih letih naseljevanja naših ljudi zelo črpalo delavce v rudnikih in v težki industriji. Common Council Rekordna letina Naš poljedelski department je napovedoval, da bodo imeli letos ameriški farmarji rekordno letino — največjo v zgodovini in to posebno z ozirom na pridelek koruze, ki jo je bilo lani premalo, letos pa računajo, da jo bo vsaj 3,528,815 bušljev, kolikor je še nismo pridelali v vsej naši zgodovini, žita bomo imeli letos 1,284,995,000, tudi skoro rekordni pridelek. Poleg koruze in žita bomo imeli obilen pridelek soya fižola, peanutsov, južnoameriških orehov, lanu, ovsa, sorghuma (za krmo), fižola, citronskega sadja, itd. K tako obilni letini je predvsem pripomoglo povolj- no vreme. Sicer je ponekod pridelkom škodovala huda vročina v zadnjem delu avgusta, toda v splošnem je bilo v rem® tudi pripomoglo k dobri letini Izboljšani' kmetijski stroji obdelovanje zemlje omogočajo tudi nočno oranje in sejanje ako je treba delo hitro izvršiti' Mlatilni stroji očistijo zrnje in izboljšano seme daje mnogo več pridelka na aker zemlje. Vzemimo koruzo. L. 1939 s® je pridelalo na 94,500,000 akrih zemlje 2,549,000,000 bušljev kO" ruze — letos bo dalo 86,660,00" akrov 3,528,815,000 bušljev p"' delka, kar je pripisovati rabi križanega semena. L. 1938 se j® rabilo komaj 15% križanega semena koruze, danes pa že ^5 odstotkov. — Dobra letina v tej deželi pomeni, da bo mogl^ Amerika nuditi pomoč v hram tudi drugim potrebnim dežela® oziroma« bo lahko doprinesla k svetovni zalogi tolikanj potrebnih žitnih pridelkov. Izvažali bomo pšenice, kakih 450,000,000 bušljev. Tako pravi poljedelski urad, pripomni, da je izvoz roma količina izvoza odvisna o® tega koliko bodo letos dežele v Evropi in drugod potrebovale žita in drugih živil iz Amerike-Common Council PRIMORSKE VESTI IZ TRSTA SO IZTIHOTAPILI POL TONE AMERIŠKIH CIGARET Tiskovni urad civilne policije | je včeraj v svojem suhoparnem i poročilu javil, da je finančni j oddelek civilne policije aretiral dve in ovadil sodnim oblastem tri osebe, ki so obtožene, da so se pečale s tihotapstvom 498 kg ameriških cigaret, od katerih se je policiji posrečilo do sedaj zapleniti le 18 kg. Cigarete so tihotapili iz Trsta in jih prodajali v Bologni. Aretirani in ovajeni sodišču so bili Ivan Scheri, uradnik, iz Trsta, ulica Bortoletti 3, in Peter Morini iz ulice Monte S. Gabriele 25. Ge-orgina Bassi iz ulice Galleria 4 pa je na začasni svobodi, čeprav je tudi ona ova jena sodišču. Tihotapstvo se je začelo letos maja meseca. Tedaj je Scheri odšel v Bologno obiskat svojo zaročenko Elizabeto Rigo. j Ta ga je seznanila z dvema osebama, o katerih ' policija zaenkrat nima še točnih podatkov. S tema dvema je bil sklenjen sporazum za tihotapstvo. Tako so iz Trsta pošiljali po pošti pakete polne cigaret, naslovljene na Marijo Fraporti, mater zaročenke. Ta pa je naprej prodajala cigarete črnoborzijancem, izkupiček pa je nato pošiljala v Trst, in sicer na tekoči račun Scheri jevega prijatelja Petra Morinfja v Tržaško trgovsko banko. Tu v Trstu si je družba nato delila dobiček. Skupno je bilo odposlanih ^ Bologno 123 paketov cigaret ^ teži 490 kg. Zaslužek je bil pf®' cej visok, skoraj 6 milijonov li'"' Obiski tujih predstavnikov na velesejmu Zadnji dnevi tržaškega vel®' sejma privabljajo še vedno ve obiskovalce. Vse kaže, da f število obiskovalcev že prekor^' čilo 100 tisoč. Nekateri računa' jo, da bo število obiskovale®^ doseglo ob zaključku velesej"^® 150 tisoč. Seveda so v glavnei^ ti obiskovalci iz Trsta in 1%%%' je. Medtem ko jih iz držav zaledja ni, in to zaradi politik® tistih krogov, ki skušajo dok*' zati