icrowr BUY vttitii imtbi _WAR l Amo amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERiKf Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico_od loja do imagei GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Oman of four Slovenian Oraanizations) "Amerikanski Slovenec" 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIK L LETNIK (VOL.) LIL VOJAKI TUDI PLAČUJEJO DAVKE Washington, D. C. — Vojni finančni odbor povdarja, da to, da so letos višji davki in bodo brez dvoma še višji, ne izvzema nikogar od tega, da ne bi posodil denarja svoji vladi s tem, da kupi vojne bonde. Skoro vsi državljani in vojaki plačujejo davke. Več kakor za polovico vojnih stroškov se bo treba deželi izposoditi. To pomeni, da za fiskalno leto bo morala vlada si izposoditi za več kakor 60 bilijonov dolarjev. Državljani, ki plačajo svoje davke, store s tistim le polovico svoje dolnžosti pri financiranju vojne. Ce torej prispeva še k drugi polovici, s tem stori le drugo svojo dolžnost, ki pa ni taka kakor prva, ker kupovanje vojnih bondov pomeni le prihranjenje za nje same, za katere prihranke bodo dobili po vrhu še obresti. Kampanja za prodajanje vojnih bondov se začne dne 12. aprila. AMERIKANCI IZVAJAJO NOVO OFENZIVO V TUNIZIJI "NA DELO, ALI NA FRONTO" PRAVI PREDS. ROOSEVELT VESTI 0 DOMOVINI Slovenski slikar-umetnik Ivan Vavpotič je umrl v Ljubljani 12. feb. t. L, star 66 let. — Dva Slovenca in en Hrvat obsojeni na dosmrtno prisilno delo. — Trije Hrvatje obsojeni na smrt. Angleški bombniki zopet obiskali prusko prestolnico Berlin. — Ameriški sunek v smeri proti mestu Fondouku, — Nemci se umikajo na južnem koncu Mareth črte. — Zavezniški letalci dominirajo nebo nad Tunizijo. Na vzhodu se širijo stavke v vojni industrijL — Vlada bo morala drastično poseči vmes. — Podaljšanje delovnega časa na 48 ur na teden v 32 okrožjih dežele, kjer manjka delovnih moči. — Delavci bodo reklasificirani. Zavezniški stan, Afrika. — Ameriška pehota je s sodelovanjem oklopnih oddelkov in letalstva v soboto udarila v centralni Tuniziji proti mestu Tondouku, ki se nahaja, kaki 20 milj južno-zapadno od važnega križišča Kairrouan. Teren je težaven, a vendar poročila s fronte omenjajo, da ameriške čete napredujejo po načrtu. Angleška osma armada na jugu pri Mareth črti zaznamuje zadnje dva dneva nove u-spehe. Topniški ogenj in bombardiranje iz zraka je razdejalo več pozicij, katere so angleški pešci zavzeli z srditimi naskoki na nož. O teh bojih je poročala celo pariška radio postaja, ki je pod nazijgko Irtrntreto, da so Nemci prepustili nekatere točke Angležem radi prevelikega izpostavlje-nja. Na severu, kjer deluje angleška prva armada je bilo zadnje dni nekaj spopadov med patruljami, večjih bojev pa ne. Zavezniško letalstvo kontrolira nebo nad Tunizijo, pravijo poročila in stalno razbija železniške proge in cesto od Sousse doli do Mareth čr^, te. Proge so na več krajih razbite in promet je vsled tega za Rommelove čete otežkočen. London, Anglija. — Angleški letalci so šli zadnjo soboto ponoči zopet vasovat nad Berlin. Dva mogočna valna napada sta bila izvršena na nemško prestolnico in materielna škoda mora biti občutna. N.emška radio postaja je napad omeni- KRIŽEM SVETA NEMŠKA OFENZIVA USTAVLJENA Washington, D. C. — Predsednikovo naročilo, da se v vseh industrijskih okrožjih, kjer se proizvaja za vojno in kjer manjka delovnih moči u-vede 48 urni teden dela, se bo začelo izvajati z dneml. aprila, kakor to objavlja načelnik mobilizacijske komisije Paul V. McNutt, ki ima v oskrbi mobilizacijo za vojsko in za delo. 48 urni teden je že določen za 32 industrijskih okrožjih, v katerih primanjkuje delovnih moči. Načelnik McNutt ima polno moč, da premakne potrebne delavce z enega kraja v drugega, kakor bodo zahtevale potrebe. Kdor bi ne hotel delati, kakor se bo določilo, bo reklasificiran, če je v vojaški starosti za aktivno vojaško službo. Lokalni odbori bodo začeli z reklasificiranjem takoj po 1. aprilu. V treh večjih industrijskih tovarnah, ki delajo za vojno so nastale zadnje dni stavke. V Brooklynu, N. Y. v Bendix Aviation Corp. je prenehalo 2000 delavcev z delom. V je-klarni v New Haven, Conn, pa 1000 delavcev. Nesporazumi so nastali tudi po drugih krajih in vlada urgira takojšno uravnavo, ali pa bo sama zasegla tovarne in uredila nesporazum. — Detroit, Mich. — V de-troitski škofiji je darovalo petdeset duhovnikov kri Ameriškemu rdečemu križu. Vsak izmed njih je dal en pint krvi, ki jo bodo rabili za vojake potrebne take pomoči. — London, Anglija. — Vojaški ataše, ki je dodeljen novemu kanadskemu poslaništvu v Rusiji brigadni general H. Lefebyre, je katoličan. Izšolal ?e je na kolegiju sv. Alojzija v Montrealu, ki ga vodijo redovniki Krščanski bratje — Vatikansko mesto. — Vatikansko glasilo javlja, da s smrtjo angleškega kardinala, Hinsleya, šteje zdaj kardinal-ski zbor le 49 članov. Za povijanje v kardinale je več kandidatov, kar se bo na težko zgodilo pred zaključkom vojne radi nezanesljive transpor-tacije v Rim. — New Orleans, La. — Tu-kajšna nadškofija bo proslavila svojo 150 letnico ustanovitve dne 12. maja letos. V nadškofijski katedrali sv. Alojzija bedo v ta namen velike cerkvene slovesnosti. — Washington, D. C. — Načelnik zbora vojaških kuratov brieadni general Wrj. R. Arnold javlja, d?i armada Združenih držav potrebuje 4046 nadaljnjih kuratov aa razne veroizpovedi. Rabijo 3028 protestanta vsk i h minili;-ov. katoliških duhovnikov in 69 židovskih rabijev. — Vatikansko mesto. — Belgijski škofje so poslali nemškemu poveljniku v severni Franciji in Belgiji protest, ker so Nemci izdali odredbo, Ja morajo Belgijci delati tudi ob nedeMih in praznikih. Koliko bo protest izdal se ne ve. Boji na ruskih frontah poje-njujejo radi otajanja. Moskva, Rusija. — Rusko poročilo omenja, da je nemška ost, ki je prodirala proti severo vzhodu od Harkova odbita in ustavljena. Nemške zgube v teh bojih so trikrat višje ou ruskih, omenja poročilo. Rusi so imeli zadnja dva dni nekaj uspehov v smeri proti Smolensku in so svoje pozicije pomaknili za par milj naprej. Od Smolenska se Rusi jmhajaia še 27 milj, po zadnjih poročilih. Vobče pa boji ponehujejo, ker mraz odnehava in mnoge reke prestopajo bregove in poplavljajo okoliee, kar u-stvarja težkoče za premešča-vanje čet in težjega tovora. OPOZORILO GLEDE MESA Chicago, IIL — Zdravstveni urad "V^Mrtrgi opozarja vse gospodinje naj pazijo, kako meso bodo servirale svojim družinam. Na tisoče in tisoče gospodinj je kupilo mnogo svežega mesa te dni, ki so ga spravile v svoje ledenice (refrigerators). To ravnanje je bilo čisto brez potrebe in je povzročilo le to, da je premnogim trgovinam zmanjkalo mesa. Sveže meso, ki leži več kakor deset dni v ledenici ni več varno in zdravo za servirati ljudem. Meso, ki ima plavo barvo in postane sluzasto, ni več zdravo. Kdor uživa tako meso zboli. la, k? ga je seveda skušala o-maiovaževat, leda c menja pa pozneje razdejanje bolnišnic in raznih kulturnih ustanov, s čemer bi Nemci radi dosegli simpatije med svetom. Dejstvo je, da Nemci dobivajo občutne udarce od angleškega letalstva. In teh bo še vedno več in več. Kar so Nemci drugim posojevali, zdaj dobivajo v dobri meri nazaj. To je edina žavba, ki učinkuje na prevzetnih Nemcih. PRODAJA KONJSKEGA MESA NARAŠČA South