REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
MANDAT
IZREDNA SEJA
SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
10. IZREDNA SEJA
(9. oktober 2018)
/ V'"0BUS<\\
§ = >
I I ! ^ /Č0 ^
trnas»**
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 10. izredna seja (9. oktober 2018) ISSN 2385-9490
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, dr. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2018
www.dz-rs.si
DZ/VI 11/10. izredna seja
DNEVNI RED 10. IZREDNE SEJE
1. točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE
Predlog za imenovanje guvernerja - člana sveta Banke Slovenije, EPA 168-VIII
Predloga za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniški mesti okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Trbovljah, EPA 43-VIII
Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Litiji, EPA 109-VIII
Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču na Ptuju, EPA 175-VIII
3
REPUBLIKA SLOVENIJA	DZ/VIII/10. izredna seja
DRŽAVNI ZBOR VSEBINA
Določitev dnevnega reda............................................................................................................5
1. točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.......................................................5
Predlog za imenovanje guvernerja - člana sveta Banke Slovenije, EPA 168-VIII................5
NATAŠA KOVAČ..........................................................................................................................5
IVAN HRŠAK................................................................................................................................6
MATJAŽ HAN...............................................................................................................................7
IGOR ZORČIČ...............................................................................................................................7
LUKA MESEC...............................................................................................................................8
JOŽEF HORVAT...........................................................................................................................8
MAŠA KOCIPER...........................................................................................................................9
FRANC JURŠA.............................................................................................................................9
DANIJEL KRIVEC......................................................................................................................10
BRANE GOLUBOVIC.................................................................................................................10
LIDIJA DIVJAK MIRNIK.............................................................................................................11
ROBERT POLNAR.....................................................................................................................12
LUKA MESEC.............................................................................................................................12
NATAŠA KOVAČ........................................................................................................................13
1. točka - NADALJEVANJE......................................................................................................14
Predloga za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniški mesti okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Trbovljah, EPA 43-VIII.......................................................................14
ŠPELA JAKOPIČ........................................................................................................................14
Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Litiji, EPA 109-VIII.............................................................................15
ŠPELA JAKOPIČ........................................................................................................................15
Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču na Ptuju, EPA 175-VIII...............................................................................16
ŠPELA JAKOPIČ........................................................................................................................16
4
DZ/VI 11/10. izredna seja
Državni zbor VIII. mandat
10. izredna seja
9. oktober 2018
Predsedujoči: mag. Dejan Zidan.................................................predsednik Državnega zbora
Seja se je začela 9. oktobra 2018 ob 15.01.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN:
Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 10. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Zmago Jelinčič Plemeniti, Violeta Tomič, dr. Franc Trček, Miha Kordiš, Andrej Šircelj, dr. Milan Brglez do 16.30, dr. Matej Tašner Vatovec, Bojan Podkrajšek in Jelka Godec. Na sejo sem vabil predstavnike Urada predsednika Republike Slovenije in predstavnika Sodnega sveta ter predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda 10. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 4. oktobra 2018, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Spoštovane poslanke in poslanci, prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev in vsi smo glasovali za dnevni red.
S tem ugotavljam, da je dnevni red 10. izredne seje zbora sprejet.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.
Prehajamo na obravnavo Predloga za imenovanje guvernerja - člana Sveta Banke Slovenije.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 19. septembra 2018 predlagal Državnemu zboru, da na prosto mesto guvernerja, člana Sveta Banke Slovenija, s katerega je bil 30. aprila 2018 razrešen dosedanji guverner Banke Slovenija Boštjan Jazbec, imenuje dr. Primoža Dolenca.
Besedo dajem predstavnici Urada predsednika Republika Nataši Kovač za dopolnilno obrazložitev predloga.
Gospa Kovač, izvolite.
NATAŠA KOVAČ: Spoštovane poslanke in poslanci!
Dovolite, da se najprej zahvalim vodjem poslanskih skupin za sodelovanje pri večkratnih posvetovanjih o predlagani kandidaturi dr. Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije. Predsednik republike nadvse ceni vaše sodelovanje pri pripravi njegovih predlogov in absolutno spoštuje vašo samostojnost pri odločanju. Kot predlagatelj tokratne kandidature želi opozoriti na naslednje. Prvič. Dr. Primož Dolenc z izkazanimi strokovnimi, vodstvenimi in akademskimi kompetencami zagotavlja uspešno kombinacijo znanja in izkušenj za učinkovito, strokovno in neodvisno vodenje tako pomembne institucije. Trenutno uspešno opravlja funkcijo namestnika guvernerja Banke Slovenije. Doktor Dolenc se je javno predstavil. Jasno je prikazal svojo vizijo delovanja Banke Slovenije. Posebej je poudaril svojo zavezanost večji transparentnosti in racionalizaciji njenega poslovanja. Nedvoumno je odgovoril na vsa aktualna vprašanja, zapise, tudi anonimne, in kritike. Nobeno javno vprašanje ni ostalo neodgovorjeno. Poslanke in poslanci ste nekatera pojasnila prejeli tudi v pisni obliki.
Drugič. Dr. Dolenc je eden od na novo imenovanih viceguvernerjev Banke Slovenije. Januarja 2016 je bil izvoljen z več kot prepričljivo večino poslank in poslancev takratnega sklica državnega zbora.
Tretjič. V pogovorih s poslanskimi skupinami sta bila poleg prijavljenih petih kandidatov na razpisu omenjena kot možna kandidata tudi dva druga: dr. Igor Masten in dr. Damjan Kozamernik. Po vseh posvetovanjih je mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, da v tem trenutku nihče tako od prijavljenih kandidatov kot drugih omenjenih kandidatov izven razpisa ne uživa zadostne podpore. Če bi jo kateri od drugih kandidatov izkazal, bi ga predsednik Republike predlagal. Zato je velika verjetnost, da bi v primeru neizvolitve predlaganega kandidata
5
DZ/VI 11/10. izredna seja
tudi v ponovljenih postopkih lahko ugotavljali prešibko podporo kateremu koli drugemu kandidatu. Banka utegne ostati še dolgo časa brez vodstva. Postopek izbire guvernerja pa bo sovpadal s postopkom izbire ustavnega sodnika in varuha človekovih pravic, kar utegne vse skupaj politično močno zaplesti. Zato je glede na tokratne okoliščine predsednik Republike presodil, da je prav predlagati dr. Primoža Dolenca iz naslednjih razlogov: večkrat omenjena vnovična odložitev odločanja ni bila sprejemljiva, saj je bilo odločanje enkrat že odloženo. Aprila letos je bilo namreč v soglasju z vsemi poslanskimi skupinami odločeno, da naj o novem guvernerju odloča nov sklic državnega zbora. Na to je na junijski ustanovni seji Državnega zbora predsednik Republike Slovenije posebej opozoril. Dr. Primož Dolenc je primeren, strokovno kompetenten kandidat z jasno in javno predstavljeno vizijo in brez omenjenih resnih zadržkov glede njegovega dela kot namestnika guvernerja Banke Slovenije. In ne nazadnje ga je predlagal, ker je bilo mogoče predpostaviti, da bi se v nadaljnjih razpravah po javni predstavitvi lahko izkazalo, da je med vsemi kandidati najsprejemljivejša izbira.
Četrtič. Banka Slovenije je brez guvernerja že dobrih pet mesecev. To dejstvo že vpliva na ugled in položaj Slovenije na evropski ravni, saj namestnik guvernerja nima polnih pooblastil za odločanje na Svetu Evropske centralne banke. Spoštovani! Dovolite mi, da ponovno poudarim, da sta pred nami v naslednjih tednih še dve pomembni kadrovski odločitvi: imenovanje ustavne sodnice oziroma sodnika in imenovanje varuhinje oziroma varuha človekovih pravic, ki za izvolitev potrebuje dvotretjinsko večino. Od našega uspešnega sodelovanja in vsakokratne modre presoje bo odvisno, ali bomo ali ne bomo zagotovili nemoteno vodenje in delovanje ustreznih institucij naše države. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa Kovač.
Predlog je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo.
Za predstavitev poročila komisije dajem besedo predsedniku Ivanu Hršku.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik, spoštovana generalna sekretarka Nataša Kovač, spoštovani kolegice in kolegi!
Mandatno-volilna komisija je na svoji 4. nujni seji 4. oktobra 2018 kot matično delovno telo obravnavala Predlog za imenovanje guvernerja člana Sveta Banke Slovenije, EPA 168-VIII (v nadaljnjem besedilu predlog), ki ga je na podlagi 35. člena in četrtega odstavka 37. člena Zakona o Banki Slovenije, Uradni list Republike Slovenije, št. 12/06, Uradno prečiščeno besedilo 59/11 in 55/17 (v nadaljnjem besedilu ZBS-1), Državnemu zboru 19. 9. 2018 posredoval
predsednik Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu predsednik republike). Predlogu je priloženo soglasje k predlogu za imenovanje guvernerja Banke Slovenije. Ustava Republike Slovenije v prvem odstavku 152. člena določa, da ima Slovenija centralno banko, ki je v svojem delovanju samostojna in odgovorna neposredno Državnemu zboru ter se ustanovi z zakonom. V drugem odstavku istega člena pa nadalje določa, da guvernerja centralne banke imenuje Državni zbor. ZBS-1 v 28. členu določa, da sta organa Banke Slovenije guverner Banke Slovenije in Svet Banke Slovenije. Prvi in drugi odstavek 30. člena določata, da Svet Banke Slovenije sestavlja 5 članov, in sicer guverner in 4 viceguvernerji ter da je guverner Banke Slovenije predsednik sveta Banke Slovenije.
Na podlagi 35. člena ZBS-1 imenuje guvernerja Državni zbor za 6 let na predlog predsednika republike in je lahko ponovno imenovan. Postopek imenovanja članov Sveta Banke Slovenije podrobno določa ZBS-1 v določbah 37. člena. Peti odstavek 37. člena ZBS-1 določa, da mora Državni zbor glasovati o predlaganem kandidatu za člana Sveta Banke Slovenije v roku 30 dni po predložitvi predloga. Glasovanje je tajno, predlagani kandidat pa je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev.
Seje se je udeležila Nataša Kovač, generalna sekretarka v Uradu predsednika Republike Slovenije, ki je povzela ključne razloge za odločitev predsednika republike predlagati navedenega kandidata. V razpravi so predlaganemu kandidatu napovedale podporo poslanske skupine Socialnih demokratov, Stranke modernega centra, Demokratične stranke upokojencev Slovenije, Slovenske nacionalne stranke ter italijanske in madžarske narodne skupnosti. Poslanski skupini Levica ter Slovenska demokratska stranka pa sta podporo kandidatu odrekli ter med razlogi navedli predvsem pomanjkanje osebne integritete kandidata ter pomanjkanje stališč in aktivnosti vseh prijavljenih kandidatov glede preteklih spornih dogajanj v slovenskih bankah. Zaradi neenotnega stališča svojih članov do predlaganega kandidata je Poslanska skupina Liste Marjana Šarca napovedala neenotno glasovanje svojih poslancev na seji Državnega zbora. Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek pa je izpostavila, da predlagani kandidat v primerjavi s preostalimi ne izstopa, zato je napovedala temu ustrezno glasovanje na seji zbora.
Po opravljeni razpravi je Mandatno-volilna komisija sprejela naslednji sklep: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da predlaganega kandidata dr. Primoža Dolenca imenuje za guvernerja, člana Sveta Banke Slovenije. Odločitev o imenovanju kandidata sprejme Državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev. Hvala.
6
DZ/VI 11/10. izredna seja
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod Hršak.
Sedaj sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov.
Gospod Matjaž Han, izvolite.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovana generalna sekretarka, kolegice in kolegi!
Ja, smo in živimo v Sloveniji. Danes se odločamo o pomembni funkciji ali pa eni od bolj pomembnih funkcij, katerega bomo postavili na čelo te pomembne funkcije. Socialni demokrati smo v zadnjih mesecih veliko razgovorov opravili s kandidati, ki so se upali prijaviti na ta razpis. V poslanski skupini smo opravili razgovore z vsemi petimi kandidati in v bistvu spoznali, bom rekel, tako njihove vrednote kot njihov pogled, kako mislijo tako pomembno inštitucijo, kot je Banka Slovenije, voditi naslednjih šest let. Glede na to, kaj smo se dogovorili, smo predsedniku države gospodu Pahorju jasno povedali stališče, kdo se nam zdi primeren kandidat za vodenje te pomembne funkcije. Moram reči, da sta bila za nas dva človeka, ki lahko brez problema vodita to inštitucijo, in sicer gospod Bošnjak in gospod Dolenc. Gospod predsednik se je glede na pogovore z drugimi poslanskimi skupinami se odločil, da v proceduro, v izvolitev da gospoda dr. Primoža Dolenca, s čimer smo se mi strinjali.
Vendar, kot sem že na začetku rekel, živimo pa v Sloveniji. Kar naenkrat so se začele anonimke, kar naenkrat se je začelo iskanje vsega, kar je kandidat storil narobe. Začel se je medijski pogrom. Ta dejstva nas niso omajala pri našem stališču in ostajamo naprej trdni, da podpremo gospoda Dolenca za guvernerja. Zavedamo se, da če ne bo dobil podpore, bo še naprej ta pomembna institucija brez vodstva in bo treba iti v nov razpis. Vendar že zdaj pozivam, ne da preko medijev nekateri nastopajo, da bi želeli biti guvernerji, ne da preko raznih politikov želijo biti nekateri guvernerji, v življenju se je treba enostavno prijaviti, iti skozi proceduro in potem prepričati večino v Državnem zboru.
To večino je, kar se nas tiče, gospod Dolenc prepričal in mi bomo danes te glasove dali. Seveda pa se zavedamo, da bo treba v naslednjih mesecih še nekaj pomembnih funkcij izglasovati v Državnem zboru. Glede na število poslanskih skupin v Državnem zboru bo to izredno težko. Zato »kupim« to, kar je gospa generalna sekretarka rekla, da je treba biti ta moment moder in dati politične barve na stran. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod Han.
Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavil gospod Igor Zorčič.
IGOR ZORČIČ (PS SMC): Spoštovani predsednik, hvala za besedo.
Spoštovana gospa generalna sekretarka Urada predsednika republike, kolegice in kolegi!
Predsednik republike Borut Pahor je Državnemu zboru za imenovanje guvernerja Banke Slovenije predlagal dr. Primoža Dolenca, dosedanjega viceguvernerja in člana Sveta Banke Slovenije. Guvernerju Jazbecu je mandat prenehal 30. Aprila. Tako Banka Slovenije že več kot pet mesecev nima vodstva s polnimi pooblastili, kar je glede na odgovornost, ki jo ima centralna banka, za funkcioniranje bančnega in finančnega sistema slabo. Nadaljnje odlašanje z imenovanjem z morebitno ponovitvijo postopka bi to obdobje podaljšalo še za dodatnih več mesecev. Če je že sedanje stanje slabo, potem ni odveč premislek o tem, da bo zavlačevanje s to izvolitvijo situacijo še poslabšalo.
Predsednik republike se je za dr. Dolenca odločil izmed petih predlaganih kandidatov. Dr. Dolenc je priznan strokovnjak z opravljenim doktoratom iz ekonomije, bogatimi izkušnjami v državni upravi, visokem šolstvu in v gospodarstvu. S svojo več kot dvoletno izkušnjo viceguvernerja in opravljanjem funkcije namestnika guvernerja, ko efektivno že skoraj pol leta vodi Banko Slovenije, je izkazal svoje kompetence za opravljanje funkcije, za katero je predlagan. V svoji javni predstavitvi, ki jo je opravil ne nazadnje deloma tudi v naši poslanski skupini, deloma v Kabinetu predsednika republike, je izpostavil pomen pravočasnega prepoznavanja makroekonomskih izzivov, okrepljen nadzor bančnega in finančnega sistema, aktivno in prepoznavno vlogo v evrosistemu, učinkovitost delovanja institucije ter povečanje ugleda in zaupanja slovenske javnosti. Kar je dodatnega povedal na predstavitvi v Poslanski skupini Stranke modernega centra - to so vprašanja, ki so tudi za naše poslance relevantna, je, da je za doseganje transparentnega delovanja in omogočanje zunanjega nadzora banke, torej vidi vizijo stranke tudi v tem, kar se je izkazalo v preteklosti kot problematično, pa se izpostavlja morda tudi ob njegovi nominaciji še naprej. Med drugim je dejal, da si želi, da Računsko sodišče opravlja svojo vlogo nadzora pri pravilnosti in smotrnosti poslovanja Banke Slovenije, napovedal pa je tudi nadaljevanje reorganizacije in racionalizacije v smeri večje učinkovitosti odločanja.
Naša poslanska skupina je opravila razgovore, predstavitve, z vsemi petimi kandidati. Ocenjujemo, da je število kandidatov, to je pet kandidatov, relativno veliko, glede na to, da gre za specifično področje, kjer je strokovnjakov relativno malo in bi bilo prav, da se glede na to veliko število Državni zbor poenoti in izglasuje vsaj enega.
V poslanski skupini smo ocenili, da sta se kot najboljša kandidata odrezala gospod Dolenc in gospod Bošnjak. Predsednik
7
DZ/VI 11/10. izredna seja
Republike Slovenije se je odločil po pogovori z vodji poslanskih skupin, da predlaga enega izmed njiju in v naši poslanski skupini ga bomo podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod Zorčič.
Stališče poslanske skupine Levica bo predstavil Luka Mesec. Izvolite.
LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo in lep pozdrav.
Ni nobenega dvoma, da je Banka Slovenije v času guvernerja Jazbeca, se pravi v zadnjih letih, izgubila bistveno na svojem ugledu demokratični legitimnosti in transparentnosti poslovanja. Vsi poznamo zgodbo o predragi in po vsej verjetnosti v veliki meri nepotrebni sanaciji slovenskih bank, kjer smo davkoplačevalci, se pravi plačniki v proračun, po računih dr. Boleta in številnih drugih ekonomistov prispevali milijardo in pol več, kot bi bilo treba. Vsi poznamo zgodbo s švicarskimi krediti, kjer je Banka Slovenije stala na strani velikih bank in ni opozarjala zavedenih potrošnikov na tveganja, ki jih prinašajo krediti v tujih valutah. Vsi dobro vemo in se bomo še srečali v tem mandatu s posledicami razlastitve lastnikov podrejenih obveznic NKBM in NLB, zaradi katerih bo lahko na državni proračun padlo več sto milijonov evrov tožb. Problem gospoda Dolenca, ki ga je predsednik države predlagal za guvernerja, je, da predstavlja kontinuiteto, da predstavlja status quo. Sam je bil od leta 2016 naprej viceguverner banke in v zadnjih mesecih od odstopa gospoda Jazbeca tudi v. d. guvernerja banke. Delovanje v tem času pa kaže, da bistveno odstopa od tega, kar je poslankam in poslancem v svojih predstavitvah obljubljal.
Gospod Dolenc je jasno obljubljal, da bo Računsko sodišče lahko začelo izpolnjevati svojo vlogo, se pravi nadzor nad Banko Slovenije. No, kakorkoli, v času njegovega viceguvernerstva in vedejevstva je bila praksa povsem drugačna. Leta 2017, se pravi lani smo v Državnem zboru sprejeli novelo Zakona o Banki Slovenije, po kateri naj bi Računsko sodišče lahko končno začelo revidirati Banko Slovenije, s tem da je bila napravljena velika izjema, se pravi, da Računsko sodišče niti ne dobi vpogleda v določanje in izvajanje denarne politike, ki ostaja v domeni Evropske centralne banke. Banka Slovenije tega seveda ni sprejela in je proti temu vložila ustavno pritožbo. Podobno smo videli pri oviranju preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada. Nacionalni preiskovalni urad je zaradi utemeljenega suma več kaznivih dejanj povezanih s sanacijo bank, ki sem jo že omenil in z razlastitvijo lastnikov podrejenih obveznic, naložil preiskavo Banki Slovenije. Banka Slovenije je konec koncev institucija v 100 % državni lasti in ni nobenega razloga zakaj se ne bi smelo te inštitucije preiskovati, kot vse ostale, sploh v primeru
sumov kaznivih dejanj. No, Nacionalni preiskovalni urad je naposled poleti leta 2016 zaplenil neke računalnike s podatki, nakar se je Banka Slovenije skupaj z Evropsko centralno banko pritožila, da je to nezakonito. Državni tožilec Zvonko Fišer je odgovarjal, da je to v skladu s stalno prakso, Banka Slovenije in ECB pa sta vložili ustavno pritožbo in s tem v bistvu zavrli preiskavo, seveda spet zato, da bi rešili visoke funkcionarje Banke Slovenije pred kazenskim pregonom. S tem sta državljanom zopet javili, da so njihovi funkcionarji nad zakoni, ki veljajo v tej državi in da so v Banki Slovenije kot v instituciji pripravljeni podpirati celo kriminal. Primož Dolenc na mestu viceguvernerja ni ukrenil ničesar, da bi te prakse spremenil, zamajal ali vsaj na njih vrgel senco dvoma. To so razlogi, zakaj Primoža Dolenca danes ne moremo podpreti.
Bom pa povedal še zadnji, tretji razlog, to je politika. Neodvisnost Banke Slovenije, na katero se sklicuje, ni nobena naravna danost, ampak je politična odločitev kapitalističnih vlad na zahodu zadnjih 20., 30. letih, da se denarno politiko izvzame iz političnega odločanja držav ali državnih zborov. To predstavlja samo to, da se disproporcionalno poveča moč finančnega sektorja nasproti državljanov. In začne se udejanjati tisto, na kar je opozoril že Honore de Balzac pred 150 leti, se pravi, da se vedno bolj delimo na dve kasti, na dolžnike in upnike, pri čemer vsi postajamo dolžniki kaste finančnega kapitala, in to se je pokazalo v zadnjih letih v praksi Banke Slovenije, ki se je izdatno potrudila za to, da bi mi vsi kot prebivalci neke države postali dolžniki mednarodnega kapitala. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala za vaše mnenje.
Stališče Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati bo predstavil gospod Jožef Horvat.
Izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Spoštovana generalna sekretarka Urada predsednika republike gospa Nataša Kovač, drage kolegice, dragi kolegi!
V Novi Sloveniji menimo, da je Banka Slovenije pred ključnimi izzivi, ki jih prinaša morebitna nova finančna in gospodarska kriza. Zato Nova Slovenija pričakuje, da bo bodoče vodstvo Banke Slovenije takšno, ki bo del rešitve oziroma rešitev problemov v primeru bančne krize. Po našem mnenju Banka Slovenije ni opravila svoje nadzorstvene funkcije v primeru pranja iranskega denarja. V Novi Sloveniji tudi ocenjujemo, da zavrnitev predloga odpira možnosti za bolj optimalnega kandidata. S tem stališčem sem zelo jasno seznanil tudi predsednika republike v okviru posvetovanj za to zelo pomembno funkcijo.
8
DZ/VI 11/10. izredna seja
Nova Slovenija kandidata za guvernerja ne bo podprla, čeprav smo ga na funkciji za viceguvernerja podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod Horvat.
Stališče Poslanske skupine Stranka Alenke Bratušek bo predstavila gospa Maša Kociper.
Izvolite.
MAŠA KOCIPER (PS SAB): Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani predsedujoči, predstavnica Urada predsednika republike, vsem prav lep pozdrav tudi v mojem imenu!
V Stranki Alenke Bratušek se seveda še predobro spominjamo krize leta 2013, ko je bila država tik pred bankrotom, v državnem proračunu pa je bilo samo še za nekaj mesecev, za dva ali tri mesece, sredstev za plačilo pokojnin, plačilo zdravnikov, bolniških sester, učiteljev in tako naprej. Svoj delež, kar pomemben delež, k tej situaciji je prispevala, po našem mnenju, tudi Banka Slovenije, ki v tistem obdobju ni dovolj dobro opravljala svoje nadzorne funkcije. Sledila je nujna, hitra in po našem mnenju, seveda, učinkovita sanacija bank, ko je bilo pomembno, kdo je guverner na čelu te pomembne inštitucije. In po našem mnenju je takratni guverner gospod Jazbec užival nesporne kompetence, ki so mu jo priznavali vsi predstavniki domače in tuje strokovne javnosti. Kakorkoli, kot je bilo že omenjeno, tudi on je bil deležen diskreditacij in podtikanj pa tudi nekaterih resnih negativnih obtožb. In danes iščemo novega guvernerja. Stari guverner pa svoje strokovno znanje in kompetence ponuja drugje, v tujini. Ampak glede na vse povedano, za nas v Stranki Alenke Bratušek je pač to, kdo je guverner, zelo pomembno. In že na začetku tega procesa izbire smo povedali, da take osebe ne vidimo med petimi prijavljenimi kandidati. Naše stališče je bilo v tem smislu jasno že od začetka. Pri tem se moram strinjati s predhodnikom, ki ugotavlja, da se številni kompetentni ljudje ne prijavljajo na javne razpise v tej državi, saj so vsi po vrsti že v času razpisa deležni diskreditacij, iskanja napak, včasih tudi medijskega pogroma. Po mojem mnenju je ena najhujših kriz, ki jo doživlja naša država ta trenutek, kriza vodenja, na kar nameravam v tem mandatu še večkrat opozoriti. Ampak kakorkoli, mi si želimo za guvernerja Banke Slovenije kompetentno, moralno, pokončno in strokovno neoporečno osebnost, žal, kot rečeno, je v tem razpisu nismo prepoznali. Kompetence za viceguvernerja so nekaj povsem drugega, po našem mnenju, kot kompetence guvernerja. Najboljši se pač, zopet po našem mnenju, niso prijavili in upam, da bo v prihodnjem krogu, če do izvolitve ne bo prišlo, drugače. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa Kociper.
Stališče Poslanske skupine demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil gospod Franc Jurša.
Izvolite.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav velja tudi generalni sekretarki iz Urada predsednika Republike, lepo pozdravljam vse poslanke in poslance!
Vloga Banke Slovenije se je z vstopom v evroobmočje spremenila naša banka, je postala del Evropske centralne banke. Guverner banke je tudi član Sveta Evropske banke, zato Slovenija do imenovanja novega guvernerja nima besede ob glasovanjih, zato si želimo, da bi bil guverner čim prej tudi imenovan. Ključno je, da Banka Slovenije začne delovati v polni sestavi. Banka Slovenija namreč sooblikuje, uveljavlja in nadzoruje sistem pravil za varno in skrbno poslovanje bank in hranilnic ter z rednim spremljanjem in analizo bank skrbi za finančno stabilnost.
V Poslanski skupini Desus se zavedamo, da je pomembno za ugled in javno mnenje finančnemu svetu, da Slovenija čim prej dobi guvernerja. Danes bomo odločali o predlogu predsednika Republike gospoda Boruta Pahorja, da se na mesto guvernerja Banke Slovenije imenuje dr. Primož Dolenc. Vsak izmed prijavljenih kandidatov je bil tudi na predstavitvi v naši poslanski skupini. Res je, da so kandidati spretno koristili možnost, da povedo poslankam in poslancem naše poslanske skupine tisto, kar smo seveda tudi želeli slišati. Na osnovi povedanega smo izoblikovali tudi sebi svoje mnenje, ki ga bom tudi v nadaljevanju povedal.
Vsi živimo v isti državi, v kateri je še vedno čutiti posledice ukrepov gospodarske in finančne krize. Prav tako tudi še ni pozabljena bančna sanacija, ki je terjala vrtoglave zneske davkoplačevalskega denarja na račun naših ljudi. In zaradi vsega tega smo v naši poslanski skupini prepričani, da mora imeti novi guverner široko podporo Državnega zbora kakor tudi seveda ostalih instituciji v državi. Na tako imenovanem hearingu, ki so ga kandidati za guvernerja opravili pri nas, kot sem že prej omenjal, se je izkazalo, da vizije nekaterih kandidatov ustrezajo našim pogledom na to, kakšno mora biti upravljanje s to institucijo. In zaključil bom s tem, da je vsem znana tudi moja izjava, ki sem jo podal, ko sem bil pri predsedniku Pahorju, da Primož Dolenc ni naša prva izbira, je pa kandidat, za katerega smo v Poslanski skupini Desus ocenili, da mu lahko zaupamo vodenje nacionalne centralne banke. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod Jurša.
9
DZ/VI 11/10. izredna seja
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod Danijel Krivec.
Izvolite.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovana generalna sekretarka, kolegice in kolegi!
V Poslanski skupini SDS smo podrobno proučili vse kandidature in že na posvetih najavili, da nikogar od predlaganih kandidatov ne moremo podpreti, ne iz razloga, da ne bi bili strokovno usposobljeni, ampak iz drugih razlogov, ki jih bom tudi navedel. In seveda tudi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne bomo podprli kandidata za guvernerja Banke Slovenije dr. Primoža Dolenca. Predsednik Republike Borut Pahor je predlagal Primoža Dolenca, namestnika guvernerja in člana sveta banke ter sedanjega viceguvernerja. Predsednik Pahor meni, da kandidat izpolnjuje visoke strokovne kriterije in ima potrebne izkušnje za opravljanje te funkcije, pa vendar po številnih uradnih in neuradnih pogovorih z vodji poslanskih skupin Državnega zbora ugotavlja, da predlagani kandidat nima zagotovljene večine glasov poslank in poslancev. Dr. Primož Dolenc je v svoji poklicni karieri med drugim opravljal službo direktorja sektorja zakladništva pri Abanki Vipa, d. d., in sicer med leti 2006 in 2008, od leta 2013 do 2016 pa je bil direktor sektorja uravnavanja tveganj pri Deželni banke Slovenije, od leta 2016 naprej pa je viceguverner in član sveta Banke Slovenije. Pomembno službo v bančništvu je torej imel tudi v času, ko je nastajala bančna luknja. Delovanje Banke Slovenije od leta 2016 naprej, torej od takrat, ko je bil njen član tudi Primož Dolenc, lahko označimo kot pasivno. Od Banke Slovenije nismo zaznali nobenih ukrepov za vzpostavitev učinkovitega sistema preprečevanja pranja denarja in odkrivanja ter sankcioniranja bančne kriminalitete. Banka Slovenije še vedno ni razjasnila vprašanja stroška prenosa slabih bančnih terjatev na slabo banko oziroma vprašanja, ali smo davkoplačevalci sanacijo državnih bank leta 2013 preplačali. S tem pa ostaja odprt tudi problem izbrisa podrejenih obveznosti saniranih bank, in to kljub temu, da je parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanja vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, ki jo je vodil dr. Anže Logar, pripravila zelo natančno in z dokazi podkrepljeno poročilo o teh zlorabah, še posebej pa o zadevi Farrokh, kjer se je zgodilo milijardno pranje denarja v največji državni banki. Obe navedeni poročili je Državni zbor v prejšnji sestavi potrdil praktično soglasno, brez glasu proti, vključno s konkretnimi predlogi ovadb za najbolj odgovorne osebe, ki so bili posredovani na pristojne institucije. Tudi Banka Slovenije je s tem seznanjena, pa nič ne ukrepa. Odgovornost za
tako pasivno delovanje Banke Slovenije nosi tudi njen član, viceguverner dr. Primož Dolenc, ki ima na tej funkciji vsa pooblastila in odgovornost, da ukrepa, in če je potrebno, tudi javno opozarja na nepravilnosti. V primeru razkritja škandala, povezanega s pranjem okoli 200 milijard evrov denarja v estonski podružnici Danske Bank, je nemudoma odstopil njen izvršni direktor. Danski tožilci so zadevo takoj začeli preiskovati. Preiskave pa se je nemudoma lotila tudi danska centralna banka. V primeru pranja v največji državni banki NLB pa se ni zgodilo nič, nihče za to ni prevzel odgovornosti, kaj šele odstopil, preiskava tega primera pa s strani organov odkrivanja in pregona ni dala vsaj zaenkrat še nobenih rezultatov. Dosedanje zanikanje dejstev in neukrepanje ne daje zaupanja v predlaganega kandidata, da bo na novem položaju deloval drugače. Enako pa je veljalo tudi za vse ostale kandidate, ki so imeli na svojih položajih možnost ukrepanja, pa do sedaj niso na tem področju ukrenili popolnoma nič.
Iz navedenih razlogov kandidat za guvernerja Banke Slovenije ne bo dobil podpore poslancev Slovenske demokratske stranke.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod Krivec.
In kot zadnji predstavi stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca gospod Brane Golubovič.
Izvolite.
BRANE GOLUBOVIČ (PS LMŠ): Spoštovani, prav lep pozdrav vsem skupaj!
Ponavljati iste vzorce, stvari, postopke in hkrati pričakovati, da se bo nekaj spremenilo, je norost, če malce predelamo Einsteinovo misel. V LMŠ se sprašujemo, ali bomo dosegli spremembe, če bomo nadaljevali s staro prakso, ki ne prinaša nobenih sprememb. Ta praksa je pred 10 leti pripeljala do velike bančne krize, ki je Banka Slovenije ni znala ali želela zaznati. Te prakse bi lahko še našteval in našteval. Odgovornost za bančno luknjo v višini 5 milijard evrov 5 tisoč milijonov evrov oziroma pet prog Divača-Koper, je seveda prvenstveno na vodstvih in nadzornikih, se pravi, nekdanjih vodstvih in nadzornikih NLB, NKBM, Abanke, Banke Celje. Torej tistih, ki so pred letom dni v tej hiši, v Državnem zboru, pred preiskovalnimi skupinami izgubili spomin in danes so nekateri od njih še vedno del bančne in gospodarske elite.
Za bančni kolaps je soodgovorna tudi država in njene vlade. Vsi mi smo lastniki državnega premoženja, vlada pa je naš zastopnik pri upravljanju le tega. In tudi v tej ustanovi ne smemo bežati pred odgovornostjo. 152. člen Ustave določa, da Banka Slovenije neposredno odgovarja Državnemu zboru.
Kakšnega guvernerja si v LMŠ želimo? Zaupanja vrednega guvernerja, ki bo poskrbel, da se bo Banka Slovenije znala odzvati na
10
DZ/VI 11/10. izredna seja
tveganja in na spremenjene okoliščine. Guvernerja, ki bo deloval odprto in bo zagovarjal transparentnost. Pogumnega guvernerja, ki bo pomagal razjasniti, zakaj je nastala bančna luknja, se pravi, vzroke in raziskati dogajanja v času sanacije bank. Guvernerja, ki bo računskemu sodišču omogočil, da opravi revizijo. Verodostojnega guvernerja, ki razume, da avtonomija Banke Slovenije ne pomeni, da imamo državo v državi, ampak so vodstvo in zaposleni Banke Slovenije v službi države in njenih državljanov. Guvernerja, ki se zaveda, da je Banka Slovenije neposredno odgovorna Državnemu zboru in mora z njim tesneje sodelovati. Samozavestnega guvernerja, ki bo v institucijah EU in v Evropski centralni banki zagovarjal interese naše države. In na koncu, ambicioznega guvernerja, ki mu bo delo v Banki Slovenije izziv in ne stopnička za boljši položaj v EU institucijah.
Po teh merilih smo v LMŠ opravili pogovor z vsemi petimi kandidati, in to bodo tista merila, po katerih bomo ocenjevali kandidate v drugem krogu izbora guvernerja.
Naj na koncu predlagam Državnemu zboru, da v sodelovanju z vsemi poslanskimi skupinami oblikujemo neodvisno strokovno skupino, da povabimo domače in tuje izvedence, ki bodo preiskali okoliščine in dejavnike za bančni kolaps in njegovo reševanje. To so pogumno izvedli na Islandiji. Na ta način bomo lahko povrnili zaupanje. V LMŠ se zavedamo, da je bilo veliko dela v preteklem mandatu pri dveh preiskovalnih komisijah že opravljenega in tukaj gre poklon dr. Logarju in gospodu Moderndorferju, vendar moramo delo nadaljevati. Potrebujemo katarzo, očiščenje, če želimo nadaljevati brez namigovanj, govoric in vedno novih zgodb. Odpreti in očistiti moramo to gnojno rano, ne glede na to, kako bo bolelo. Če preteklosti ne bomo raziskali in pokazali na odgovorne, bomo pritrdili, da v Sloveniji ostajajo nekateri nedotakljivi. Še naprej bomo rušili zaupanje v pravno državo. Bančna luknja in vzroki za njo, bo samo še dodatna zgodba, ki razdvaja naš narod. Tukaj je na kocki več kot le konkretna finančna škoda, na kocki je zaupanje v državne institucije, zaupanje v naše delo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod Golubovič.
S tem smo, spoštovani poslanke in poslanci, končali predstavitev stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Obveščam vas, da imamo tri prijavljene poslanke in poslance, kot prvo gospo Lidijo Divjak Mirnik, pripravi pa se naj gospod Robert Polnar.
Izvolite.
LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav!
Moja razprava se bo nanašala na vlogo in pa odgovornost Banke Slovenije pri izbrisu
približno sto tisoč malih delničarjev NKBM. V veliki večini primerov je šlo predvsem za Mariborčane oziroma za Štajerce, ki so bili tudi dolgoletni komitenti te banke in so seveda imeli v njo zelo zelo veliko zaupanje. In kaj se je zgodilo? Praktično čez noč so zaradi izbrisa ostali brez vsega svojega premoženja oziroma vsaj tistega, ki so ga vložili v banko.
Rada bi citirala prispevek iz časnika Večer, ki ga je zapisal zaslužni prof. dr. Peter Glavič in se glasi takole, citiram, »Ko Grčija ni odplačevala kreditov zasebnim nemškim in francoskim bankam, so jih morale reševati vse države EU, Slovenija celo z nadpovprečno visokim deležem. Ko so zaradi kreditiranja podjetij v krizi prišle v težave slovenske banke, ker so jim tuje banke nehale podaljševati kredite, pa je bilo treba razlastiti imetnike delnice in podrejenih obveznic ter razprodati banke.« Konec citata.
Ne bi zahajala v debato o tem, da naj bi po nekaterih ocenah v slovenske banke vložili vsaj 1,5 milijarde več, kot je bilo potrebno po najbolj pesimističnih ocenah. Da naj bi za vrednotenje kreditov in nepremičnin ter stresne teste plačevali toliko kot Španci za 48-krat večji bančni sistem. Da se je po izbrisu malih delničarjev NKBM zaupanje v slovenski bančni sistem zmanjšalo, kar je še posebej problematično, ker je zaupanje državljanov v primeru razvijajočih se finančnih sistemov še toliko bolj pomembno, ker v Sloveniji, žal, tovrstne tradicije ni bilo. Pomembno pa se mi zdi, da mali izbrisani delničarji dobijo odgovore na ključna vprašanja, in ta vprašanja so: prvič, kdo je odgovoren za njihov izbris; drugič, zakaj so morali sodelovati pri sanaciji grškega dolga, v primeru saniranja slovenskega bančnega sistema pa so bile nedolžne žrtve, ki so izgubile svoje premoženje; in tretjič, kdo jim bo popravil storjene krivice in jim vrnil vložke oziroma delnice v pravični višini. To so vprašanja, na katera je treba odgovoriti. Banka Slovenije bi morala enkrat za vselej dokončno in jasno ter transparentno, tako da je razumljivo vsakemu od teh 100 tisoč izbrisanih delničarjev NKBM, odgovoriti na ta tri ključna vprašanja. Zaupanje v monetarni sistem je namreč ključnega pomena za normalno in predvidljivo ekonomsko politiko, ki zagotavlja stabilno poslovno okolje, v katerem je seveda mogoč razvoj. Dolžni smo dati našim državljanom te odgovore. Dolžni smo dati odgovore vsem 100 tisočim državljanom, ki so z nakupom delnic NKBM izkazali zaupanje v naš bančni sistem. Dolžni smo dati te odgovore vsem tistim izmed 100 tisočih delničarjev NKBM, ki so mogoče ta trenutek v socialni stiski in bi jim pravična vrednost tistih izbrisanih delnic v tem trenutku ogromno pomenila. Dolžni smo ljudem zagotoviti te odgovore tudi zato, če želimo, da bodo ljudje še zaupali v naš sistem.
Zato mora novi guverner pokazati jasno voljo in zavzetost, da se transparentno zaključijo vsi vzroki in tudi višina bančne luknje. In takšnega si želim sama. Hvala lepa.
11
DZ/VI 11/10. izredna seja
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka.
Zdaj je na vrsti gospod Robert Polnar, kot zadnji pa naj se pripravi Luka Mesec.
ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Gospod predsednik, hvala za besedo. Gospe in gospodje!
Pri odločanju o guvernerju Banke Slovenije velja najprej spregovoriti o temeljnem postulatu institucije, ki jo bo vodil - to je njena neodvisnost. V 90. letih prejšnjega stoletja je bila dosežena visoka stopnja soglasja, da morajo biti centralne banke pri definiranju in vodenju monetarne politike neodvisne. S tem je mišljena popolnoma samostojnost centralne banke v monetarni sferi in izključena možnost vpliva vlade, se pravi ministrstva za finance, na njeno delovanje. Neodvisnost centralnih bank temelji na logiki, ki se zdi konsistentna. Osnovna naloga centralne banke je ohranjanje cenovne stabilnosti in ta cilj bi moral biti apolitičen. Guvernerja se ne voli na volitvah, zato mu ni treba obljubljati vsega mogočega ali pa neodgovorno uporabljati proračunska sredstva z namenom povečevanja možnosti za ponovno izvolitev. Horizont delovanja centralne banke ni od danes do jutri in ni od enih volitev do drugih volitev, centralna banka nima političnih ciljev, nima ideoloških predsodkov in ni strankarsko opredeljena, mora biti politično nevtralna in je steber monetarne in ekonomske stabilnosti. Tako je vsaj v teoriji.
Evropska centralna banka s posebno skrbnostjo pazi, da ne bi prišlo do potencialne izgube neodvisnosti Banke Slovenije, menda zato, ker je neodvisnost Banke Slovenije temelj, na katerem slonijo neštevilni uspehi slovenske ekonomije v poslednjem desetletju. Na prvi pogled je zahteva Evropske centralne banke logična in pravilna. Kaj pa je lahko sporno v zahtevi, da je centralna banka neodvisna? Izkušnje držav, kakršna je Slovenija, kažejo, da je sporno vse ali pa skoraj vse. Neodvisnost centralne banke je koncept, prenesen iz najrazvitejših držav; ekonomska struktura je tam zgrajena, gospodarstvu je dostopen kapital po razumni ceni, centralne banke pa predvsem skrbijo za vzdrževanje finančne stabilnosti ob nizki inflacijski stopnji. Ni potrebe po poudarjeno razvojni politiki. Metaforično povedano: ekonomije teh držav so na avtomatskem pilotu, centralne banke pa so zgolj svojevrstna kontrola letenja. Bistveno drugačne so prioritete držav, ki niso na tako visoki razvojni stopnji, saj zahtevajo močno in koordinirano razvojno politiko. V tem kontekstu mora centralna banka stalno sodelovati in usklajevati svojo politiko z razvojno politiko vlade, ne more in ne sme ignorirati gibanj v realni ekonomiji, predvsem stopnje gospodarske rasti in stopnje brezposelnosti, kar pomeni, da mora ob skrbi za ustrezno nizko stopnjo inflacije dajati podporo razvojni politiki države. Formalna neodvisnost centralne banke nikakor ne pomeni tudi njene stvarne
neodvisnosti, karkoli že piše v regulativi, centralna banka je lahko pod političnim vplivom in prisluškuje signalom, ki prihajajo iz politične sfere, četudi je takšne signalne mogoče pridušiti, pa je nemogoče ignorirati interese bančnega sektorja. Praviloma so namreč centralne banke ganljivo tenkočutne do interesov bančnega sektorja; tudi zato, ker njihovi vodilni ljudje prihajajo iz tega sektorja in tam po navadi želijo nadaljevati kariero, potem ko zapustijo centralno banko.
Na kratko in neposredno; centralne banke niso nikoli neodvisne, vselej so podrejene kateremu od centrov ekonomske ali politične moči. Neodvisnost ali nevtralnost centralne banke je mit. Ni nujno, da je centralna banka formalno neodvisna, nujno je, da je vodena v skladu z interesi slovenske ekonomije in da jo vodijo odgovorni profesionalci, za svoje delo pa morajo odgovarjati Državnemu zboru. Ali je današnji kandidat sposoben za tako misijo? Videli bomo kmalu - pod pogojem kajpada, da bo izvoljen. Sicer pa mislim, da je celotno dogajanje v zvezi z imenovanjem guvernerja Banke Slovenije oblika karakterizacije lokalnih mentalitet. Majhen del namišljene slovenske elite je s svojimi postopki dokazal, da je filozofija sprejemljivosti vsega pri njej absolut, ne pa naključje.
Morda bo iz vsega skupaj oziroma bo vse skupaj prineslo tudi kakšno korist v smislu javnega spoznanja, da lahko predsednik republike ponavlja pozive za izbiro kandidatov v nedogled, pa izid ne bo bistveno drugačen, kot je današnji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN:
Hvala,gospod poslanec.
Zadnji imate besedo Luka Mesec.
Izvolite.
LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo.
Si bom privoščil malo polemike. Ni res, da centralna banka nima političnih ciljev, vsaka centralna banka ima politične cilje. Ameriška centralna banka in večina sodobnih centralnih bank ima dva krovna cilja; eden je, in prvi po navadi, zagotavljanje polne zaposlenosti. Se pravi, več kot denarja spusti banka v obtok v kriznih časih in tako naprej, bolj se poveča gospodarska aktivnost in s tem se poveča zaposlenost gospodarstva. Drugi cilj: večina bank je ohranjanje nizke ravni inflacije. Evropska centralna banka je unikum, namreč Evropska centralna banka nima prvega cilja; se pravi, ne zanima je zagotavljanje visoke ravni zaposlenosti. Zanima jo samo drugi cilj, to je ohranjanje nizke stopnje inflacije. In to je eksplicitno političen cilj. Ta eksplicitno političen cilj je namreč tudi v interesu točno določene skupine ljudi, to so lastniki kapitala. Ker inflacija, če pač imaš nek kapital, ti ga lahko inflacija pač skozi leta zmanjšuje. Če se zagotavlja nizka stopnja inflacije, se ta kapital ohranja ali pa se ga da lažje plemenititi. Ekonomisti so s tem v
12
DZ/VI 11/10. izredna seja
zgodovini veliko polemizirali. John Maynard Keynes je bil eksplicitno proti zagotavljanju nizke ravni inflacije, ker je rekel, da nizka raven inflacije ne sili lastnikov kapitala v produktivne investicije, ampak jim omogoča, da bodisi svoj denar ohranjajo v obliki varčevanja ali pa ga uporabljajo za špekulativne namene. In to se je dogajalo tako v njegovem času, ki ga je spremljal, se pravi v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, kot se dogaja sedaj. In to je politični konstrukt institucije, ki si je podredila monetarno oblast na tej celini, in to je Evropska centralna banka.
Kandidati za guvernerja, tudi Primož Dolenc, o katerem bomo glasovali danes, o tem niso spregovorili niti besede. Naš guverner Banke Slovenije bo eden od odločevalcev na Evropski centralni banki in očitno jih to ne moti. Ne moti jih, da Evropska centralna banka nima cilja zagotavljanja polne ravni zaposlenosti, pa zato ni treba biti socialist ali kako drugače politično levo usmerjen, dovolj je, da se pogleda čez lužo in boste videli, kako je ameriška centralna banka hitreje in bistveno bolj učinkovito, ravno zaradi svoje drugačne politične usmerjenosti, razrešila učinke krize, ki je tako Ameriko kot Evropo prizadela leta 2008. Oni imajo že nekje od leta 2010 naprej gospodarsko rast. V Evropi smo se v krizi opotekali še leta potem oziroma nekatere države se še vedno in politična kriza je njen odraz. To je posledica tega branjenja avtonomnosti monetarne politike.
Drugi problem, ki ga naši kandidati niso naslavljali, je vprašanje - spet ključno za Evropsko centralno banko -, koga in kaj naj ta banka financira. Evropska centralna banka ima namreč v svojem statutu zapisano, da ne sme financirati držav članic. Pravi, da jih ne bo financirala, ker to lahko vodi v moralni hazard. Ampak, v kar vodi ta politika, je pa naslednje: banke so bile tiste, ki so bile na vrhu odgovornosti za krizo, v bankah so se nakopičili slabi krediti in banke so, ker same pač niso bile več solventne, začele pozivati države, naj jim pomagajo rešiti dolg. Evropska centralna banka ni pomagala tem državam, da bi rešile banke, ampak je te države pustila, naj se sedaj države zadolžijo pri finančnem sektorju, se pravi, pri tistih bankah, ki jih v bistvu rešujejo, da s tem denarjem pač rešijo banke. Tak krog so sklenili.
To je spet ena zadeva, na katero noben od kandidatov ni opozarjal in jih očitno ne moti. Če bomo nadaljevali po istih poteh, kot smo prišli, ne samo doma, kar sem povedal prej v stališču, ampak tudi v odnosu do centralne banke v Frankfurtu, si ne moremo obetati drugačnih rezultatov v kratkem. Nekateri že svarijo, da je lahko naslednja kriza pred vrati. Mentaliteta, ki smo jo lahko prepoznali pri kandidatih za guvernerje pa, na žalost, ostaja popolnoma enaka, kot je bila leta 2008. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, spoštovani poslanec.
S tem prehajamo v sklepni del razprave, v katerem dobi besedo še gospa Nataša Kovač v imenu predlagatelja, to je Urada predsednika Republike Slovenije.
Izvolite.
NATAŠA KOVAČ: Dovolite samo kratko pojasnilo glede na nekatere navedbe v razpravi, ki jih črpam iz pojasnil in javne predstavitve kandidata dr. Dolenca in izhajajo iz dejstev, ki so bila navedena.
Na očitek o tem, da lahko dr. Dolenc predstavlja kontinuiteto in nikakršne prekinitve s starimi praksami, ki so bili v Banki Slovenije pred njegovo izvolitvijo, naj povem samo to, da je dr. Dolenc jasno v svojih pojasnilih in javni predstavitvi povedal, da je Banka Slovenije v maju leta 2018 na svetu banke sklenila, da umakne vse odprte pravne spore na Ustavnem in Upravnem sodišču, ki so bili sproženi pred tem, razen tistega, ki je trenutno aktualen na Ustavnem sodišču in ga ni mogoče prekiniti, ker bi po pravnem mnenju to pomenilo še večje probleme.
Dr. Dolenc je jasno izrazil svojo zavzetost in pripravljenost na transparentnost delovanja Banke Slovenije, na to, da absolutno ni problem, da Računsko sodišče preišče smotrnost poslovanja tudi za nazaj, je pa hkrati poudaril to, kar je pomembno za vsakega visokega državnega funkcionarja, še posebej, da je pri tem treba vedno upoštevati pravne podlage in pravna merila, ki so za vse te zadeve pri nas tudi sprejete. Tako mi dovolite samo še to dodatno pojasnilo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa Kovač, za vaše dodatno pojasnilo.
S tem, spoštovane poslanke in poslanci, zaključujemo razpravo in prehajamo na izvedbo glasovanja o Predlogu za imenovanje guvernerja - člana Sveta Banke Slovenije.
V skladu s 5. odstavkom 37. člena Zakona o Banki Slovenije, Državni zbor o imenovanju guvernerja in člana Sveta banke Slovenije odloča s tajnim glasovanjem. V skladu s 1. odstavkom 92. člena Poslovnika Državnega zbora vodi tajno glasovanje komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči ter štirje poslanci, ki jih izvoli Državni zbor. Poslanske skupine so mi že posredovale predloge za člane komisije, ki vodi glasovanje. To so: gospod Franc Breznik, gospa Andreja Zabret, gospa Janja Sluga in gospod Blaž Pavlin. Član te komisije sem tudi jaz kot predsedujoči. Pri delu komisije bo sodelovala tudi namestnica generalnega sekretarja gospa Jerneja Bergoč.
Ali kdo takemu predlogu komisije nasprotuje? Hvala.
Če ne, spoštovane in spoštovani, prehajamo na odločanje o sestavi komisije. Glasujemo. Navzočih je 64 poslank in poslancev, za je glasovalo 63, proti eden. (Za je glasovalo 63.) (Proti eden.)
13
DZ/VI 11/10. izredna seja
Ugotavljam, da je komisija v predlagani sestavi izvoljena.
V skladu s tretjim odstavkom 92. člena Poslovnika Državnega zbora bo poslankam in poslancem glasovnica vročena takoj, ko pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži beseda »za« ali beseda »proti«. V skladu s 5. odstavkom 91. člena Poslovnika Državnega zbora je neizpolnjena glasovnica neveljavna, neveljavno je tudi glasovnica, iz katere volja poslanke oziroma poslanca ni jasno razvidna. V skladu s 5. odstavkom 37. člena Zakona o Banki Slovenije bo predlagani kandidat za guvernerja - člana Sveta Banke Slovenije imenovan, če bo zanj glasovala večina vseh poslank in poslancev, to je 46 ali več. Glasovali bomo v glasovalnih kabinah. Poslanke in poslanci boste izpolnjeno glasovnico oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani na mizi ob kabinah za glasovanje. Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslanki in poslanca, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasite v sobi 217, kjer boste prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 16. 10 in bo trajalo do 16.25 ure. Po končanem glasovanju prosim poslanke in poslanca, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se zberete v sobi 217. S tem, spoštovane poslanke in poslanci, prekinjam to točko dnevnega reda in sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 16.40. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 16.04 in se je nadaljevala ob 16.39.)
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN:
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Ura je 16.40 in nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora ter obravnavo prekinjene 1. točke, to je Predlog za imenovanje guvernerja - člana Sveta Banke Slovenije.
Sedaj vam bom prebral zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o imenovanju dr. Primoža Dolenca za guvernerja oziroma člana Sveta Banke Slovenije:
Glasovanje je bilo v prostorih Državnega zbora 9. oktobra 2018. Razdeljenih je bilo 72 glasovnic, oddanih je bilo 72 glasovnic, neveljavne so bile 3 glasovnice in veljavnih je bilo 69 glasovnic. Za je glasovalo 30 poslank in poslancev, proti je glasovalo 39 poslank in poslancev. Tako kandidat dr. Primož Dolenc ni prejel večine glasov vseh poslancev, zato ni imenovan za guvernerja oziroma člana Sveta Banke Slovenije.
Ker predlagani kandidat ni prejel zadostnega števila glasov poslank in poslancev, bom skladno s šestim odstavkom 37. člena Zakona o Banki Slovenije o tem takoj obvestil predsednika Republike Slovenije.
Prehajamo na obravnavo Predloga za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniški mesti okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Trbovljah.
Sodni svet je Državnemu zboru predložil predlog za izvolitev dr. Saša Kmeta in gospoda Blaža Gune v sodniško funkcijo na sodniških mestih okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Trbovljah.
Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem v imenu Sodnega sveta besedo gospe Špeli Jakopič.
Gospa Špela Jakopič, izvolite.
ŠPELA JAKOPIČ: Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci!
Razlogi za razpis dveh prostih sodniških mest na Okrajnem sodišču v Trbovljah so v nadpovprečnem pripadu kazenskih in prekrškovnih zadev na tem sodišču in v kadrovskih slabitvah. V letu 2018 se je namreč upokojila sodnica, dva sodnika opravljata delo s skrajšanim delovnim časom. Zaradi zagotavljanja obvladovanja pripada zadev, ki se povečuje na vseh okrajnih sodiščih ljubljanskega okrožja, in zagotavljanja specializacije sodnikov prerazporejanje spisov oziroma sodnikov na tem sodišču ne bi bilo izvedljivo. Na razpis se je prijavilo 21 kandidatov, 2 kandidata sta kandidaturo umaknila. Izbirni postopek je potekal v treh fazah s postopnim izločanjem kandidatov. Sodni svet je najprej preverjal izpolnjevanje formalnih pogojev, nato je v drugi fazi na podlagi razpisne dokumentacije opravil oceno primernosti kandidatov in ob tem upošteval zlasti delovne izkušnje po opravljenem pravniškem državnem izpitu, povprečno oceno študija na fakulteti, povprečno oceno, doseženo na pravniškem državnem izpitu, in dokončno mnenje predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ob upoštevanju teh kriterijev je Sodni svet v tretji fazi na razgovor povabil 9 kandidatov, ki so pozitivno odstopali od ostalih na podlagi izpostavljenih kvalifikatorjev ali mnenja predsednika; nato pa je na podlagi celotne dokumentacije in opravljenih razgovorov ocenil, da sta najbolj primerna kandidata za dve prosti sodniški mesti okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Trbovljah dr. Saša Kmet in Blaž Guna.
Kandidat dr. Saša Kmet je rojen leta 1982. Diplomiral je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2006 s povprečno oceno 8,9. Poklicno pot je začel na akademskem področju. Zaposlen je bil kot mladi raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je opravljal raziskovalno in pedagoško delo. V juniju 2011 je pridobil naziv doktorja znanosti. Po opravljenem pravniškem državnem izpitu, ki ga je v letu 2013 opravil s povprečno oceno 8,4, se je zaposlil v odvetništvu. Od leta 2014 dalje dela kot strokovni sodelavec na sodišču, najprej na Okrožnem sodišču v Ljubljani, nato na Višjem sodišču v Ljubljani na kazenskem področju.
14
DZ/VI 11/10. izredna seja
Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je v dokončnem mnenju ocenil, da dr. Saša Kmet nadpovprečno izpolnjuje kriterije za razpisano sodniško mesto, in je njegovo kandidaturo tudi prednostno podprl.
Kandidat Blaž Guna je bil rojen leta 1978 in je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2003 s povprečno oceno 8. V letu 2006 je opravil pravniški državni izpit s povprečno oceno 8,1. Celotno poklicno pot je povezan z odvetniškim delom, najprej kot odvetniški pripravnik, nato odvetniški kandidat. Od leta 2009 dalje je samostojni odvetnik in se ukvarja zlasti s kazenskim in gospodarskim pravom. Tudi njega je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani uvrstil med najustreznejše kandidate za razpisano sodniško mesto in je tudi njegovo kandidaturo prednostno podprl.
Oba kandidata sta se uspešno predstavila tudi na razgovorih na Sodnem svetu, zato ju Sodni svet predlaga Državnemu zboru v izvolitev na sodniško funkcijo za razpisani sodniški mesti dveh okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Trbovljah. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa Jakopič, za obrazložitev.
Predlog je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno delo, ki je zboru pisno poročala. Prijavljenih k razpravi ni. Zato, spoštovani poslanke in poslanci, prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniškem mestu okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Trbovljah izvoli dr. Saša Kmet.
Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 8.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 8.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo še na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Trbovljah izvoli gospod Blaž Guna.
Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 5.
(Za je glasovalo 41.) (Proti 5.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo Predloga za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Litiji.
Sodni svet je Državnemu zboru predložil predlog za izvolitev gospoda Blaža Godca v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Litiji.
Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem v imenu Sodnega sveta besedo gospe Špeli Jakopič.
Izvolite.
ŠPELA JAKOPIČ: Hvala za besedo.
Okrajno sodišče v Litiji je v preteklih letih beležilo občutne kadrovske slabitve na
področju sodniških mest. Potem ko je sodniška služba v letu 2015 prenehala enemu od treh sodnikov na tem sodišču, sta sodniško funkcijo opravljala zgolj dva sodnika, oba na civilnopravnem področju. Kazenske zadeve sodišča so se reševale s prerazporeditvijo zadev na Okrajno sodišče v Trbovljah. V letu 2018 je sodniška funkcija prenehala še enemu sodniku, zato je bilo zaradi zagotavljanja sojenja v razumnem roku treba razpisati novo sodniško mesto. Na razpis se je prijavilo 18 kandidatov, dva kandidata sta kandidaturo umaknila. Enako kot v predhodno izpostavljenem postopku je izbirni postopek tudi v tem primeru potekal v treh fazah s postopnim izločanjem kandidatov. Najprej je Sodni svet preverjal izpolnjevanje formalnih pogojev. Izpolnjevali so jih vsi kandidati. Nato je v drugi fazi opravil oceno primernosti kandidatov, pri čemer je upošteval zlasti delovne izkušnje po opravljenem državnem pravniškem izpitu, povprečno oceno študija na fakulteti, povprečno oceno, doseženo na pravniškem državnem izpitu, ter dokončno mnenje predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ob upoštevanju teh kriterijev je Sodni svet v tretji fazi na razgovor povabil 6 kandidatov, ki so pozitivno odstopali od preostalih. Nato pa je na podlagi celotne dokumentacije in opravljenih razgovorov ocenil, da je najbolj primeren kandidat Blaž Godec.
Blaž Godec je bil rojen leta 1982. Diplomiral je na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru leta 2006. Pravniški državni izpit je opravil leta 2011. Dopolnjenih ima več kot 10 let delovnih izkušenj, od tega 7 let po opravljenem pravniškem državnem izpitu. V času študija na Pravni fakulteti v Mariboru je dosegel povprečno oceno 8, na pravniškem državnem izpitu pa povprečno oceno 8,1. Z delom je najprej začel v javnem sektorju na Občini Slovenska Bistrica, nato je poklicno pot nadaljeval v odvetništvu; najprej kot odvetniški kandidat, od leta 2013 je samostojni odvetnik. Deluje na civilnem, kazenskem, delovnem in gospodarskem področju. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je v obrazloženem mnenju izpostavil njegove raznolike delovne izkušnje, pozitivna mnenja sodnikov o delu kandidata na sodišču v času pripravništva ter pozitivno mnenje odvetnika, pri katerem je kandidat opravljal pripravništvo in kandidaturo. Veliko širino in poglobljenost strokovnega znanja, bogate delovne izkušnje, komunikacijske spretnosti ter sposobnosti kritičnega in analitičnega razmišljanja je kandidat pokazal tudi na razgovoru na Sodnem svetu.
Celostna ocena strokovnega znanja, izkušenj in sposobnosti je zato Sodni svet vodila do zaključka, da je Blaž Godec najprimernejši kandidat za razpisano sodniško mesto; zato ga predlaga Državnemu zboru v izvolitev na sodniško funkcijo za mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Litiji. Hvala.
15
DZ/VI 11/10. izredna seja
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa Jakopič.
Predlog je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je zboru tudi tokrat pisno poročala. Ugotavljam, da prijavljenih k razpravi. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Litiji izvoli gospod Blaž Godec.
Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 3.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 3.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Spoštovane in spoštovani, prehajamo na obravnavo Predloga za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču na Ptuju.
Sodni svet je Državnemu zboru predložil predlog za izvolitev gospe Patricije Verbajs na sodniško funkcijo na sodniškem mestu okrajne sodnice na Okrajnem sodišču na Ptuju.
Za dopolnilno obrazložitev še zadnjič danes dajem besedo gospe Špeli Jakopič.
Izvolite.
ŠPELA JAKOPIČ: Hvala za besedo.
V letu 2017 je na Okrajnem sodišču na Ptuju prišlo do imenovanja enega okrajnega sodnika na mesto okrožnega sodnika, en sodnik se je v tem letu upokojil, ena sodnica pa je bila razporejena na reševanje okrožnih zadev na Okrožno sodišče na Ptuju. Sodišče ni realiziralo nadomestne zaposlitve po upokojitvi sodnika, temveč ga je nadomestilo z mestom višjega pravosodnega sodelavca. Po dejanskem zmanjšanju števila sodnikov za tri je bilo zato treba zaradi obvladovanja pripada zadev zapolniti eno sodniško mesto. Na razpis se je prijavilo 28 kandidatov in kot v prejšnjih dveh primerih je tudi tukaj izbirni postopek potekal v treh fazah s postopnim izločanjem kandidatov. Najprej s preizkusom izpolnjevanja formalnih pogojev, ki so jih izpolnjevali vsi kandidati, nato je bila v drugi fazi opravljena ocena ustreznosti, primernosti kandidatov. Pri tej oceni je Sodni svet upošteval zlasti delovne izkušnje po opravljenem pravniškem državnem izpitu, povprečno oceno študija na fakulteti, povprečno oceno, doseženo na pravniškem državnem izpitu, ter dokončno mnenje predsednika Okrožnega sodišča na Ptuju. Ob upoštevanju teh kriterijev je Sodni svet v tretji fazi na razgovor povabil sedem kandidatov, ki so od preostalih pozitivno odstopali. Nato je na podlagi celotne dokumentacije in opravljenih razgovorov ocenil, da je najbolj primerna kandidatka Patricija Verbajs.
Kandidatka Patricija Verbajs je bila rojena leta 1980 in je diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru leta 2004 s
povprečno oceno 8,14. Pravniški državni izpit je opravila leta 2008 s povprečno oceno 9,17. Kandidatka od leta 2009 dalje opravlja dela strokovne sodelavke na Okrožnem sodišču na Ptuju, in sicer na različnih pravnih področjih, zlasti na pravdnem in gospodarskem oddelku. Je tudi vodja strokovnih sodelavcev tega sodišča, aktivna je tudi kot vodja Službe za alternativno reševanje sporov, ki pokriva mediacijske postopke celotnega ptujskega sodnega okrožja. Vodja pravdno-gospodarskega oddelka na Okrožnem sodišču na Ptuju je v svojem mnenju izpostavila, da je kandidatka visoko strokovno usposobljena, povsem samostojna pri delu in izkazuje zelo dobre delovne sposobnosti. Tudi predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju je v dokončnem mnenju ocenil, da kandidatka nadpovprečno izpolnjuje vse pogoje za mesto okrajne sodnice, zato jo je med vsemi kandidati ocenil kot najbolj ustrezno za razpisano mesto okrajnega sodnika. Kandidatka je nadpovprečno uspešno opravila tudi razgovor s člani Sodnega sveta.
Na njem se je ob njeni osebni predstavitvi ter odgovorih na vprašanja članov Sodnega sveta potrdilo, da ima široko in poglobljeno strokovno znanje in zelo dobre sposobnosti analitičnega ter logičnega razmišljanja, zato jo Sodni svet predlaga Državnemu zboru v izvolitev na sodniško funkcijo za razpisano sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču na Ptuju. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa Jakopič.
Predlog je obravnavala tudi Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je zboru pisno poročala. Prijavljenih k razpravi ni. S tem, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču na Ptuju izvoli gospa Patricija Verbajs.
Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 3.
(Za je glasovalo 44.) (Proti 3.)
Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet.
S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, zaključujem to točko dnevnega reda in 10. izredno sejo Državnega zbora.
Želim vam prijeten dan še naprej! Seja se je končala 9. oktobra 2018 ob 16.57.
16
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI11/10. izredna seja
INDEKS GOVORNIKOV D
DIVJAK MIRNIK, LIDIJA............................................................................................................11
G
GOLUBOVIC, BRANE................................................................................................................10
H
HAN, MATJAŽ..............................................................................................................................7
HORVAT, JOŽEF..........................................................................................................................8
HRŠAK, IVAN...............................................................................................................................6
J
JAKOPIČ, ŠPELA..........................................................................................................14, 15, 16
JURŠA, FRANC............................................................................................................................9
K
KOCIPER, MAŠA..........................................................................................................................9
KOVAČ, NATAŠA..................................................................................................................5, 13
KRIVEC, DANIJEL.....................................................................................................................10
M
MESEC, LUKA........................................................................................................................8, 12
P
POLNAR, ROBERT....................................................................................................................12
Z
ZORČIČ, IGOR..............................................................................................................................7
17
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI11/10. izredna seja
LEGENDA
PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS LMŠ - Poslanska skupina Liste Marjana Šarca PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS SMC - Poslanska skupina Stranke modernega centra PS Levica - Poslanska skupina Levica
PS NSi - Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati
PS SAB - Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije
PS SNS - Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke
PS IMNS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti
18