navezanost našega mest®' na Italijo. Prav zaradi tega 3® še vprašanje, kakšne so kup®' je in s kom so bile sklenjene. Poleg angleškega veleposl®' nika Peakea, ki si je te dni ogj®' dal velesejem, je včeraj pri®® italijanski prefekt Innocent'' kot predstavnik predsedstva it®' lijanske vlade. Spremljala st® ga nepomanjkljivi dr. Paluta'' in svetniki Slocovich, Laghi t®"-Passagnoli. V četrtek popoldii® pa si je ogledal prostore Švica*" ski konzul gospod BonzaniS"' Spremljali sb ga uradniki s koR' zulata in predstavnik švicarsk® trgovinske zbornice v Italiji 2" Zunthor. RAZNE VESTI IZ SOVJETSKE ZVEZE Vse za otroka V vseh republikah ZSSR imajo mladinska tekmovanja z namenom, da ugotove zmožnosti otrok na področju literature, glasbe, plesa in drugih umetnosti in tehnike. Nad milijon pet-stotisoč otrok tekmuje za pravico udeležbe v republiških tekmovanjih. Otroc' čitajo pesmi in povesti, največkrat lastnega sestava, pojejo in igrajo instrumente. V vsaki republiki je njihov nastop posebnega krajevnega značaja, odražajoč ljudsko umetnost. Mladi izumitelji in projektanti prikazujejo razne stroje, aparate in izume izdelane po lastnem načrtu. Najbolj nadarjeni otroci, ki so se odlikovali na republiških tekmovanjih, se bodo udeležili vse-sovjetskega tekmovanja otrok, v Moskvi. j Sovjetska industrija šot« 1 Pred 30 leti je bila v ZSSR j organizirana mehanizirana pro-} izvodnja šote v velikem obsegu. I kov najdišč šote na svetu, primeri z ietom 1913 se je izvodnja šote v sovjetski dob' zvečala 23krat; Stari stroji šotna polja, ki jih je caristič"^ Rusija uvažala iz zapada, so b' li nadomeščeni z visoko duktivnimi stroji sovjetskega t' pa. Na področjih Moskve, kega, Ivanovega in JaroslavU® ga so bile postavljene števil"® strojne postaje na pogon s šot"-Sovjetska industrija šote je izmed najbolj mehaniziranih svetu. Sovjetske metode vodnje šote so sprejele Dansk®' Švedska in Irska. Sončnično seme s 50% olja Znanstvenik Leonid Saga^o^ nosilec Stalinove nagrade, J vzgojil vrsto semena sončnic, vsebuje 56 c; olja. Ta vrsta daje več maščob® kot katera koli vrsta sončn'^' ki so jih doslej gojili v Sovj® ski zvezi. Naročajte, širite in skih naseljencev. Nekateri so si Sovjetska dežela ima 70 odstot- ^'Enakopravnost!" 2. novembra, 1948. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 A.. Budal; Gledališče in tržaški Slovenci Pred 1300 leti so gledali tedanji Slovenci bojne in druge igre, ki so jih uprizarjali naši predniki v proslavo zgodovinskih dogodkov, na čast domačini bogovom, predstavijajočim naravne v zvezi z letnimi časi in svojimi glavnimi opravili. Tes-®o sožitje z zapadnimi sosedi je seznanilo s krščanstvom in njegovimi občečloveškinii prvinami, kakršne so bile v skla-s temeljnimi potezami slo-vanstva: miroljubnost, ljubezen ^0 dela, smisel za družabno pra-^cnost, enakopravnost in demokratičnost. Srednji vek je raz-iz bogoslužja, procesij in slovesnih obredov večjih praznikov duhovne igre. Tudi teh iger se udeleževali Slovenci kot i&ralci in gledalci. ^ V novem veku se je slovenski zivelj v Trstu krepko razvijal italijanskega. Prebujala je narodna zavest. Sredi 19. stoletja je zacvetelo slovstveno, ^čustveno in čitalniško življenje m budilo s slovenskimi predsta-Vami smisel za gledališče. Ka-je rastlo število prebival-®^va, se je krepila tudi sloven-®ka skupina in uveljavljala svo-temeljne kulturne pravice. ^Prav je Avstrija dajala pred-^ost italijanskemu živi ju in mu I puščala precej prosto roko v po-! ^uJčevanju Slovencev v šolstvu Vsem javnem življenju, ven-ni mogla preprečiti, da ne i Trst s svojimi 60,000 Sloven-predstavljal