Bend. Ind. — Tukajšnja mesnica konjskega mesa, ki je edina v tem mestu javlja, da je zadnji teden prodala 50% več mesa, kakor prejšni teden. Manjkalo je drugega mesa, pa so začeli bolj mahati po konjskem mesu. -o- Kampanja "Am. Slov." je v teku, pridobite mu kakega novega naročnika! NEMCI UTRJUJEJO HO-LANDSKA OBREŽJA London, Anglija. — Iz Stock-holma je došlo poročilo, da se je moralo v Holandiji izseliti iz ob morskih naselij več, kakor 800,000 prebivalcev. Obrežni pas ob morju v širini 15 milj je proglašen za vojno zono. Nemci so podrli vse stavbe, ki ovirajo vid na morje iz zaklonišč. Na isti način utrjujejo Nemci tudi vsa obrežja v Belgiji. "NAŠA CIVILIZACIJA SLONI NA ZDRUŽENJU V R. TELESU" Corpus Christi, Texas. —i Nadškof Most Rev. Robert E.! Lucey iz San Antonio, v Texa- i su, je imel na zlati maši škofa Rt. Rev. E. B. Ledvina v Corpus Christi zelo pomenljiv govor, ki ga omenjajo vsi katoliški listi po deželi. Med drugim je dejal nadškof: "Ime 'Corpus Christi* (Telo Kristusovo) ima globok pomen za Združene države in za ves sodobni svet. To pa zato, ker naša kultura, načini našega življenja in naša civilizacija je postavljena na ideje človeškega bratstva v Kristusu/* "Ime, o katerem govorim, ima dva pomena v začetku sv. cerkve. Nas vodi k sv. Evhari-stiji, ki je zakrament Kristusovega Telesa in Krvi in dalje nas vodi v veliko skupino človeškin bitij v vsakem delu sveta, ki so udje vidne cerkve Kristusove in tako združeni v Bogu eden z drugim, po milosti Kristusovi, poživljajoči in vodeni po svetem Duhu." "Državljani vsakega naroda, ki ljubijo Očeta v nebesih, so sinovi božji, bratje Kristusa in udje onega Rešnjega Telesa, ki je mistično Telo Kristusovo/' O i onih, ki bi radi uživali sadove krščanstva, a zanj pa nimajo volje ne smisla delati ne trpeti, je dejal: "Ni mogoče, da bi samo uživali blagoslov krščanstva in njegove kulture, pa da bi zraven prezirali Kristusa, ki je ustanovitelj krščanstva^ Ne ; moremo pričakovati miru in re-jda v krščanskem občestvu, če zraven pozabimo, da smo Telo 'Kristusovo." Dalje je vzpodbujal odlični 1 govornik, da zdaj je čas, da delamo za duhovno preobnovo. Svoj govor je zaključil: "Če bi vsi ljudje, ki so pravični in pošteni pristopili in začeli močno kampanjo za Boga In človeka, bomo lahko zgradili boljši svet v pravici miru, popravili bomo naše polomljeno bratstvo in ga obnovili v Rešnjem Telesu — Telesu našega Gospoda Jezusa Kristusa." Priti na kamelo ni tako lahka reč. Kadar hna;o naši fantje čas si t Afriki od Arabov najamejo kamele in jezdijo za zabavo okrog. Slika kaže skuoino letalcev, ki so drzni bojevniki. A na hrbet kamele imajo težave prilezli. Stoječi okrog se smejejo in pri tem uživajo. STEV. CNO.) 61 CHICAGO, ILL., TORE K, 30. MARCA TUESDAY, MARCH 30, 1943 Berlin na novo bombardiran - Mobilizacija delovnih moči i —————._._ Smrtna kosa Bazovica, Cairo, prinaša v svoji številki od 14. februarja; vest o smrti velikega slovenskega umetnika, slikarja Ivana Vavpotiča. Posmrtno ozna-; nilo prinašamo v izvirnem besedilu : Ljubljana, 12. februarja 1943: #Z Ivanom Vavpotičem, ki je umrl danes v ljubljanski bolnišnici je izgubila slovenska umetnostna kultura enega svojih reprezentantov. Umrl je slikar visokih kvalitet in široke razglednosti, neumoren delavec na področju likovne u-', metnosti, vnet posredovalec med umetnostjo in občinstvom. Njegova smrt je prišla nepričakovano kakor tolike velike stvari v življenju. Novica o smrti akademskega slikarja Ivana Vavpotiča, ki se je bliskovito razširila po me-j stu, je globoko odjeknila med; prebivalstvom, saj je bil Vavpotič še pred dnevi čil in zdrav in ga je smrt dohitela skoraj nepričakovano. Dne 6. t. m. se je Ivan Vavpotič verjetno močno prehladih Napadel ga je močan kašelj, nakar je z glavobolom nastopila tudi vročina. Bolezen se je naglo slabšala. Dne 9. t. m. so nezavestnega pre-preljali v splošno bolnišnico na oddeek za notranje bolezni. Zdravniki so ugotovili vnetje desnega srednjega ušesa. Ivan Vavpotič se je rodil 21. februarja 1877 v Kamniku, j Leta 1897 je dovršil gimnazijo v Novem mestu. Ni šel — kakor drugi — na univerzo, da \ bi se bil pripravil za kak "donosen" poklic, sledil je nagibu svoje nadarjenosti in se odločil za tisto prezirano umetnost, o kateri je takrat začela pisati mlada generacija s Cankarjem in Zupančičem. Od leta 1897 do 1899 je študiral na u-metnostni akademiji v Pragi. Študij v središču češke umet-1 nostne kulture je bil odločilen za ves Vavpotičev razvoj in do neke mere za ves značaj njegove umetnosti. S prago in s češko umetnostjo je bil tesno povezan tudi mnogo pozneje. Leta 1900 in 1901 je šludiral v Parizu na Ecole du Louvre in delal v ateljeju češkega rojaka Alfonza Muche, leta 1902 se je izpopolnjeval na Dunaju leta 1903 in 1904 je delal pri slovečem češkem mojstru Hy-naisu v Pragi in postal leta 1905 učitelj risanja na ondot-ni Strakovi akademiji. Čeprav ga je Praga vezala čustveno in umetniško, nato pa tudi rodbinsko, se je vendar že leta 1906 odločil za domovino. Sprejel je mesto na Idrijski realki. Toda šolsko delo ga ni moglo navdušiti. Nastanil se je v Ljubljani in se posvetil svobodnemu umetniškemu delu. Dolga leta je sodeloval v Narodnem gledališču in prispe- ' val k razvoju naše inscenacije. V Ljubljani se je živahno udeleževal vsega umetniškega in | sploh kulturnega življenja. Bil je funkcionar naših umet-niških združenj, član raznih ; .žirij itd. Ni mnogo umetnikov, ki bi si tako kakor on prizadevali, da bi se po poti organizacije in samopomoči izboljšali socialni položaj slovenskega u-metnika. Za tako delo ga vzpo-sablja njegov lahko bi rekli, realistični pogled na življenje. * Zdaj je Ivan Vavpotič dokončal življenjsko pot. Njego-, va smrt bo užalostila vse, ki so ga poznali. Pot njegova življenja — težka in trudna pot slovenskega umetnika — pa bo v naši umetnostni zgodovini za i vedno zaznamovana z uspehi j njegovega vztrajnega in ponosnega dela. -------- - — -o—— j Obsodbe italijanskega vojaškega sodišča Domače jugoslovansko časopisje, ki se nahaja pod kontrolo osišča je poročalo dne 17. februarja, da je vojaško sodišče obsodil na dosmrtno prisilno delo: MARTIN TEPINIJA, roj. leta 1921 v Ljubljani; bil je član revolucionarne komunistične skupine v Ljubljani in s prenašanjem vesti med komunističnimi četami vzdrževal .njihove medsebojne zveze. JAN^Z LESAR, roj. leta 1908 v Ribnici, je bil obsojen na smrt. Pripadal je prevratni in državni sovražni komunistični skupini, ter celo vstopil v vojsko z namenom, da vohuni in komunistom izdaja važne vojaške podatke; ščuval in vspodbujal je k umoru Ludvika Kluna, Franca Arko, Martina Gornika in Jožefa Cirma-na. , j * 1. Domače jugoslovansko časo-| pisje poroča dne 18. februarja, da je bil obsojen na do-11 smrtno prisilno delo ► j ANTE FURUŠIC, ki je pri- • | padal komunistični tolpi tero-s ristov in se udeležil napada na ► italijansko divizijo "Maccer-. ta". I --o——— Vojaško sodišče v Zagrebu Deutsche Zeitung in Krea-! tien poroča dne 27. februarja, t da je mobilno vojaško sodišče i v Zagrebu obravnovalo zade- • ve proti: l IVANU KARLICU, članu . komunistične stranke in sekre-r tarju 'cestne organizacije*, da- ► jal je navodila za protidržav-i no delovanje in posredoval l med člani in vrhovno komuni-. sčitno stranko na Hrvaškem; i RADO KONČARJU in i BRANKO MUČNJAKU, ki • sta prirejala v svojih stanova- - njih komunistične shode in se • bavila s komunistično propa- - igando; -j Vsi trije so bili obsojeni na . smrt in ustreljeni. V ZRAKU LETAJO — NA KAMELO NE MOREJO. KUPUJTE VOJNE BONDE I - -JJ-.