največjega in ®^jvažnejšega slovenskega kul-Urnega središča brž za Ljub-Jano. Ta čast drugega največ-slovenskega mesta je Tr-ostala do danes. ; 13. VII. 1920 !f IV^^ko slovensko kulturno sr.e-^isče je moralo ustvariti tudi ®yoje narodno gledališče. Ustva-ga je v začetku tega sto-®tja, leta 1902, in ga razvilo prvo svetovno vojno do le-Umetniške višine. Po vojni se Je delo znova začelo. Toda že 13. | 1920 so fašisti zažgali naš i f^arodni dom, ki je bil 16 leti ^am naše kulture, in uničil i ^Vorano slovenskega gledališča. | ašizem se je zaklel, da uniči j slovensko kulturno življenje i ^ Trstu in izbriše vsako sled slo-1 ^enstva. Slovensko gledališče je j ^'votarilo še do leta 1926. Slo-| ^eiski gledališki umetniki so se ^ato raztepli po Sloveniji, čaka-j boljših časov. ^ j slovensko gledališče v Trstu , ^Wenskega narodnega gle-blišča ni bilo več, a misel nanj živo tlela pod pepelom, ne sa-v Trstu, temveč po.vsod, kjer So živeli v svetu raztepeni '^^aški izobraženci in gledališki ^l^^^^iki. Brž ko je skupna osvobodilna borba rešila Trst fašizma in nacizma, so se začeli vračati tudi slovenski igralci in so 2. decembra 1945 že otvorili prvo povojno sezono. Slovensko narodno gledališče se je vrnilo v Trst in je tu zaživelo krepko kulturno življenje kot edino stalno gledališče tega mesta. Po dolgi borbi, da bi dobilo kakšno večjo dvorano kot nadomestilo za požgani Narodni dom, se je sprva posrečilo najti pri vojaški upravi nekaj umevanja in doseči dovoljenje za predstave v večjih dvoranah. Kakor pa je tuja oblast podlegala italijanskim šovinističnim in novofašističnim vplivom, je j začela Slovenskemu narodnemu gledališču odrekati pravico do večjih dvoran in ga silila, da se je moralo zadovoljevati z manjšimi društvenimi odri. Težav in ovir ni konca ne kraja Celo v teh prostorih so se delale gledališču v pretekli sezoni ovire. Oblasti so si izmišljale zmeraj nove težave. Zahtevale so, da se morajo predložiti dramska dela v preventivno cenzuro. Gledališka uprava se je temu uprla. Ko s tem niso uspeli, so se začeli množiti novi zapleteni predpisi o prošnjah za dovoljenje z velikansko uporabo kolkovanega papirja i n z brezkončnim pošiljanjem od Poncija do Pilata. Za eno samo predstavo v Sv. Križu n. pr. je moral gledadiški kurir s prošnjo parkrat v Sv. Križ, parkrat v Nabrežino, parkrat v Devin in parkrat na glavno policijo v Trstu; povsod so se nekam otresali, kakor da niso končno merodajni in je treba še sem in tja in drugam., Razne antifašistične organizacije vsak dan izkušajo, kako visoko se je v Trstu razvila umetnost pošiljanja od Poncija do Pilata, da bi stranko zbegali in jo utrudili. Tudi to je del živčne vojne. Tem neprilikam so se pridružile nove. Ker z began jem in s kolkovanim papirjem ni bilo mogoče zadušiti slovenske gledališke vneme, so izpustili novega zmaja, ki naj bi slovenske predstave požrl: Kolovdaci-je dvoran. Čeprav je naše gledališče igralo že tri leta po manjših odrih brez neprilik in nevarnosti za kogar koli, so oblasti proti koncu lanske sezone nenadoma odkrile, da manjše dvorane niso kolavdirane, da nimajo dovolj prostorov za šminkanje, zadostnih protipožarnih naprav in več drugega, kar je baje neobhodno potrebno za uspešno uprizarjanje. Tudi za kolavdacije je treba precej kolkovanega papirja, odhodkov pri komisijah, načrtov za nove prostore, čakanja, d a kakšna kolavdacijska komisija izreče svojo sodbo, izvedbe novih del, ki jih komisija predpiše, novega kolkovanega papirja, novih prošenj komisiji, da si izvršena dela ogleda, in novega čakanja na njeno končno sodbo in razsodbo. Stroški za vse to bi znašali od četrt do pol milijona lir za vsako dvorano. Kazalo je, da bo treba takoj zapreti gledališče. "Po milosti" so se dale oblasti toliko omehčiti, da se je sezona kolikor toliko dostojno zaključila. Obenem je prišlo svarilo, da v bodoče ne bo mogoče več popuščati in prizanašati. Droben žarek v teh gledaliških nadlogah je bila v drugi polovici lanske sezone nejasna napoved vojaške uprave, da bi se dala predelati dvorana Cinema Moderno pri sv. Jakobu v gledališko dvorano za slovenske predstave in da bi vojaška uprava to izvedla za novo sezono. Gledališka uprava je vzela to na znanje kot dalno nadomestilo za nekdanjo dvorano, ki so jo fašisti požgali, ker bi bila ta nova dvorana preveč na robu mesta. Do zdaj je prišlo do nekaj načrtov, o katerih ni znano, kako in kdaj se bodo izvedli. Z novo sezono stoji gledališče pred vsemi starimi težkočami: večjih dvoran oblasti ne dovolijo, gradnja nove dvorane pri Sv. Jakobu se ni niti pričela. Gledališče igra v predsezoni le po manjših društvenih dvoranah ali na prostem. Pred novim delom Celotno vprašanje gledališča se težko premakne z mrtve točke predvsem zato, ker se doba vojaške uprave podaljšuje v brezkončnost, ker se ne izvajajo protifašistične določbe mirovne podogbe niti določbe o] enakopraviiosti in zaščiti kul- j turnih in jezikovnih pravic slo-j venskega prebivalstva, ker se | potiska vsa cona A Tržaškega j ozemlja bolj in bolj v območje Italije in njenega neofašizma, ker ni guvernerja in se ne izvajajo niti tiste določbe začasnega statuta, ki bi se morale izvajati, kakor da so tuje oblasti docela pozabile, zakaj se je prav vršila druga svetovna vojna. Kljub takim zunanjim pers-pekvivam se loteva naše gledališče ob vstopu v novo sezono svoje visoke kulturne nal6ge z istim navdušenjem kakor v prejšnjih sezonah. V predsezoni uprizarja zadnje igre iz lanske sezone, ki se še niso mogle povsod odigrati. Obenem pripravlja tri igre iz novega repertoarja : Shakespearjevo klasično igro ''Kar hočete" za letošnjo otvoritveno premiero, Go-goljevo veseloigro "ženitev" in Cankarjeve "Hlapec" za prosla- vo 30-letnice Cankarjeve smrti. Pozneje pridejo na vrsto: vedra Držičeva igra "Boter Andraž", Remčeva "Magda", Gowr-D'Useaujeva drama iz življenja ameriških črncev "Globoko so korenine", Galsworthy - jeva "Srebrna tobačnica", drama Ivana Potrča iz nacistične oku-kacije "Lacko in Kreflji", B. Shaw^-a "Obrt gospe Worren" in Dickensow "Cvrček ob ognjišču". Za mladino se uprizori "Striček mraz", če bodo -potrebne izpremembe, lahko pride v poštev še kakšnih 6 drugih iger. Sezono bi uprava rada zaključila na prostem z igro največjega gledališkega mojstra Shakes-pearja "Sen kresne noči", ki je že dolgo sen našega režiserja Milana Košiča, a se do zdaj pri nas še ni mogel uresničiti. Ta napredni repertoar našega gledališča je v skladu z nje-vovimi dosedanjimi umetnostnimi smernicami, ki jih skuša še bolj razširiti v smislu današnje naprednosti in socialističnega realizma. Slovensko gledališče bi bilo rado veren izraz kulturne višine slovenskega naroda, rado bi seznanjalo Slovence na STO-ju z modernimi in klasičnimi deli slovenskega in drugih slovstev. Zaveda se prevaž-ne vloge tržaških Slovencev, ki tvorijo vez med zapadnimi narodi in slovanskim vzhodom in se morajo z vsemi svojimi silami truditi, da omogočajo in pospešujejo mirno sožije na tem ozemlju. Tržaškhn Slovencem bodi gledališče visoka šola duhovnega življenja, ko jih veže z matičnim narodom in z narodi drugih književnosti. Naše stalno gledališče jim bodi podlaga za na-daljno izobrazbo. Ko prihajajo v mesto gostovat