-'VUYW!—---------------- m Stran 1 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 30. marca 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC { Prvi in najstarejH slovenski Tke first and tke Oldest Slovene list v Ameriki. _ljm Newspaper in Amerika. Ueftenovljen teta 1M1 W Established 1891 Izhaja vsak dan razun nedelj, po- Issued daily, except Sunday, Mon-nedeljkov in dnevov po praznikih. day and the day after a holiday. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd.f Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 _ Naročninas Subscription! Za celo leto__KS.00 For one year --—16.00 Za pol leta__ 3.00 For half a year -- 3.60 Za četrt leta_— 1.75 For three months-- 1.75 Za Chtrayr. rmulf In Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto T7 ^ For one year $7.00 Za pol leta__3.50 For half a year . 3.50 Za četrt leta_— 2.00 For three months-2-00 Posamezna itevilka . 3c Single copy--— 3c POZOR I Številke poleg vašega imena nm. naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vala naročnina. Prva pomeni mesec, draga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi važnega pomena se hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko lside lisi. — Za sadnjo iievilko t tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise bras podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _ Entered as second class matter, November 10,1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879, ________ P. A.: "PRIDIGA NA GORI ALI VATIKAN?" Pridiga na gori nam je menda bolj znana pod besedami "osem blagrov". Nedavno tega je predsednik Roosevelt v svojem nagovoru preko raflia navedel Jezusovo pridigo na gori, ali "osem blagrov", od besede do besede. "Vatikan" pa poprečnemu svetu v naših dneh pomeni katoliško cerkev — "kakoršna je". Rečejo in pišejo "Vati* kan", mislijo na katoliško cerkev. V tem smislu je nekaj zapisano v eni najnovejših knjig, ki je izšla v angleškem jeziku pod naslovom "Never Call Retreat". Pripoveduje o junaku knjige, oziroma povesti v knjigi, o nekem Shumannu, ki je šel študirat v Pariz in je slišal iz ust svojega profesorja naslednje besede: "Vsaka ustanova zgodovine je nekak kompromis med lepimi sanjami o socialnih zamislih posameznika in med trdo resnico življenja. Primerjajte pridigo na gori s sedanjimi ustanovami Cerkve (ali Rousseau-jeve spise s Tretjo Republiko). Kaj je krščanstvo — pridiga na gori ali Vatikan? (Kaj je demokracija — socialni kontrakt ali borza?" Nas tu zanima vprašanje, ki je dalo temu članku naslov: "Kaj je krščanstvo — pridiga na gori ali Vatikan?" Tisti profesor v Parizu je vsekako hotel reči, da se pridiga na gori ali "osem blagrov" prav nič ne ujema s tem. kar predstavlja danes Vatikan. Z drugo besedo — da je krščanstvo, posebej katoliško krščanstvo, v dvajsetem stoletju (in seveda že davno prej) nekaj popolnoma drugega kot je bila vsebina pridige na gori. Seveda ne čitamo tu prvič, da nasprotniki katoličanstva dolže katoliško cerkev, da se je odtujila idejam Kristusa, njenega ustanovitelja, in je naredila iz evangelijev nekaj popolnoma drugega kot je hotel Kristus. Po njihovem mnenju je treba samo pomisliti na prvi "blagor", pa boste vedeli, kako daleč je Cerkev in z njo vse katoličanstvo od Kristusove zamisli. V pridigi na gori je bilo slišati: "Blagor ubogim v duhu ..." Vatikan in papež pa — taka bogatina .. . Kako gre to dvoje skupaj? Za neveren svet to nikakor ne "gre skupaj". Verni ljudje si brez kakega "raztegovanja resnice" lahko razložimo to stvar in nas taka zaletavanja v krščanstvo niti najmanj ne motijo. ^ Mi verujemo in vemo, da je človek sestavljen iz duše in telesa. In če bi ne vedeli iz lastne skušnje, vemo iz besed svetega Pavla, da sta si duša in telo v neki neprestani razprtiji. Duša vleče kvišku, telo sili navzdol. Duša se ne more oprostiti telesa, dokler živi na tem svetu, pa ji zato ni treba obupati Kljub zemeljskim priveskom svojega telesa duša prav lahko doseže svoj končni cilj, ki je — popolna duhovnost. Nekako tako kot človek, ima tudi vsaka ustanova, v kateri se človek udejstvuje, svojo dušo in svoje telo. Duša ustanove je njena itfeja, njena vodilna misel, njena notranja načela. Telo ustanove je njena zunanja organizacija in razna zemeljska sredstva, ki se jih za dosego svojega končnega namena poslužuje. Krščanstvo je nekaj organiziranega. Kristus je ustanovil katoliško cerkev, da nadaljuje njegovo delo. Cerkev je ostala po Kristusovem vnebohodu na svetu in sprejela nalogo, da deluje na tem svetu, ki je poln pozemeljskih priveskov. Pred seboj ima celega človeka, ki ga je sprejela v duhovno vzgojo, torej njegovo dušo in njegovo telo. Torej se zavzema tudi za človekovo telesno življenje, ne samo za njegovo dušno življenje. Organizacija, ki prepreza ves svet, potrebuje torej poleg svojih duhovnih sredstev tudi zemeljska sredstva. Recimo tako: Kristusova pridiga na gori je vedno bila in ostane duša katoliške cerkve, Vatikan in vse druge njene zemeljske ustanove so pa njeno telo. Čeprav je Cerkev "nebeško kraljestvo", ne more živeti brez telesa, dokler ostane na zemlji. Če hočemo biti bolj natančni, bi bilo treba reči, da so telo Cerkve njeni verniki, katoličani, teh se pa drže razne materijalne stvari, končno tudi taka reč kot je Vatikan. Kdor skuša le nekoliko razumeti te stvari, mu "pridiga na gori in Vatikan" ne bo bogve kakšna uganka. Posebno če še ve in pomisli, kakor Cerkev svoj Vatikan in druge manjše podobne ustanove uporablja za dosego svojega cilja, za splošno korist človeškega rodu na zemlji, si bo take "uganke" z največjo lahkoto razložil. Je že tako, da je vrh neke "gore" popolnoma zadostoval Kristusu za njegovo prelepo pridigo o m sem ostal mesec dni, nato pa so me pridelili mojemu sedanjemu skvadronu — Composite Squadron 23. Sedaj sem postal kapetan zrakoplova. Na skrbi Imam in sem odgovoren za zrakoplov, ki tehta sedem ton; je zares velik. Odkar sem pri mornarici, sem se naučil veliko vsakovrstnih koristnih stvari, kar mi bo vse v prid, ko bom prost vojaške službe. Moj brat je bil vpoklican meseca januarja tega leta. Rekel je, da mu je šla od kraja precej trda; tam se morajo vežbati kar brez prestanka. Pa se vsak polagoma privadi in tudi bratu je sedaj vojaška služba že začela ugajati. Razen brata in mene je še kakih osem slovenskih fantov iz Chestertona v službi Strica Sama. , Sedaj pa moram končati to pisemce. Pozdravljam vse slovenske rojake, in rojakinje, posebno pa moje starše! — Uda-ni Vam Joseph F. Ray. A. M. M. 3-c Composite Squadron 23 Fleet Post Office New York, N. Y. -o- POZOR VSI KI POSLUŠATE RADIO! Cleveland, O. Že večkrat sem bil namenjen, da bom o priliki opozoril radio poslušalce na nedeljski program ob 6 zvečer. To je posebna ura, ki naj bi jo poslušal vsak, kateremu je kaj na tem, da hoče slišati učenjaka, katerega beseda nekaj velja in ki govori z namenom, da bi ljudi poučil o resnici. Ta ura se imenuje "The Catholic Hour", ura za katoličane. Ustanovljena je bila pred 13 leti. Te ure se poslužujejo največji učenjaki, pred vsem pa Rt. Rev. Msgr. Fulton Sheen iz Washingtonske univerze. Omenjeni nadaljuje sedaj vsako nedeljo ob šestih do pol sedmih pripravljenih 17 govorov. Za zadnjo nedeljo je skončal 12. govor, pod naslovom "Vojska in božja sodba." Vredno ga je bilo slišati; vsak katoličan, pa tudi vsak drugi državljan ameriški naj bi ga slišal. Sploh, vsi njegovi govori so tako prepričevalni in j jedrnati, da je poslušalcu največja uteha jih slišati. Ome- ------ - — - ^.^MMI^^MMMM* M njeni učenjak gqpori tako razločno, da ga je lahko razumeti vsakomur, če razume le nekaj angleščine. Vsebina govorov je tako bogata, da je dobiček za poslušalca, ki želi in išče izvedeti resnico. Od določenih 17 govorov jih bo zavr-stjo še 5, vsako nedeljo ob istemu času. Kdor se le zanima za radio poslušanje, naj odpre na National Broadcasting, WTAM ob 6 uri našega časa in bo imel dokaj vreden užitek; zamuditi tak govor je zguba slišati nekaj zelo resnega. Poleg tega je spremljan program tudi s sijajnim najfinejšim cerkvenim petjem. Upam da ga mnogi poslušate, kdor pa še ni bil na to opozorjen, naj poskusi, prav gotovo bo v tem našel obilo užitka. Vsi govori so pa primerni še posebno radi voj-. nega časa v katerem se nahajamo. To sem opozoril radi tega, ker v tem najdeta sam obilo naukov, kakoršni pridejo le iz ust takih učenjakov. Komur je za resnico in za to, da se kaj nauči v časih, ko na vseh straneh snujejo ' propagande za svoje mline, naj s&uša, da najde resnico iz ust učenjakov, ki imajo priznanje svetovno znanih mož. To sem napisal iz prijaznosti do ljudi, kateri želijo resnico izvedeti. Anton Grdina. FRANK J ERIN — 80 LETNIK Oglesby, IIL Tukajšnji zastopnik Ameri-kanskega Slovenca, Prank Je-rin, je obhajal v soboto 20. marca svoj 80. rojstni dan, in sicer pri svoji hčeri Mrs. Meg-lich, v Oglesby. Okoli 50 sorodnikov in prijateljev ^e je -udeležilo njegove proslave. Prišli so tudi pevci kluba "Soča" iz La Salle, v spremstvu Rev. Father-a Štefana Kasso-viča, župnika tamkajšnje cerkve Sv. Roka. Naprej so zapeli "Happy Birthday" in "Še na mnoga leta Bog VdS živi, Frank!", petem pa so v družbi jubilant? prepevali vsako-. vrsfne pesmi in zdravice; on je bil v» svojih mladih letih izvrsten pevec,zato še danes Jjubi petje. Sin Rudolf iz Ghi-cage je bil stoloravnatelj. On je prvi častital svojemu očetu, nato je pozval svoje sestre: Mrs. Mary Meglich (Oglesby), jMrs. Martin Senica in njenega soproga (Chicago) in Mrs. Frank Perovšek (Chicago) ; pozval je tudi vse vnuke in pravnuke in vse druge sorodnike, sosede in prijatelje, ki so slavijencu vsi vsak posebej ča-fltitali, da bi obhajal srečen in vesel rojstni dan še nadaljnih 20 let, da bo dosegel 100 let. Vse je še mogoče, ker on je še trdna slovenska korenina. Rojen je bil v Radečah pri Zidanem mostu v Jugoslaviji; leta 1903 je prišel v Ameriko, pozneje je pa dobil svojo ženo in družino semkaj. Žena mu je umrla pred 13 leti. Mr. Jerin je oče šestih otrok, treh sinov in treh hčera. * ' --r-r— — Cenjeni rojaki v Oglesby in okolici, da ne pozabite volitev, ki se bodo vršile 6. aprila za La Salle Township! Kandidat je Matt Ogrich. Isti dan so tudi volitve za School Board v .Oglesby;. kandidat je Joseph Meglich. Dne 20. aprila bodo DOGODBICE "Čudovito je, na kakšne ideje prihajajo ljudje, ki nobene ideje nimajo," je dejal znameniti dirigent Hans von Buelow v neki recenziji, ki jo je podpisal s psevdonimom "Kaligula Svilorepec". Nekega dne je prišlo na dan, kdo se skriva pod tem psevdonimom in prijatelji so ga vprašali, kako si je mogel neki izbrati takšno ime. "Ah kaj!" je odvrnil von Buelow. Moja sredstva mi to pač dovoljujejo, drugače bi si izbral psevdonim: Kaligula s katunastim repom!" ★ Maks Liebermann je nekoč portreriral zelo sitnega gospoda. Moral je poslušati vsakovrstne opazke, ki jih ni hotelo biti konec. Dolgo je potrpežljivo prenašal vse besedne izpade portretiranea, slednjič pa mu je zažugal: "Dragi moj, če ne nehate, vas bom naslikal takšnega, kakor ste!" * H knezu Wellingtonu je prišel nekega dne vsiljiv možiček, ki se ni dal odpraviti. Knez ga je vprašal, kaj. ima tako važnega, da noče proč. Brez besede je možic nato odvil zavoj, ki ga je nosil pod pazduho, in pokazal oklep, ki je bil v tem zavoju. Začel ga je hvaliti na vse pretege, da vzdrži vsako kroglo in ga ponudil končno knezu v nakup. "Dobro," je dejal knez, nataknite si ga, da vidimo, kako vam stoji." Možiček si ga je v treh minutah nataknil in zvezal. "Lepo," je menil knez, "zelo lepo. Čudovit oklep." Obrnil se je proti vratom, poklical svojega služabnika in mu velel, naj mu prinese pištolo. Ena vrata so se zaprla, potem še druga. In ko se je knez z nasmehom obrnil, ni bilo možica z oklepom nikjer več. pa županske volitve! Fred Paulika je kandidat za občinskega odborniluL Vsi ti kandidat je so že sedaj v uradih in so se izkazali, da so zmožni delati v dobrobit Slovencev. sToraj, ven, rojaki, na dan volitev ! Oddajte glasove našim kandidatom, ker je častno za nas vse, da imamo ljudi svoje narodnosti v uradih. Še enkrat ste vabljeni, da pridete na Velikonočno nedeljo 25. aprila v Slovenski dom v La Salle na shod. Slišali boste predavanje o naših trpinih v Jugoslaviji, pevski zbor bo zapel lepe pesmi, po shodu bo pa ples in veselica v spodnjih prostorih Slov. doma. Pozdrav vsem bralcem tega lista, Mr. Štruklju v JLa Salle pa želim zmago v kampanji za 25 letnico njegovega zastopništva Am. Slovenca. Mary Pryatel. Pri tej priliki bodi še povedano, da osobje v uradu Am. Slovenca iskreno častita svojemu navdušenemu in delavnemu zastopniku na Oglesby, Mr. Franku Jerinu, ki je dočakal 80 let življenja. Tudi mi mu vsi želimo, da bi v zdravju, zadovoljnosti in sreči dočakal vsaj še nadaljnih 20 let! — Urednik. DOGODKI tnad Slovenci p4 .___f.. JL ? / ABUnBi Posta iz rennsylvanije Imperial, Pa. — Te dni sta odšla k vojakom Frank Leben, sin Mr. Franka in Mrs. Mary Leben, ter Stanley Tomažič, sin Mr. Jakoba Tomažiča. Bog naj ju vodi srečno po vseh potih in ju zdrava pripelje nazaj ! V Mercy bolnišnico, Pittsburgh, se je podala na operacijo Jennie Guzeli, hčerka tukajšnje Mrs. Jennie Trušno-vic. Želimo ji, da bi se kmalu zopet povrnila med svoje drage. — John Jamnik. Na obisku Seattle, Wash. — Podpisana pozdravljam vse slovenske prijatelje po Zapadu, posebno pa še ožje rojake iz Črnomlja in Miheljevasi. Čez zimo sem bila na obisku pri hčeri v Južni. Kaliforniji, pedaj sem pa prišla obiskat drugo hčer v Seattle, Wash. Moj dom pa se nahaja v North Dakoti, državi, kjer ni nič obrambnih industrij. — Mrs. Mary Mutz. Mr. in Mrs. Martin Senica na Oglesby Chicago, 111. — Mr. in Mrs. Martin Senica, ki vodita v Chi-cagi slovensko grocerijo in mesnico,-sta se mudila na par dnevnem obisku na Oglesby, 111., kjer ima Mrs. Anna Še-nica svojega očeta Mr. Franka Jerin. ki je te dni slavil svoj 80. rojstni dan. Z Šenicatovi-mi so bili doma na obisku pri očetu tudi njegovi sinovi in o-stale hčere, ki žive poročeni v Chicagi in drugod. Očetu Franku Jerinu so priredili sinovi in hčere paftruric veselja, ko "So se zbrali okrog njega in mu čestitali ter želeli še mnogo let življenja. Mr. Frank Jerin je dolgoletni zastopnik naših listov na Oglesby. Sedaj že več let biva pri svoji hčeri Mrs. Meglich. Tudi mi mu kličemo: na mnoga leta! Pogrebi v Minnesoti Aurora — John Bradach, 65, pokopan 22. feb. Chisholm — John Tanko Sr., p. 18. feb. Eveleth — Mrs. John Kuz-ma, p. 1. marca. Virginia — Mrs/Anton Zupančič, p. 23. feb. — Umrl je tudi John Krasovich, 77, iz Franklin village. Krsti v Minnesoti Chisholm — Shirle, hčerka Mr. in Mrs. Stanley Zaitz, krščena 21. feb. Ely — Jerry Matt, sinček Mr. in Mrs. Matt Preshiren, kr. 14. feb. Soudan — Margaret Gertrude, hčerka Mr. in Mrs. Ludwig Mesojedec Jr., kr. 28. feb. Tower — Gregory Paul, sinček Mr. in Mrs. Joseph Stefa* nich,, kr. 21. feb. • ; "Am. Slovenec" prinaša najnovejše vesti dan za dnem. Či-tajte ga! TARZAN (673) DŽUNGLA KLICE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burrough* TARZAN TURNED SLOWLY. IN EVERY DI SECTION—WATER. THIS UNFRIENDLY wilderness was an island, lost IN A LONELY SEA' UNDAUNTED BY UlS SHOCKING DISCOVERY, THE APE-MAN CONTINUED HIS UNPROMISING SEARCM FOR FOOD. suddenly he halted, tinsuns with RESTRAINED excitement Tarzan je počasi motril okolico od ene strani do druge. Krog in krog, kakor daleč je segalo oko — sama Voda. ___J_________^J Ta neprijazna divjina torej ni bila nič drugega, kakor neki otok, izgubljen daleč daleč sredi samotnega morjat _______:________ . Neprestrašen vsled tega pretresljivega odkritja, je opičji mož, kljub slabim izgledom, spet začel iskati hrane. . _ ________ Kar naenkrat pa je obstal. Kdo drugi bi poskočil samega veselja, on &a se je znal premagovati. ....___ "•TO"'1 •• "- • 4. Nedelja — 4. postna. 5. Ponedeljek — Vincencij Fererski. 6. Torek — Viljem, opat. 7. Sreda — Herman. 8. Četrtek — Albert, očak. 9. Petek _ Marija Egiptovska. 10. Sobota — Mehtilda, dev. Minister Anthony Eden v formalni posi. ki j« bila posneta med nekim intervjujem v Washingtonu. Gospod (mi Slovenci bi mu rekli "brat") Eden, igra te dni v Ameriki veliko ulogo xa uravnavo važnih mednarodnih zadev. BARAGOV SVETILNIK i tfif.fr Promotojr. V&^fjMBg * BE 100% WITH YOUR mwXfuNfs ITALIJANI SO GA ZGRADILI, A STRIC SAM GA UPORABLJA DR.JOHN J. SMETANA i > Pregleduje oči in predpisuje očala < 23 LET IZKUŠNJE J OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenoe ] TeL Canal 0523 i Uradne ure: vsak dan od 9 J \ z intra] do 8:30 zvečer. ! Michael Trinko m Sinovi PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljači ometa in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako. pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo. To veliko transportno letalo so zgradili Italijani, ki je pa padlo r amerikanske roke in ga Amerikanci zdaj uporabljajo na karibejskih otokih za prevsift&je. Zraven letala je veliki vojaiki iiakibr. ki ga rabijo za premikanje raznih vozil.____ ___________ Torek. 30. marca 1943 AMERIKANSKI, SLOVENEC Stran * NEDELJSKI KOTIČEK J. M. Trunk: TEDENSKI &OL&DAR PRVA NEDELJA V APRILU "Ne ljubite sveta, niti tega, kar je v svetu (1. Jan. 2,15)". Na svetu si, svet imaš pred očmi, navezan si na svet, s svetom moraš računati radi življenja in obstanka, mnogokaj ti mora ta svet dati, da prideš skozi življenje. To so gola dejstva, in preko njih ne moreš. Nevarnost je, da ostaneš le pri svetu, in se prav tvoja ljubezen obrne edinole do sveta in tega, kar ti svet nudi in česar tudi potrebuješ. Odtod resno svarilo: "Nč ljubite sveta, niti tega, kar je v svetu". S tako ljubeznijo bo trpela ljubezen do Boga, ki je in o-stane prva in največja. Ako zanemariš ljubezen do Boga, si zanemaril prvo in najbolj potrebno. Kako upaš potem izhajati. Ne tako/ V svetu si, svet pa ne sme imeti deleža pri ljubezni. Prav vsa tvoja ljubezen •mora biti obrnjena le do Boga, in kolikor svet pride v po-stevr ker si na svetu in od sveta odvisen, bo tudi taka "ljubezen", ki je pač le ljubezen do življenja, v redu in v pravih mejah, da ti ne bo škodovala. Kakor sonce obseva svet, tako mora prišinjati in obsevati vse tvoje življenje ljubezen do Boga, Stvarnika tvojega. Ljubezen prihaja od vere. Vera na Boga mora biti kakor skala v morju, katere ne omajajo nobeni viharji. O potrebi vere utesrneš biti na jasnem. "Brez Vi re ni mogr.če Bogu do-pasti", in tako je, ker dopada-nje je ljubezen, brez vere pa ljubezni ni. Odkod je svet, odkod ti, odkod vse? Ali res moreš le misliti, da je vse le po nekem slučaju prišlo do začetka in sedanjega obstanka? Prazno bi moralo biti v tvoji glavi, ker "slučaj je bog norcev". Kakor pa je Bog zadetek vseh stvari in vsega, to-raj v prvi vrsti tudi tvoj začetek, tako je tudi le Bog vseh stvari namen, tudi tvoj edini namen. Namen pomeni, da si za Boga in za ljubezen do Boga. < *** Drugi govor na radio v j Slovenijo. £ (Oddan dne 12. marca 1943 i preko bostonske postaje I WRUL.) 1 Slovenci, Slovenke, Jugoslo- < vani:— * Pretekli torek sem na tem mestu izrekel našo in vašo že- , Ijo, da bi vatikanski radio ob- 5 javil papeževo obsojanje na- ] cističnih in fašističnih zločinov < tudi v italijanskem jeziku.'Ob ; tisti priliki sem vam obljubil, ] da vam bom spregovoril pose- s bej o mnenju naših ameriških 1 Italijanov, ki ga imajo zlasti o j tistih grozodejstvih, ki zade- < vajo pod italijansko okupacijo , naš slovenski narod. To hoČom ; danes tudi storiti. 1 Tu v New Yorku izhaja mesečnik "II Mondo", ki samega sebe nazivlje "Forum svobod- : ne italijanske besede glede na .svetovne dogodke." Izhaja deloma v angleškem in deloma v italijanskem jeziku. Vanj pišejo Italijani, ki so odločno proti fašizmu in nacionaližmu. Ta list je prinesel v letošnji februarski številki na prvem mestu angleško pisan članek pod naslovom: SLOVENCI IN ITALIJANI. V tem članku neki O. B. presoja brošuro, ki je izšla pred meseci v New Yorku in ima naslov: SLOVEjNCI HOČEJO ŽIVETI, seveda v angleškem jeziku. Napisal jo je bil Mr. Clissold, nekdanji ataše angleškega konzulata v Zagrebu. Med drugim pravi O. B. v svojem članku: , "Mi protifašistični in proti-nacionalistični Italijani ne moremo čitati o krivicah, ki jih trpe naši vzhodni bratje (Slo-jvenci) brez resničnega ginje-nja in globokega sočutja napram junaškemu ljudstvu v Sloveniji. Njihovi sovražniki so tudi naši sovražniki. Kadar pride čas za obračun, mi ne bomo zadnji, ki bomo priznali, brošura izpod peresa dr. Fur-■ lana o nesreči ostale Slovenije, - ki je O. B. še ni poznal,j ko je , pisal svoj članek v 'TTMon- > do". Zdaj navajam iz članka - nadaljnje misli. Takole piše O. i B.: r "Slovenci in njihovi prijate- lji naj vedo, da so na svetu tudi Italijani, ki so v ostri opoziciji proti fašizmu in nacionalizmu. Ti in taki bodo v bodočnosti sosedje Slovencev. Slovenci naj tudi vedo, da so bili celo v časih najhujšega nacionalizma v Italiji pošteno misleči Italijani, tako tudi med svetovno vojno, ki so pogumno dvigali svoj glas v obrambo ogroženega prava jugoslovanskih narodov. Med njimi je bil zlasti Gaetano Salvemini— sedaj živi ta mož med nami na svobodnih ameriških tleh— ki je pokazal s svojo mogočno avtoriteto, kako je treba rešiti na pošten način sloven-sko-italijanske probleme. Radi tega so mu italijanski nacionalisti tistih časov vzdeli za-smehljiv pridevek "Slavemi-jii". Mislimo, da je mož sprejel ta vzdevek kot svoj častni priimek." Članek nadaljuje: "Če bi se •nadaljevala trenja med Italijani in Slovenci, bi bilo to ne samo v škodo obeh narodov, ampaR i>i najbolj koristilo skupnemu sovražniku obeh, to je Nemcem. Mi ne vidimo nobenega vzroka, zakaj naj bi obstajal kak italijansko-slo-venski problem. Rešitev medsebojnih vprašanj bo morala biti po tej vojni še toliko lažja kot bi bila po zadnji vojni. Mi upamo, da bo nova Evropa na en ali drugi način nekaka federacija svobodnih narodov. Državne meje bodo označevale samo ločitveno črto med ozemlji raznih upravnih enot. Ko se bodo meje tako določevale, ne bo več treba jemati v poštev strategič-nih pomislekov. V pogledu ekonomskega vprašanja prav tako upamo, da državne meje ne bodo tisto kar so bile doslej, namreč bolj carinski okopni jarki ko kaj drugega. Zraven tega upamo, da bo dohod do velikih evropskih pristanišč prost za vse narode. V takih okoliščinah pač ne bo težko potegniti državne meje tako, da SE BODO KRILE Z NARODNOSTNIMI MEJAMI. ' Pač torej ne . bo več mogoče J dopustiti, da bi STRNJENE MNOŽICE ENEGA NjARODA PRIŠLE POD VLADO TUJE " DRŽAVE. In če bi kljub temu prišle kake narodnostne manjšine pod tujo vlado na o-zemlju mešanega prebivalstva, ne bo pretežko tako urediti, da se popolnoma zavarujejo kulturna in narodnostna prava manjšin." Članek zaključuje: "Ako naši slovenski prijatelji v načelu sprejemajo to naše stališče, se nam zdi, da bi mi, pro-ti-fašistični Italijani, in Slovenci v izgnanstvu lahko mnogo doprinesli k skupni stvari, ako bi v medsebojnih razgovorih razmotrivali svoje skupne probleme in predložili svoja dognanja na primernem mestu, kadar pride čas za to. In če so Slovenci voljni, jim mi prav radi damo prostora v našem listu (II Mondo), da izrazijo svoje vidike in od svoje strani .dajo nasvete za pravično rešitev problemov, ki obstajajo med našima dvema narodoma." Tako torej se delno glasi članek g. O. B. v mesečniku ."H Mondo". Mislim, da je prav, ako,tudi vi doma veste o razpoloženju poštenih Italijanov napram Slovencem. Se bolj pa mislim, da je prav, ako o tem zvedo tudi vaši tamkajšnji zatiralci v črnih srajcah, in zraven tega še o tem, kaj mislijo pošteni ameriški Italijani o svojih lastnih rojakih v črnih srajcah. Zato sem vam nekatere stvari navedel iz onega članka. Razume se, da s tem še davno ni izrečena zadnja beseda o teh zadevah. Tudi se razume, da ni vsaka beseda zapisana v vašem smislu. Toda neko zadoščenje je v tem, da članek vabi k nadaljnjemu razpravljanju in ponuja mesto za tako razpravljanje v listu "II Mondo", ki pride pred oči mnogih tisočev. In neko zadoščenje je tudi v tem, da vemo in da vi veste: Na svetu so tudi taki Italijani, ki niso voljni 1 stopiti Slovencem naproti zgolj s sovraštvom v očeh in v srcu, zgolj s puško v rokah, i zgolj z namenom, da požiga-) jo, ropajo in pošiljajo v iz- ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER ANTHONY EDEN_^ gnanstvo, ampak s prijazno besedo in pripravljenostjo za razgovor in dogovor. - Ni dvoma, da se bo našlo takih še več. Ni dvoma, da se bodo taki razgovori vodili na svobodnih tleh med slovenskimi in italijanskimi zastopniki, toda nihče ne dvomi, da bo nazadnje največ odvisno od vas samih tam doma, ki stojite na straži nad slovensko zemljo, kolikor vam le dopuščajo sedanje težke razmere. Več ko vsi razgovori in dogovori v zunanjem svetu boste odločali vi, ko pride Čas za to. Odločati boste pa mogli le, če boBte edini in se boste potegovali za .svoje pravice kot en mož. Zavedajte se, da kaka razcepljenost med vami ne more voditi do cilja. Naredite iz te opazke sami primerne zaključke. tO IN ONO PROSTA VOŽNJA Tri leta stari deček Gary Greighton je na vsak način hotel iti s svojim očetom, ko je šel delat k železnici v nekem pennsylvanskem mestu, kje* *e zaposlen. Neopažen je otrok prišel na železniško- postajo, zlezel na vlak in se moško vse-del na sedež. Zraven njega se je kmalu vsedla neka ženska, in sprevodnik je mislil, da ima pred seboj otroka z materjo in se ni brigal zanjo. Šele ko je vlak dospel v Pittsburgh, 90 milj stran, so odkrili, da mali potnik ne bi smel biti tam. NENAVADNA DEJSTVA 1 ] Prva zavarovalna družba je bila ustanovljena v Angliji leta 1705. , i, * -irr V Združenih Državah je okrog 80,500,000 oseb, ki imajo pravico voliti. * . Ameriški lešniki (peanuts) so bili znani že leta 650 pred Kristusovim rojstvom. v * Do sedaj je znanih več kakor 450,000 različnih vrst žuželk. * 1 ■1 f Prve vseučiliške stopnje al: redovi v Ameriki (college degrees), — baccalaurteus, magister, doctor, — so bili podeljeni na Harvardu leta 1642. Od takrat so ameriški učni zavodi podelili okrog štiri miljo-ne takih naslovov. GANGSTERIZEM V UNIJAH Chicago, 111. — Med raznimi unijami se je zadnje čase zopet razpaslo raketirstvo. Chicaški listi so polni raznih odkritij o tem. Razni izsiljevalci so izsilili iz raznih strank na tisoče in tisoče dolarjev. Med tem se pa raketirji, ki silijo na prva mesta pobijaj« med seboj, kakor so se svoj čas pobijali raketirji bootle-garji. Oblasti posegajo vmes, uspeha pa ni mnogo. SOL-SREDSTVO PROTI ŽEJI Kdor je že potoval na kame-|oc lah skozi puščavo, tega bi kljub si vsemuVkar je že dotlej o tem bral in slišal, zelo začudilo, ka- di ko malo vode pijejo kamele. d< Res je, da z velikimi požirki po- N pijejo preko dvajset litrov vo- vi de, če pridejo do studenca, tako j< da mnogi mislijo, da morejo ka- ž< mele v želodcu ohraniti večje ž količine neporabljene vode za sj več časa vnaprej. Toda na po- c tovanjih skozi pustinje so taki d studenci silno redki. Cel tedeft z in včasih še več uboge živali ne pridejo niti do kapljice vode/ s Tudi pripovedka o želodcu aH j grbi, ki ohranja vodo, se je po- n kazala za tako, kot v resnici je, t pot pripovedka iz 1001 noči. Č Kako kamela v neznosni trop- 1 ski vročini ne pogine od gladu, i je bila dolgo nerazrešljiva u- ž ■ ganka. Pred kratkim pa so po dolgih raziskovanjih našli reši- < tev. Znano je, da se kameli na- ] bira v grbi mast. Ta mast se v 1 7 suši porazgubi. Omenjena ma- i 1 ščoba ne služi samo kot nado- > ' mestilo za telesno hrano, am- : 1 pak se pri razkrajanju te masti r stvarja tudi toliko vode, kolikor c je kamela neobhodno rabi, da '» še more živeti. Podrobna raziskovanja so pokazala, da si zna B tudi človeško telo na podoben '» način pomagati. Človek, ki se a zdravi s tem, da se vzdržuje pi-" tja, mnogo hitreje potroši re-zerve maščob kakor oni, ki si pritrguje pri jedi. Vendar pa tudi tisti, ki se popolnoma vzdrži ži uživanja vsake pijače, pa naj se hrani s še tako suho hrano, dobi s hrano dnevno najmanj pol litra vode. Kajti vsa-e ka hrana, četudi se zdi, da je brez tekočine, vsebuje vsaj 20 do 30% vode. Okrog 200 gramov vode pa nastane v našem e organizmu pri razkrajanju hra-ne v želodcu. Razumljivo je, da potroši človeško telo neprimerno večje ko-) ličine vode, saj vsebuje že samo d kri 15 do 20 litrov vode. Najnovejša r a z i s kovanja prof. dr. Haralda Tangle so po-kazala, da znaša vsa tekočina, 1- ki jo dobi človeško telo dnevno v suhih jedeh, juhi, mleku, vodi, pivu in vinu sedem do devet 1- litrov. To pa velja le za zimo in re za naše podnebje. Poleti se ta s> količina najmanj podvoji. Do- kazano je, da je telo s potenjem 2- izločilo 20 litrov vode na dan. a- Ta voda pa se mora nadomestita ti z drugo, ker sicer lahko pri nekaterih boleznih, ki so posledica premočnega izločanja vo-H de, nastopi celo smrt. Žeji, ki jj. nastopi zaradi močnega pote-5e nja, je zato treba ugoditi. Zna-0 no je, da človek laže prenaša jjj glad kakor žejo, da je občutek e_ žeje silno neznosen in mučen, ^ tako da v tropskih krajih člo-v vek popije na dan neverjetne količine vode, ki dosežejo tudi jc 30 litrov. oj Žeja se stopnjuje posebno e- pri telesnem delu, hoji ali špor->s, tu. To je v zvezi s pospešenim dihanjem, pri katerem pljuča oddajajo mnogo več vode kot sicer. Že staro izkustvo nam pravi, da pitje še tolikšne količine vode ne more utešiti velike žeje. Nasprotno: če je vroče, se človek še bolj poti, postane utrujen, razdražljiv in nerazpolo-žen. Na mah pa vsega tega ni, žeja je odpravljena, če ne piješ same čiste vode, ampak ji dodaš majhno količino soli. Soli dodaj toliko, da jo moreš neznatno okusiti v vodi. To novo spoznanje, ki je zlasti važno za vojake in turiste, je osnovano na odkritju, da more človeški organizem vezati vodo v svoja tkiva le takrat, , če ima na razpolago dovoijno . količino. Ker pa se sol s tem u-, porabi, mora biti pač nadome-■ ščena z drugo. >, Popolnoma napačno bi bilo, - če bi se pri težkih telesnih na- - porih v vročini vode popolno-7 ma vzdržali, kakor = so to prej - svetovali. Ravno takrat je bilo . število primerov sončarice mno- - go večje kakor danes in sonča-;i rica bi popolnoma izginila, če r bi vojak ali turist imel pri sebi a vedno zavojček kuhinjske soli, i- ki bi jo dodal požirku vode med a potjo. Potem bi tudi njemu žari dostovalo pet litrov tekočine na e dan, kar se smatra v poletju kot i- normalna količina za človeka, i- ki težko dela, pa tudi žeje ne bi ii čutil nič več. Za človeka, ki se a ne bavi s težkim telesnim de-r- lom, popolnoma zadošča dva in a pol do tri litre tekočine kot na-1- domestilo za ono, kar odda. j. Ostala potrošnja vode se krije 1- iz hrane, ki jo zauživa. e Najbolj čudovita pa je bila 0 pri tem odkritju najdba nekega i- novega hormona, ki se v območ-n ju centralnega živčnega siste-1- ma izloči iz neke žleze in od tod potuje neposredno v kri, ter u-^ ravnava delovanje ledvic, koli-Ičor še nanaša na odvajanje vo-lo de. To dejstvo so dokazali tako, da so poškodovali te žleze, nakar se je kmalu nenavadno ,a povečala količina seči, ki je do-segla na dan celo trideset litrov. a' Taki bolniki so tožili o neznos-10 ni žeji, ki jih sploh ni pustila °t pri miru, ko pa so jim dali eden f do dva kubična centimetra o-m menjenega hormona, so ti muč-ta ni pojavi takoj popustili. Pre-skrba človeškega telesa z vodo m se da torej čudovito urediti in čim bolj se nam to-posreči, tem ~ bolj moremo zagospodovati ti-,ri stemu mučnemu občutku, ki mu e" pravimo žeja. Stran ? AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 30. marca 1943 Hlapec Jan Stijn Streuvels V * * * * Zena bo vse uganila, kar bo mislil, ne da bi mu bilo treba kaj povedati. Zdaj pa, Bog ve, ni počela drugega, kakor da ga je neprestano povpraševala ni ga gledala, kakor da ne bi bila še nikdar videla moškega. Pogrešal je pri Vini prijaznega vedenja, odkrite besede in skrbnosti žene na domačiji, ki je ravnala z njim kakor z lastnim otrokom. Vinin obraz mu je bil pogosto čisto tuj in njene oči so ga vznemirjale, kadar je pogledala v njegove. A iz njenega govorjenja je izhajalo, da je dogovore imela za dokončne. Kramljala je tako zaupno, kakor da ni mogoče več dvomiti, kako bosta kmalu sama svoja. Jan se je dal vplivati, pritrjeva-je je kimal z glavo in pomagal reševati vprašanja bodočnosti. A pri sebi, prav na dnu svoje notranjosti, je vendar vedel, da bo do zadnjega dne obdržal prostost za odločevanje. "Za ženitev je treba dveh!" je mislil. "In če ostanem doma, v lastni hiši, potem se pač ne bova poročila." Vendar na zunaj ni kazal, s čim se ubada. Skrival je svoje misli za okorelim izrazom in puščal Vino v njenem dobrem mnenju. "Zima le počasi teče in še dolgo je tja do velike noči." S tem sta se ločila in živela spet kakor človeka, ki se ne poznata. V nedeljo je Jan kakor ponavadi kora-čil s svojimi dolgimi nogami po poti v cerkev; roke je imel v hlačnih žepih in je zaradi mraza lezel v dve gube. Ker ni vedel ničesar več vprašati, ni čutil želje ne po-^ trebe, da bi videl ali srečal Vino. A ona ga je zmeraj ujela na isteni ovinku in šla iz stare navade, ki se ji je zdaj zdela dolžnost, poleg njega v cerkev. Z zmferaj enako skrbnostjo je povpraševala po njegovi obleki, perilu in poročala o lastnem dejanju in nehanju med tednom. Jan je pustil, da je pogovor kmalu zaspal, in je bil ves pri svoji nameri, ki jo je za-molčaval. Videl je sicer zlost svojih skritih misli in je nekoč tudi začel, da bi ji vse povedal. Pa ni šlo, zakaj njegova razmišljanja so ji bila tuja in ni vedela ničesar o njegovem prejšnjem kmečkem življenju. Polagoma je rastel v njem pritajen naklep, ne da bi sam hotel. Najprej je vzniknila v njem le nedolžna misel, ki je potem po neprestanem ponavljanju, zametanju in zo-petnem povznemanju dozorela v trden sklep, v nujnost. Hotel in moral je vprašati mater Hostejevo, kaj naj stori. Njen nasvet naj odloči o tem, ali bo za veliko noč Vino vzel ali ne. Zdaj je čakal samo še ugodnega vremena. Medtem je mlatil in vej al svoje žito. Nazadnje je z vso silo prihrul s severa čez deželo veter in spremenil vodo, meglo in kapljajočo vlago v led, sneg in strupen mraz. Česarkoli se je hotel Jan dotakniti, je bilo vse mrzlo, in zemlja, ki jo je hotel prekopavati, je bila kakor z železom in jeklom pokrita. Te ledenomrzle dni je po kupih spravil gnoj na njivo in ko je tudi to končal, ni imel nič več posla in je mlahavo pobešal roke. Tedaj ga je začel mučiti nemir zaradi bližajoče se spremembe. Čutil je, kako nebogljen je sam. Tesnobno kakor otrok je mislil na to, kar ga je čakalo. Ne da bi si prej poiskal sveta, brez jasnega premisleka, skoraj brez volje se je odločil. Bal se je nesreče, skrbi in uboštva, v katero bi ga utegnila privesti slepa usoda. Videl je polno otrok, ki se bodo obešali na njegove roke in na njegovo trudno telo in ki jih bo moral yarovati mraza, če bo zunaj taka zima kakor zdaj. Jan je bil kar bolan in je sklenil, ne da bi kaj povedal Vini, da bo poiskal kak posel in tako pregnal brezdelje. Sel je na Vo rs ter je vino, ki je ležala kakor izumrla, in je našel svojega starega tovariša, delavca Dolfa, ki je bil zdaj konjski hlapec na kmetiji. Jan je zavidal tovarišu njegovo srečo. Dolfu ni maral ničesar povedati, zakaj je prišel, in se je vrnil domov, ne da bi kaj opravil. Lepa prilika, da bi spet živel pri konjih, mu je torej ušla. Jan je postal v svoji notranjosti na mah spet čmeren in slabe volje; sam sebi se je zdel odveč, pa naj bi se oženil, da bi živel na mali krpici zemlje! Misel, da bo poleti videl svojega prejšnjega tovariša čisto blizu, kakor orje s parom konj, ga je grizla in ga močno poparila. Če bi ne bil prišel prekasno, bi bil tako lepo spet lahko začel svoje prejšnje življenje! Dal se je voditi kakor abotnež brez volje. Ljudje, ki so ga poznali, so nekoč govorili o njegovi poroki; ko bi pa bila ta velika zadeva mimo, bi dejali preprosto: "Jan Vindeveugul je oženjen z Vino Vandenwiele!" in bi ga prepustili njegovi nadaljnji usodi. Tedaj je vzniknila v njem misel, kako bi neki njegovi stari znanci sprejeli to novico. Če So-frenija zve, da sem oženjen? Predstavljal si je, kako govore o njem v veliki kmečki kuhinji. Vedno znova se je izpraševal: "In Sofrenija, kaj bo rekla Sofrenija?" Zdaj ali nikoli je čas, da povpraša prejšnjo gospodinjo za svet. Njena zanesljiva sodba, kateri je hotel podrediti svojo voljo, mu je postala zadnje pribežališče. Že je slišal, kako jedrnato in zanesljivo pravi: "Ampak seveda, fant, oženi se, moraš se oženiti!" Ali: "Kaj ti le pade na um, norček, kaj si zmešan? Rajši se utopi!" Vsekakor bi njeni odločitvi lahko zaupal in bil potem lahko docela pomirjen. "V nedeljo pojdem tja," se je odločil. Ko je pa prišla nedelja, se mu je dolga pot zazdela nekaj strašnega. Spet jo je odložil, ker ni našel razloga, s katerim bi Vini mogel pojasniti svojo odsotnost. Ker pa med tednom ni bilo dela, bi jo mahnil-v ponedeljek; če bi se podvizal, bi bil drugi dan še pred zoro lahko nazaj in nihče ne bi o tem nič vedel. "Ali pa tudi lahko rečem, da sem imel tam še nekaj urediti," je menil za primer, če bi Vina zvedela o njegovi poti. To se mu je zdel dober izhod. Ko se je Jan končno odpravil, je ležala zasnežena pokrajina belo se lesketa je v temi. Šel je skozi vas in jo mahal po temni veliki cesti. Veter se je silno zaganjal v golo drevje in gori v suhem vejevju je žvižgalo, kakor bi pel bič. Jan je že pozabil na vzrok svoje potrtosti in ni več mislil, kaj naj pove in poišče. Dovolj mu je bilo, da je bil na poti in da je mogel krepko korakati. Ni čutil drugega kakor gon, hiteti in se čimbolj oddaljiti od strašne samote, ki ga je težko tlačila. (Dalje prih.) yiCTORY BUY UNITED STATES WAR BONDS AND STAMPS O pritisku sem nekaj zapisal v posebnem članku. Šmen-tana zadeva tak pritisk, ko smo v vojski za svobodo, pa govori ta silni fajmošter o pritisku, in pritisk je nasilje. Ali ni tudi pritisk, ko bi moral vsaj jaz "gobec tiščati", ker je zdaj edinost med nami, in "če-*nu ni prišel na kongres, ko je bil povabljen"? Mi smo sfik-sali edinost, naša le je, ne dotakni se je! Lepa svoboda, ko še ust ne smeš odpreti. Well, nekaj sreče je tudi v domišljavosti, da se kdo ima za edino merodajnega. Pritisk, pritisk. Partizani in Mihajlovič. Kdo naj se ^spozna? Pravijo, da je najbolje, ako počakamo. Ali ni tudi to pritisk? Pritisneš me, da naj počakam. Pa srbi! enega, ker si domneva, da ve, | kdo so partizani, drugega pa srbi, ker ve, kaj dela Mihajlo-X vič. Pa hočeš, da naj počakam ! Viš, da brez pritiska "na prideš nikamor, še zakašljati ne moreš ali ne smeš, ako ne pritisne kašelj, ali ne pritisne kaka merodajna ličnost, ki zaukaže, toraj pritisne, da ne smeš zakašljati. Ampak tam se je le nekaj dogodilo pri partizanih in pri Mihajloviču, da govoriš lahko brez pritiska. Šment ta pritisk, ker prav pritisk je prišel, da moreš govoriti. Kakšen pritisk je bil? Pritisnili so na partiza-! ne, naziji so pritisnili s kano-! ni in bombami tam v glavnem stanu v Bihaču, pritisnili, da je vse pritisnjeno, kakor po-i ročajo iz Švice, in ne bo zla-; i gano, ker naziji imajo kanone j in bombe, partizani bodo bolj j v pomanjkanju te robe, in ker i je prišel ta pritisk, poraz za ! partizane, je ta pritisk pri-: j tisnil, da so Jiekaj obravnavali v Londonu, Srbi vsaj so obravnavali in ruski zastopnik, in pritisk je pritisnil nekaj na Mihajloviča, da je šel v Hercegovino, in to bi kazalo, da bi i morda še partizani, ako jih je kaj ostalo, prišli skupaj z Mi-; hajlovičem, če je še kaj Mihajloviča, in to bi bila posle-, dica pritiska, ker je Nemec hudo pritisnil, ker brez tega nemškega pritiska bi ta dva, j partizani in Mihajlovič, nikoli ne bili prišli vsaj skupaj, dasi se ne ve, kako bo jutri, ako! odneha pritisk, kjer brez zunanjega pritiska bodo drug na drugega pritiskali, kakor je stara navado kadar ni _pritiska. Tacol o pritisku za danes. * I - Med Prusi tvorijo junkerjt posebno vojaško kasto, kakršna je tudi med Japonci. Kot vojaki so prvovrstni, ker v ti stroki od mladih let. Da bi bili ti prusovski oficirji fanatični, se ne more trditi. Nazi-zem je zašel med nje, kakor tudi med nemško vojaštvo sploh, ampak fanatiki Nemci ne bodo, Japonci pa so, tako oficirji, kakor tudi navadni * vojaki, o £em pričajo borbe na Pacifiku. Poklicni oficirji se držijo nekih pravil, amerikanslq tudi (never give the ship up!). Med prusovskimi oficirji je i; veljalo, da se kak general ne ! da ujeti. Dobro pravilo (code). Ampak v Rusiji se je pravilo spopakedralo, celo maršal Paulus je moral v ujetništvo. Ali je vojaški duh popustil med Nemci, in morda prešel med Ruse? , j * Kako je med italijanskimi i j oficirji, ne vem, več generalov pa je bilo ujetih, in menda so prišli sem v Ameriko. | Značilno je, da je bil najbolj prominentni general med nji- j mi prepeljen v ujetništvo v_ Washington! Ali je res tam le kot ujetnik? Diplomacija ima svoja pota, najkrajša potS pa si zna izbrati italijanska diplomacija, in če končni izid odvisi le od diplomacije, bodo j Italijani zgoraj, ne spodaj, ( dasi so vojaško že zdaj bolj spodaj. _ i * Grof Sforza že dalje časa napenja vse noe, da pripravi Italijanom bolj ugodno pot. Te dni je govoril na radiju in apeliral na prizanašanje, ker baje Italijani ne marajo fašizma, za kak odpor pa nimajo orožja. Nikel dobiš če verja-i meš, Amerikanci pa bodo verjeli brez nikela, / j, * / Poročila iz Slovenije so baje vsa fajmoštrovsko pristranska, se skuhajo fv oberfajmoštriji i v Ljubljani, ali najmanj netoč-I na, ker se nanašajo večinoma le na tisto znano: "Teta, ali ste slišali?" Gotovo je na vseh poročilih baje le, da se Sloven-j ci pridno med seboj pobijajo. Ali ni dosti? S* 4>4> 4> 4» 4»444> 4> *4>4> ^^^^ * Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje. i ■'■-i iy i I MARIN KLARICH & SON GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS Gradbeni podjetniki in gradbeniki Mi prevzemamo vse vrsle dela. gradimo nova stavb* aakoršnega koli o b s • g a. Sprejemamo velika dela kol grajenje večjih poslopij. ŠoL tovarn, ali kakršnekoli. Obenem sprejemamo tudi manjša dela« kot popravlja* nje hiš in drugih poslopij. Za nas je vsako delo in na* ročilo dobrodošlo. NasTeie, proračune in na« črte dajemo na željo brezplačno. Čemu plačujete visoke na* jemnine. Dajte si postaviti lasten dom, lastno hišo. kar napravimo vam mi sa smerno ceno. Pokličite nas na telefon Calumet 6570 or 6509 MARIN KLAK1CH & SON V svojem lastnem uradu 3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois •••••••••••••»tM«M»M*M»»*«(«l*M«M»M(l«t«w«(tM»t*«ttMM«M(MM**«*i. Tiskarska dela vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS <3 NAROČITE IN ČITAJTE lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik "NOVI I SVET" ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence. • j Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno. Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na: UPRAVA "NOVI SVET" 184C W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 48. leto. Članstvo: 38,000. Premoženje: $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% i « ; v v v v v v v v y » v;. . .......................... Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezqj in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otreke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot Če še nisi član aH članica te mogočne in bogate katoliške podpor« organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois J. M. Trunk