italijanske gledališke družbe, si mnogi Slovenci lahko ogledajo njihovo umetnost. Če bodo preudarno primerjali, se prepričajo, da naša gledališka umetnost ne zaostaja za sosedovo in je njen razvoj celo bolj skladen in organski zato, ker imajo stolno gledališče. V gledališču ni mesta za sovraštvo Čeprav so včasih politične vade ob Jadranu zelo razgibane in zadevajo prav tu vsakovrstne ideologije druga ob drugo in cepijo oba glavna domača naroda na tabore in stranke, v struje in strujice, je vendar prav gledališka dvorana tisti prostor, kjer se zavedni, demokratični in napredni Slovenci še najlaže sestanejo kot ljudje, ki hrepenijo po umetnosti in izobrazbi, po zvoku domače besede, po ubranem govoru, ki nas zaziblje v plemenito uživanje široko razgibanih človeških mi- sli, čustev in strasti, če nikjer drugje, se človek vsaj v gledališču zave, da je v svojem bistvu vendar najprej človek, nato pripadnik svojega naroda in član družbe, da ima kot tak svoje kulturne, narodne in družbene naloge in dolžnosti. V gledališču ni mesta za sovraštvo in spore, za hujskanje in zavijanje, kakor ga ni na koncertih ali pa umetnostnih razstavah, če se kje poraja med našimi ljudmi prikrit ali odkrit odpor zoper gledališče, se to lahko dogaja samo zato, ker se nekateri naši ljudje še niso dokopali do spoznanja, da obiskovanje gledališča ni in ne more biti kakršnokoli politično udej-stvovanje, da je to kulturno, človeško in narodno uveljavljanje. Kakor ne pozna naš gleda-liški reportoar, ozkosrčnega omejevanja ter vključuje domače in tuje avtorje z raznovrstnimi priznanimi deli, tako mora videti tudi slovensko občinstvo v gledališču tisto osrednjo ustanovo, v katero naj ■ ne segajo trenutni prepihi sporoV. Gledališki internacionalizem je del najžlahtnejšega kulturnega internacionalizma, kjer ni mesta za razpihovanje lazdorov in razkolov, zagrizenosti in sovraštva. Umetnost je dežela plemenitega uživanja, poglabljanja v skrivnosti človeške narave, sočustvovanja z nesrečnimi, zatiranimi in izkoriščanimi. Pomen našega gledališča je za tržaške Slovence tem večji, ker se gledališko osebje ne posveča samo predstavam, temveč opravlja še drugo neobhodno potrebno kulturno delo izven svojega področja. Gledališki člani pomagajo mnogim dramskim družinam prosvetnih di-uštev pri režiranju in študiju in igrajo cesto tudi sami. Sodelujejo pri Veseli sceni, ki zanaša smisel za odrske predstave v kraje, kamor ne more gledališče s,amo. Prevzemajo recitacije pri* razno- nosom, ko je borba za naše kul- vrstnih kulturnih jirireditvah. V tej sezoni bodo imeli glavni delež pri novo ustanovljenih re-citacijskih večerih, ki bodo posvečeni Primorski, Koroški, Sovjetski zvezi, 30-letnici Cankarjeve smrti in drugim važnim pojavom in poglavjem slovenskega kulturnega življenja. Sodelujejo pri .dramskih oddajah na radiu. Udeležujejo se stalno vsega našega drobnega kulturnega dela, ki bi se ga drugače opravilo mnogo manj; predavanja, nasveti, članki, stiki med gledališkem in občinstvom, neprestano tesno sožitje z vsemi našimi sloji. Pomislimo samo na izgubo v našem kulturnem snovanju, če bi našega gledališča zadnja tri leta v Trstu sploh ne bilo, če bi ne bilo tistih 250 predstav in 20 del, ki so se v tej dobi uprizorila, če bi ne bilo stotisočev gledalcev, ki so ta dela videli in poslušali, ne vsakodnevne borbe za dvorane in predstave, vsakdanjih vaj za uprizarjanje, nič tega, kar nas je ta leta vselej navdajalo z veseljem in pb- turne vrednote vendarle uspevala, ko so pred nami zaživeli liki naših in tujih dramskih del, o katerih bi tržaški Slovenci drugače nič ne vedeli. V teh treh letih se je naše gledališče kljub vsem oblastvenim in šovinističnim oviram tako tesno vključilo v kulturno izživljanje tržaških Slovencev, da si je danes težko misliti to življenje brez gledališča. Naš kulturni razvoj nikakor ne sme nazaj, v zastoj ali v kakšno novofašistič-no močvirje. Ta razvoj mora podjetno in borbeno le naprej do novih pridobitev in novih zmag. V borbi za našo napredno kulturo pripada Slovenskemu narodnemu gledališču v Trstu eno najvažnejših mest. Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno ak-tualnih člankov! Širite "Enakopravnost!" OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East 61st St. HE 2730 Tone SELIŠKAR: TR2ASKA CESTA ROMAN (Nadaljevanje ) Seveda, to so imenitne stvari, o je hvaležen Presti, le upira ® da bi tudi sam kaj take-počenjal. Ali ima dovolj po-Ali je tako preprost v ®ji poštenosti, da bi ne mo-^ i^apraviti nekaj, kar se ne nekaj, kar se kaznuje, če na dan? Za take stvari ^iti zares presneto spreten previden. Kajpak, mikavno Je in če prav premisli, ni taka ^ stvar, saj pozneje lahko ^ kak način povrne, potem je cista ali pa se pozabi, da te ®®t ne peče več. cigaret mu je nekoč pri- "Kar potegni brez skrbi! Spr j va malo v ježek peče, potem se I pa navadiš," ga je poučeval ; Presta. I Tine je moško pokadil prvo cigareto. Sprva se mu je malce ; kašelj nabiral v grlu, prijetne-'ga ni občutil nič, rogljuči so ' vsekakor boljši! Seveda, lepo in ' imenitno pa se mu je zdelo puhati dim okoli sebe kakor delajo vsi pomočniki, toda pri drugi I cigareti se mu je začelo v želod-' cu neprijetno kolcati in obračati, v glavi se mu je vrtelo in postal je bled kakor stena. : "Hitro vode!" ga je bodril ! Presta. "Mnogo vode, še, še in glavo si zmoči! Tako, za danes I je dovolj!" I Tine se je vlegel v posteljo, ker ga noge niso hotele več nositi, vse je plesalo okoli njega, pa mu je kmalu odleglo. "Dobro pa to ni!" je dejal "Le zakaj vsi tako radi kadijo," "Ko se boš navadil, ne boš strpel brez te božje travice. Pa tudi dekleta te imajo rajši, če kadiš. Bolj možat si videti in brki ti hitreje rastejo, saj veš, dekleta pa so nora na to!" Če pa je stvar taka, se bo na vsak način navadil kaditi. Kar podvizal se bo in Ivanka bo debelo gledala, ko si bo pred njenimi očmi prižgal cigareto. "Pa imaš že dekleta?" ga je zvedavo vprašal Tine. "Kolikor jih hočem! Saj so vse zatrapane vame!" se je hvalil Presta. "Kako pa to narediš?" "Oh, nič takšnega. Sladkor-čke ji ponudim in ji rečem, da je lepa in srčkana ali pa kaj takšnega; dekleta so prav za prav zelo neumna. Potem jo moraš kajpak hitro poljubiti, ali pa vsaj vščipniti, toda kje na samem, in če ji rečeš 'srček moj zlati,' je že tvoja!" "Kaj pa potem?" "No, potem je dekle pač tvoje in moraš paziti, da ti ga kdo ne spelje." "Kaj pa napraviš potem s svojim dekletom? Ali se boš pozneje oženil z njim?" "Ti si pa res Kapelj posebne vrste! Do takrat jih bom imel še deset!" Tine bi rad vedel še več, pa si ni upal izpraševati naprej. Presta je bil starejši, precej za svoja leta in pod nosom se mu je že nabiral gosti puh črnih dlačic, na katere je bil silno ponosen. Neprestano si je s prsti gladil dlačice, kadil pa je tako spretno in pihal dim skoz nos, da ga je Tine kar občudoval, kadar mu je čik prilepljen visel na spodnji ustnici, sam pa je govoril in klatil z rokami. (Dalje prihodnjič) / Sometime in the very near future, a finger will press your doorbell. The ring will be for you, in more than one sense of tha word. For the doorbell ringer will be a volunteer representative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive t