Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Polletna naročnina . . ... L 1.250 I 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177 Letna naročnina . . . . . L 2.500 PODUREDNIšTVO : Letna inozemstvo . . . . . L 3.500 34100 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 u Leto XIX. - Štev. 37 (967) Gorica - četrtek, 21. sept. 1967 - Trst Posamezna številka L 50 \"pozdrav nadškofu Prihodnjo nedeljo bo novi goriški nadškof msgr. Peter Co-colin slovesno vzel v posest svojo škofijo. To je uradno dejanje, ki ga predvideva cerkveno pravo, kajti le po ustoličenju sme novi škof opravljati svojo službo. Ko prihaja med nas novi višji Pastir, mu tudi slovenski verniki izrekamo dobrodošlico in izražamo vdanost kot namestniku Kristusovemu, ki prihaja, da vodi goriško Cerkev po poti RESNICE, PRAVICE in LJUBEZNI. Nova ureditev rimske kurije Rimsko kurijo sestavljajo kongregacije, sodišča, uradi in še razne posebne komisije. Nad vsemi in pred vsemi bosta državno ali papeževo tajništvo ter svet za javne cerkvene zadeve. Obema bo načeloval državni tajnik. Nekateri listi so pisali, da bo ta tajnik neke vrste ministrski Predsednik, če smemo kongregacije pri-Wlei'jati modernim ministrstvom. Državno tajništvo bo papežu v pomoč v skrbi za vso Cerkev kakor tudi za zvezo z vsemi uradi kurije. Temu tajništvu bo odgovoren za svoje delo tudi guverner Vatikanske države. Pri njem bo statistični urad in urad za tisk (ufficio stampa). Drugi odsek državnega tajništva bo skrbel za vatikansko politiko, če lahko tako rečemo, in za povezavo z državami, ki imajo diplomatske zastopnike pri svetem očetu, ter za razne zadeve, ki pridejo v Poštev pri upravi z državnimi oblastmi. že iz tega je razvidno, da bo državno tajništvo v bodočnosti imelo veliko važnost. Zato ni čudno, če se svet sprašuje, komu bo papež zaupal to važno vlogo v Cerkvi. Vsi pa čutimo, da bo to mesto zahtevalo moža izrednih sposobnosti. SV. KONGREGACIJE Državnemu tajništvu sledijo kongregacije in teh bo devet. Te bodo: 1. za verski nauk (prej sv. oficij); 2. za vzhodne Cerkve (doslej za vzhodno Cerkev); 3. za škofe (doslej konzistorialna); 4. za disciplino zakramentov; 5. za obrede; 6. za kler (doslej koncilska); 7. za redovnike in svetne Ustanove (doslej za redovnike); 8. za katoliški pouk (prej za semenišča in univerze); 9. za evangelizacijo narodov ali za Sirjenje vere (prej za širjenje vere). Preseglo bi naše moči, če bi se hoteli Ustaviti pri vsaki kongregaciji in omeniti vse njene posebnosti. Naj omenimo samo nekatere! Vsaka kongregacija ima na splošno prefekta, tajnika in podtajnika; Precejšnje spremembe in dopolnitve mo-femo opaziti pri kongregaciji za kler. Ta kongregacija bo praktično vodila duš-nopastirsko delo in se bavila z zadevami duhovnikov, tudi za njihovo ekonomsko stanje. Ker veliko ljudi misli, da dobivamo duhovniki plačo kar iz Vatikana, moramo Povedati, da so bila vprašanja o duhovniški plači in zavarovanju večkrat predalo upoštevana pri osrednjem vodstvu Cerkve, šele koncil je precej pritisnil, naj Se kurija zanima, kako živijo duhovniki v ekonomskem oziru, hi naj vse potrebno Ukrene ,da bo tu red in da bo vsak duhovnik lahko imel, kar potrebuje za življenje jn za bolezen. Precejšnja novost je nastala pri kongregaciji za vzgojo ali katoliški pouk. Tej k določena skrb za bogoslovja in za izpopolnjevanje duhovnikov in laikov. Ce bodo kongregacije za škofe, za duhovnike in za duhovniško vzgojo ter pouk res dobro delovale, smemo pričakovati, da se bo v kratkem času pokazala večja aktivnost tudi po škofijah in da bo izginilo nezanimanje ali celo brezdelje, ki je že zajelo marsikoga v tem prvem pokoncilskem obdobju. Bolj ko človek prebira suhe in dolge paragrafe konstitucije, bolj se mu razodevajo pogumne novosti in tudi sam zado-biva nov pogum ob misli, da bomo šli z obnovo vedno naprej in da bo tako Cerkev vedno bolj kazala svojo pravo podobo v službi človeku za božjo čast. TAJNIŠTVA Konstitucija o reformi rimske kurije govori nadalje o tajništvih, ki so: tajništvo za pospeševanje edinosti kristjanov, tajništvo za nekristjane, tajništvo za tiste, ki nimajo vere. Omeniti je treba svet za laike in papeško študijsko komisijo »Pravica in mir«. Pozabiti ne smemo še na Svet za izvajanje konstitucije o liturgiji, ki ga ta konstitucija sicer omenja, a dostavlja, da bo ostal, dokler bo pač potreben. VIŠJA CERKVENA SODIŠČA Zelo poenostavljena ali bolje urejena je zadeva višjih cerkvenih sodišč, ki so Apostolska signatura, Sacra romana rota in Penitenciarija. Delovanje sodišč, kakor delovanje posameznih kongregacij bodo določili še s posebnimi notranjimi pravilniki ali poslovniki. UPRAVNI URADI Vsaka modema ustanova, kaj pa šele država ali celo Sveti sedež potrebuje dobro urejeno gospodarstvo. Tako najdemo v konstituciji tudi ureditev upravnih uradov in posebna prefektura bo imela višjo kontrolo nad cerkvenim imetjem, izdatki, prejemki itd. Ta bo vsako leto pripravila bilanco, še posebna novost je tudi statistični urad, kakor ga imajo važnejše ustanove, katerih delo in uspeh sta odvisna od smotrnega načrtovanja. Konstitucija o reformi rimske kurije je pokazala, da se vedno znova nekaj giblje. Tudi za nas je to resen opomin, naj se ne ustavimo in zato skušajmo vedno znova svoje življenje obnavljati, da bo naše delo rodilo obilen sad Bogu v čast in v veselje nam in našim bližnjim. L. šk. Koliko je kapucinskih redovnikov? Kapucinski rod šteje trenutno 15.600 članov. Med njimi je 11.695 duhovnikov in bogoslovcev, 3.000 redovnih bratov in 887 novincev. Redovnih hiš ima kapucinski rod 1.286. Iz vrst kapucinskega reda je 554 škofov. Kapucini uspešno delujejo v misijonih. V svoji oskrbi imajo 50 misijonskih področij. Marijino zmagoslavje na Sv. gori Marija je na Sv. gori v teku štiri sto let videla že veliko lepih slovesnosti. Toda takšnih, kot so bile zadnje tri dni preteklega tedna ob zaključku jubilejnega slavja, pa ne veliko. ZAMEJSKI SLOVENCI NA SV. GORI Začelo se je v petek, 15. septembra na praznik žalostne Matere božje. Ta dan so poromali k Mariji na Sv. goro zamejski Slovenci. Prišli so s svojimi dušnimi pastirji iz vseh slovenskih župnij gori-ške nadškofije; iz Trsta so se jim pridružili romarji iz Skednja z g. Dušanom Jakominom. Mnogi so se pripeljali z avtobusi do vrha, številni pa so se odločili za peš hojo kakor nekoč od Prevala do vrha hriba. Kljub delavniku se jih je nabralo lepo število, saj so napolnili vse klopi v baziliki in še so nekateri stali. Ta in oni je omenil, da so bili predvsem starejši ljudje. To drži, toda pomniti moramo, da je bil delavnik, ko so mlajši vsi na delu, in pa da smo v maju imeli posebno romanje za mladino, ki je tudi dobro uspelo. Vseeno je bilo splošno mnenje, da bi morali taka romanja pripraviti na nedeljo, da bi se jih laže udeležili tudi moški in mlajši ljudje. Ko bo na Sv. goro vozila vzpenjača, se bodo take zamisli lažje uresničile. Zdi se, da bo vzpenjača stekla že prihodnje leto. Zamejski romarji so imeli prvo mašo ob 9. uri, ki jo je daroval g. A. Prinčič; bila je maša svetega obhajila, saj so verjetno vsi romarji prejeli sv. Evharistijo. Pridigal je gvardijan p. Perc. Kmalu po enajsti uri je sledila somaševa-na maša, pri kateri je bil glavni celebrant g. Kretič, dekan iz Devina, somaševali so pa še štirje drugi duhovniki. Pri tej maši je govoril msgr. A. Simčič, dekan in župnik iz Solkana, ki je obvestil, da bo ta maša vsa v slovenskem jeziku. Tako so romarji v petek prvič bili pri sv. maši, ki je bila celotno v slovenskem jeziku, tudi kanon s posvetilnimi besedami, kar je bilo do sedaj vedno v latinščini. Verniki so po maši izrazili svoje veselje, da so sedaj celo mašo razumeli. To se je moglo zgoditi, ker je Sv. sedež dal dovoljenje slovenskih škofom za opravljanje cele maše v slovenščini. Po tej glavni maši je še prekmalu prišla ura za blagoslov in za slovo od Matere božje v popoldanskih urah. Skoro vsi romarji so se odpeljali še v Grgar, da so se spomnili še Urške Ferligojeve, ki je bila doma iz Grgarja in je tam tudi pokopana. V Grgarju smo videli, kako verniki s svojim župnikom z naj večjimi žrtvami obnavljajo v vojni porušeno župno cerkev. Vreme je bilo romarjem ves čas naklonjeno do obiska v Grgarju, ko se je ulil dež. Vendar to ni pokvarilo vedrega razpoloženja. K dobremu uspehu romanja so pripomogle tudi oblasti, ki so popravile pot na Sv. goro. ROMARJI IZ CELE SLOVENIJE Romanje zamejskih Slovencev je bilo samo uvod v vseslovensko romanje naslednja dva dneva, kajti v soboto so se začele zgrinjati množice iz vse Slovenije. Ko je ob 20. uri pristopil k oltarju msgr. Andrej Simčič, je bilo v cerkvi že kakih 2500 ljudi. Maši je prisostvoval tudi škof dr. Jenko. Prelat g. Simčič je v govoru omenil nekaj važnejših dogodkov iz zgodovine Sv. gore in je zlasti poudaril misel, da je svetogorska Mati božja »Srednica vseh milosti«, saj je Urški sama naročila, naj jo »ljudje milosti prosijo«. Maši je sledila veličastna procesija z bakljami, katero je vodil g. škof Jenko. Sledile so pete litanije Matere božje z blagoslovom. MAŠE SLOVENSKIH ŠKOFOV Cerkev je vso noč odmevala od molitve in petja. Kakih 15 spovednikov je spovedovalo. Opolnoči je maševal mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik. Ker so medtem prispele nove romarske skupine, je bila cerkev nabito polna, obhajil pa je bilo toliko, da so štirje duhovniki morali obhajati kar pol ure. Škof Držečnik je v pridigi govoril o letu vere in prikazal Marijo kot zgled žive vere in nebeško priprošnjico, ki nam ohranja in poživlja vero. Ob 5h zjutraj je maševal frančiškanski provincial p. Marijan Va-lenčak. In spet so dolge vrste romarjev pristopale k sv. obhajilu, prepevale Marijine pesmi, glasno molile sv. rožni venec. To, kar je bilo posebno razveseljivo, so bile lepe vrste fantov in mož, ki so s prejemom svetih zakramentov iz-pričavale svojo vero. Ob 7h je daroval sv. mašo domači škof msgr. Janez Jenko. S svojo gorečo in prepričljivo besedo je navajal vernike k velikemu zaupanju do Marije in k zvestobi Kristusu. Medtem ko so se v poznem ju- Maršal Amer napravil samomor V Egiptu še vedno niso premagali krize, ki je nastopila v juniju zaradi vojaškega poraza. Druge arabske države so se bolj ali manj že umirile in iščejo najboljše poti v nove razmere, Egipt pa še nadalje pretresajo teižke krize. Najbolj viden znak te krize je samomor maršala Amerja, ki je šel v smrt pretekli teden. Njegova smrt je pravzaprav zavita v skrivnost. Uradno so sporočili, da se je zastrupil, toda spev ročilo je prišlo šele potem, ko so ga že pokopali. Pri tem so objavili, da je maršal že prej dvakrat poskusil napraviti samomor, a da so ga pravočasno rešili. Kakorkoli naj bo, Amerjeva smrt je znamenje globoke krize Naserjevega režima. Maršal Amer je namreč bil največji prijatelj in soborec Naserjev; bil je tudi njegov svak. Do meseca junija je bil vrhovni poveljnik vseh egiptovskih oboroženih sil in mož št. 2 v Egiptu. Po nesrečni vojni z Izraelci je Naser vrgel nanj krivdo za poraz in ga odstavil. Pozneje so vrgli v svet vest, da je Amer z drugimi častniki skoval zaroto zoper Naserja. Zaradi tega so maršala aretirali in bi moral priti pred sodišče. Toda pred obsodbo sa je rešil s prostovoljno smrtjo. Izraelski viri pa trdijo, da je dal Amerja tajno odstraniti sam Naser, ki naj bi se bal Amerjevega pričevanja pred sodniki. Za sedaj nihče ne ve, kaj je resnica. Osem Bogu posvečenih otrok V italijanskem mestu Modoni so se zbrali člani družine Bedonni, da počastijo svojo mater. Prišlo ja osem otrok: od teh je pet duhovnikov in tri redovnice. Duhovniki delujejo trije v Italiji, eden v Turčiji, eden pa v Afriki. Redovnice so misijonarke: ena v Mehiki, ena v Avstraliji, ena pa na Japonskem. tru vračale dolge skupine romarjev proti domu, so se vzpenjale proti svetogorskemu svetišču nove in še bolj številne skupine. Cestna milica je na Prevalu, pa tudi na sami Sv. gori, vršila težko in prevažno službo usmerjanja prevoznih sredstev. Na Sv. gori ni bilo več parkirnega prostora, zato so si morali premnogi avtomobili, da ne omenjamo korier, poiskati primeren prostor kar na Prevalu. Drugi pulmani so se ustavili v Solkanu ali v Grgarju. Zato pa vse priznanje in pohvala požrtvovalnim miličnikom, da so s prijaznimi, a obenem odločnimi posegi, častno izpeljali nelahko nalogo. PONTIFIKAL IN PROCESIJA Bližal se je čas pontifikalne svete maše ljubljanskega nadškofa dr. Jožeta Pogačnika. Ne samo bazilika, pač pa tudi vsi prostori okoli bazilike, ploščad pred gostiščem in dohodne poti so bile natrpane z ljudmi, da ne omenjamo avtomobilov, ki so kot morje zasedli vsak razpoložljiv kotiček. Bil je res problem, kako se preriti do cerkvenega vhoda, i Točno ob 10. uri se je razvil slovesni sprevod: ženske v narodnih nošah, duhovščina, zastopniki mariborskega, ljubljanskega in gori-žkega stolnega kapitlja, nato štirje škofje: dr. Janez Jenko, škof Slovenskega Primorja, dr. Maksimilijan Držečnik, škof mariborski, dr. Aleksander Tokič, škof barski in primas Srbije, in dr. Jože Pogačnik, nadškof ljubljanski. Ko je sprevod stopil v baziliko, je vsa cerkev, pa tudi množica okoli nje, zapela z zanosom pesem »Marija, skoz’ življenje«. Sledila je peta pontifikalna sv. maša, med katero je spregovoril nadškof Pogačnik. V zadnjem desetletju, je omenil, je nekam uplahnelo Marijino če-ščenje. Papež Pavel VI. je pozval krščanski svet, naj poživi pobožnost do božje Matere. Slovensko ljudstvo, ki je v svoji zgodovini tako pogostoma občutilo Marijino pomoč, naj ji spet izkazuje otroško vdanost. Naj iz teh jubilejnih slavnosti izzori kot najlepši sad naslednji sklep: Vsak dan zmolim sv. rožni venec, ali vsaj desetko z vzklikom: »Ki je Tebe, Devica, v nebesih kronal!« Po končani sv. maši so za sklep Marijinih proslav škofje, duhovniki in verniki skupno zmolili posvetilno molitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Medtem ko se je sprevod vrnil, obkroživši baziliko, v samostan, je pet duhovnikov začelo obhajati vernike. Sledile so spet druge pobožnosti in končno somaševanje nekaterih duhovnikov, ki so bili do tedaj zadržani v spovednicah. MATI BOŽJA OSTANE NA SV. GORI S tem so bile zaključene na Sv. gori vrhunske proslave ob 250-let-nici kronanja Marijine milostne podobe. V zadnjih treh dneh je prihitelo na Sv. goro nad 15.000 vernikov, ki so tako pokazali, da imajo še radi Mater božjo Marijo in da ji hočejo ostati vedno dobri in zvesti otroci. Zunanje proslave so za nami (pripravlja se sicer še zaključno romanje italijanskih vernikov goriške nadškofije, ki bo najbrže 15. oktobra) Marijina božja pot na Sv. gori pa ostane še vedno odprta, v veličastni baziliki čaka in bo čakala nebeška Mati Marija, da bo še v bodoče delila milosti vsem, ki se bodo z zaupanjem k Njej obračali. Meni fesiinl ol Lago AMore Stresa, sredi septembra 1967 Težko si je zamisliti za umetniške prireditve lepši naravni okvir, kot ga nudi nabrežje velikega jezera z vsemi lepotami, ki ga obdajajo. Temne jezerske vode, izbrano južno rastlinstvo ob dolgi obali, posejani z vilami in luksuznimi hoteli, primernimi za počitek duha in telesa. Nekje na sredi modrega jezera pa se bohotijo vabeči otoki, ki skrivajo poleg naravnih lepot tudi zgodovinske in umetniške zanimivosti. Zlasti je čudovita nočna slika, ko je mogoče zazreti brleče luči po že nevidni gladini švigajočih motornih čolnov, vse naokoli pa na desetine kilometrov dalje svetlobne obrise mest in manjših krajev na drugi strani jezera... To je vtis, ki ga lahko potnik tudi na bežnem obisku dobi v prijaznem mestu Stresa ob Lago Maggiore. Danes je tu središče velikega turizma, mesto pa je znano tudi zaradi zgodovinskega srečanja vladnih načelnikov malo pred drugo svetovno vojno. Seveda pa sega slava teh krajev še mnogo bolj nazaj v zgodovino in je zlasti povezana z vlado knežje rodbine Borromeo, ki je tu gospodovala. Še danes lahko občudujemo bogate sledove sijajne preteklosti te dinastije na tkzv. Boromejskih otokih, zlasti na Isola Bella, kjer se za monumentalno razkošno palačo razprostira čudovit park, ki se končuje prav ob jezeru. Ko obiskovalec zapazi nad vrati ali na drugih vidnih mestih boromejsko geslo »Humilitas«, si kar ne more, da ne bi pomislil na globoki kontrast med ponižnim mottom in — veličastnim razkošjem vojvodske palače... Pa pustimo boromejske sledove in se ustavimo v sedanjosti. Kot v mnogih italijanskih mestih, so tudi v Stresi pred nekaj leti začeli z velikimi poletnimi glasbenimi prireditvami, ki so gotovo ene izmed najbolj pomembnih v Italiji. To so »Setti-mane musicali di Stresa«, ki zajamejo vrsto svetovno znanih glasbenikov in umetniških skupin. Letos se vršijo že šesto leto po vrsti. Če pregledamo spored letošnjega festivala, ugotovimo, da je obsegal izredno pestro zasedbo tako na vokalnem kakor na instrumentalnem področju. Naj omenim glavne koncertne nastope: Brahmsov »Nemški rekvijem« so izvajali orkester iz Basla ter zbor sv. Cecilije iz Frankfurta in zbor Bach iz Friburga, be-neški solisti pa so izvajali dela svojih mojstrov 17. stoletja. Češki nonet, duo Casa-desus-iFrancescati, čembalist George Mal-colm, violinist Isaac Stem, pianist Geza Anda, organist Anton Heiller so tvorili komorni del sporeda. Med večjimi ansambli, ki so bili na sporedu, omenimo še simfonični orkester italijanske radiotelevizije iz Turina, ter filharmonični orkester iz Los Angelesa. Sam sem prisostvoval dvema zanimivima koncertnima večeroma v dvorani velike Kongresne palače. Prvi večer je nastopil komorni zbor italijanske radiotelevizije iz Rima, ki ga vodi Nino Antonel-lini in je izvajal izbor najlepših Monte-verdijevih madrigalov (24 po številu). Zbor šteje 23 članov, ki so pevsko brezhibno iz-vežbani in zelo disciplinirani v podajanju. Vidi se, da je zbor profesionalen in specializiran v tovrstnem petju (za razliko od italijanskih izredno diletantskih zborov na tekmovanju v Arezzu). Dognani interpretaciji bi dodal le včasih preveč melodramatičen ton, ki se ga posamezni glasovi niso otresli. Naslednji večer, 16. septembra je nastopil isti zbor skupno s komornim orkestrom »I Virtuosi di Roma«, ki ga vodi Renato Fasano, nekdanji ravnatelj tržaškega konservatorija. Instrumentalistom se pozna, da mojstrsko obvladajo svojo igro in dosegajo zaželene barvne efekte. Program tega večera je obsegal velika Vivaldijega dela s področja cerkvene glasbe: »Magnificat« v g-molu, »Čredo« za zbor in orkester ter psalm III »Beatus vir«, za dvojni zbor in orkester. Vsa omenjena dela beneškega mojstra imajo nekaj skupnih potez: veliko melo-dioznost, neprisiljeno svečanost (»Et in saecula saecuiorum« iz Magnificata v obliki vokalne fuge), vedrino in obliko dialoga med zboroma po navadi beneške šole bratov Gabrieli. Festival v Stresi je privabil veliko število izbrane publike iz mnogih držav Evrope in Amerike. Podoba je, da so organizatorji s svojim delom uspeli zasaditi globoke korenine temu festivalu, ki želi vsako poletje zbirati ob prijetnem jezerskem nabrežju Lago Maggiore najboljše posredovalce glasbene umetnosti. Andrej Bratuž Pripravlja se nov italijanski katekizem Do nedavnega je bila v Italiji za poučevanje verouka odgovorna koncilska kongregacija in to po določbah konkordata iz leta 1929, ko so v italijanskih šolah uradno začeli s poučevanjem verouka. To odgovornost je sedaj kanicilstka kongregacija izročila italijanski škofovski konferenci, ki se je takoj odločila, da pripravi nov katekizem, ki naj bi nadomestil katekizem papeža Pija X. Posebna komisija se je lotila načrtnega dela. Najprej bodo pripravili enotno osno-vo, ki ibo obsegala za vse veljaivno učno tvarino in splošne katehetsko-pastoralne smernice. Iz te enotne osnove bo v bližnji bodočnosti zrastal katehetsko-ipastoralen direlktorij. Nato bodo pripravili štiri različne katekizme: za otroke do 7. leta, za otroke od 7. do 11. leta, za doraščajoče od 11. do 16. leta in za odrasle. Ti štirje katekizmi bodo le normativnega značaja za sestavljanje učbenikov in učnih pripomočkov. Kot tretje 'bo postavljena posebna stalna komisija, ki bo skrbela predvsem za učbenike. Računajo, da bodo te katekizme sestavili v teiku leta 1967/68. Delo ne bo lahko, a strokovnjaki so se ga lotili z velikim pogumom. Za višje srednje 'šole bi moral učni program že pred časom iziti, a za to skrbi še vedno posebna komisija koncilske kongregacije. Kronanje svetogorske Matere božje ■ Do konca prve svetovne vojne je pod staro Avstrijo obstajala štajerska kapucinska provinca. Njen ustanovitelj je bil sv. Lovrenc Brindiški. Ustanovljena je bila 1. 1608 in je trajala do 1. 1921, ko je zaradi novih državnih meja po prvi svetovni vojni bila razdeljena med tri države in sicer med Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo. Vse do cesarja Jožefa II. je provinca imela 33 samostanov in štela okoli 800 rodovnikov. Cesar je ukazal ukiniti 16 samostanov štajerske province. Od nje so se ločili tudi Hrvati in ustanovili samostojen komisariat leta 1783. Tako je do leta 1816 ostalo še samo 13 samostanov štajerske province. Po letu 1830 se je število samostanov zopet dvignilo. Bilo je nujno potrebno urediti položaj razkosane štajerske kapucinske province po prvi svetovni vojni. Kongregacija za redovnike v Rimu je izdala dekret 11. oktobra 1921 in uradno ukinila starodavno štajersko provinco. Samostane, ki so ostali pod Avstrijo, je priključila dunajski provinci. Tiste, ki so prišli pod Italijo, in sicer Gorico, Sv. Križ na Vipavskem in Reko iz hrvaškega komisariata, pa je priključila beneški provinci. Ista kongregacije je nato 30. decembra 1921 ustanovila za vso Jugoslavijo novo kapucinsko provinco in združila v njej slovenske in hrvaške samostane pod imenom Ilirska provinca. Prvi provincial ilirske kapucinske province je postal p. Donat Zupančič od Sv. Vida na Dolenjskem, ki je bil tudi zadnji provincial štajerslke province. Novo provinco je vodil od ustanovitve do leta 1924 in bil ponovno izvoljen za provinciala leta 1930. Sledil mu je v vodstvu province p. Lkius Prah od Sv. Križa pri Rogaški Slatini. Izvoljen je bil za provinciala v letih 1924, 1927, 1933 in 1939. Umrl je kot provincial 16. decembra 1940 v Celju. Po njegovi smrti je bil imenovan za njegovega naslednika v vodstvu ilirske province p. Mavricij Teraš iz Sevnice ob Savi, ki je vodil provinco v najtežjih časih druge svetovne vojne do leta 1946. Pod nemško okupacijo je slovenski del province izgubil vse svoje samostane, redovniki so bili izgnani. Trikrat je bil provincial ilirske province p. Odilo dr. Mekinda iz Cerknice pri Rakeku in sicer leta 1936, 1946 in 1958. Leta 1952 je postal provincial Hrvat, p. Alojzij Novak, ki je bil izvoljen v sledečih letih: 1952, 1961 in 1964. Od leta 1955 je tri leta vodil provinco p. Tomislav Sagi-Bunič. Zadnji slovenski provincial ilirske province je bil že omenjeni p. Odilo dr. Mekinda, izvoljen leta 1958, zadnji ilirski provincial pa je bil p. Alojzij Novak, ki je letos dočakal ukinitev province. Že več let je bila želja slovenskih in prav tako hrvaških kapucinov po samostojnosti. Do tega je prišlo 26. aprila letos na skupnem zasedanju provincialnih in hišnih predstojnikov na Reki, kjer so sklenili zaprositi generalno predstojništvo v Rimu, da se ilirska kapucinska provinca razdeli v dva samostojna komisariata, v slovenskega in hrvaškega. Po prejemu prošnje je generalno predstojništvo poklicalo v Rim na razgovor p. provinciala in slovenskega zastopnika prvega provincialnega svetovalca. Sprejeta sta bila na razgovor 13. maja 1.1. Generalno predstojništvo je zadevo preučilo in še istega dne predložilo prošnjo kongregaciji za redovnike. Ta je prošnji ugodila 13. junija 1.1. Na praznik sv. Lovrenca Brindiškega, 21. julija letos se je sestalo generalno predstojništvo na sejo in general reda pater Klementino jo ukinil ilirsko kapucinsko provinco in istočasno ustanovil slovenski in hrvaški komisariat. Imenoval je komisarja in dva asistenta za slovenski in prav taiko za hrvaški komisariat. Prvič v zgodovini so slovenski kapucini dosegli samostojnost, neodvisnost. Vse do letošnjega leta so bili združeni najprej z avstrijskimi sobrati in po prvi svetovni vojni s Hrvati. Za prvega slovenskega provincialnega komisairja je bil od generalnega predstojnika v Rimu 21. julija 1.1. imenovan dosedanji slovenski prvi svetovalec ukinjene ilirske provinoe, proč. p. Boleslav dr. Polanski iz Velike Polane v Prekmurju. Za svetovalca pa sta bila imenovana p. Jože Kunšek, do sedaj predstojnik 'klerikov v Ljubljani, in p. Avguštin Cijan iz Sovodenj pri Gorici, ki je Katoliška Cerkev na Švedskem se uveljavlja Na švedskem so bili posvečeni trije katoliški duhovniki: Roslund iz Lunda, Jan Smith in Franc Zielinski pa iz Malmo. Prva dva sta spreobrnjena Šveda, tretji pa izhaja iz družine poljskih beguncev. To mašniško posvečenje je bilo izreden dogodek, kajti od 85 duhovnikov, ki delujejo no Švedskem, so zelo redki domačini. Škaf v Stockholmu msgr. Taylor, poroča, da Cerkev na Švedskem sicer počasi, toda stalno napreduje. Znova so tam organizirali društvo katoliških žena. Voditeljice so prispele iz Ekvadorja, Venezuele in iz ZDA, nekatere pa so Švedinje. Izdale so poziv, da bi podarili opremljeno pralnico sestram sv. Elizabete. Poziv je bil kronan z uspehom. Sedaj iščejo sredstva, da bi podarile avtomobil nekemu duhovniku, ki govori več jezikov. Na ta način bo lahko obiskoval v različnih pokrajinah katoličane, ki so prišli na Švedsko iz srednje in južne Evrope. S pomočjo, ki jo je nudil monakovski nadškof kardinal Dopf-ner, so kupile v naselju, ki je oddaljeno 48 km od Stockholma, staro hišo in jo spremenile v župnijsko središče. Verniki, ki jo obiskujejo so zelo številni, švedski parlament pa je sklenil, da ne bo vzpostavil stikov z Vatikanom. Večina je namreč odklonila predlog poslanca Sorensona, ki je sicer baptistične vere. Omenjeni je namreč poudaril, da bi bila navezava takih stikov umestna, ker živi na Švedskem 30.000 katoličanov. Misijonska družba Sv. Duha 1957 redovnikov kongregacije Sv. Duha opravlja misijonski apostolat v Afriki. Od teh je 1.755 duhovnikov in 202 brata pomočnika. Glavni namen te kongregacije, ki ima v celoti 5.147 članov, ki so razmeščeni v 931 domovih, je pokristjanjevanje nevernikov, zlasti na afriški celini. Matere morijo svoje otroke V Peruju je škof iz Puno msgr. Gonza-lez poročal, da so nekatere matere v njegovi pokrajini umorile lastne otroke, da bi jih ne videle umirati zaradi laikote. Ko je poročal o tem tragičnem dogodku posebni preiskovalni komisiji, je škof dejal, da je v njegovi škofiji mnogo družin, Iti žive v strahotnem pomanjkanju hrane. bil magister novincev teir profesor v se-rafskem semenišču v Osijeku. Sedež slovenskega komisariata je v Škofji Loki, za hišnega predstojnika je p. Avguštin Cijan; prvi asistent p. Jože pa je imenovan za magistra novincev v Sv. Križu na Vipavskem. Čestitamo slovenskim kapucinom, da so dosegli samostojnost, in želimo obilo božjega blagoslova in napredka, tako da iz komisariata postane kmalu provinca. Slovesni prenos milostne podobe svetogorske Matere božje v Gorico 11. junija 1939 ob priliki praznovanja 400-letnice svetogorske božje poti Vatikanski kapitelj je tedaj opozoril p. Sitarja, da kronanja ne bo izvršil patriarh, temveč njegov pooblaščenec. Sporočilu je kapitelj priložil navodila, kako naj se izvrši obred kronanja. Svetogorski patri so tedaj pohiteli s pripravami. Gvardijan je poslal dva patra v Benetke, da bi poiskala slavnostnega govornika, godbenike in pevce ter poskrbela za natis vabilne okrožnice ter spominskih podobic. Tiskovin ni bilo mogoče sestaviti, ker je patriarh zavlačeval z imenovanjem namestnika, zavlačeval pa je zato, ker mu iz Rima niso poslali obljubljenih obrednih navodil. P. Sitar je postajal vse bolj nestrpen, končno je poslal generalnemu vikarju v Videm naslednji dopis: Presvetli in prečastiti gospod! Zelo potrt, osupel in skrušen pišem Vašemu presvetlemu gospostvu. V kaj hudi zadregi sem: skrajni čas je, pa od nikoder ni pooblastila za drugega škofa, ki naj krona tukajšnjo Marijino podobo. Patri, ki sem jih poslal v Benetke, čakajo nestrpno na dokončno odločitev presvetlega in prečastitega monsignorja Patriarha, da bi nadaljevali s tiskanjem, tako pa so morali prekiniti natisk z vsemi ostalimi opravili. Vsled tega se obračam na Vaše presvetlo gospostvo: polnomočje imate, prijatelj ste serafskega reda, dobrotnik, zaščitnik in sijajen oblastnik. Blagovolite se zavzeti, v svoji plemenitosti, za stvar. S svojo modro spretnostjo boste dosegli in mi tako pošljite zaželeno pooblastilo za škofa Marottija, kajti tu ni najti primernejše osebe za slično slovesnost, da mu ga lahko takoj pošljem po dveh patrih, ki naj ga prepričata, da nalogo sprejme. Vse to zatrdno pričakujem od Vaše blagohotnosti. V pričakovanju skorajšnjega odgovora Vas spoštljivo pozdravljam in ostajam vdani in hvaležni p. Romuald Sitar, gvardijan samostana na Sv. gori Sv. gora, dne 18. februarja 1111. Svetogorski gvardijan je predlagal patriarhu, naj si imenuje za pooblaščenca pičenskega škofa. Škofija v Pičnu (Pedena) v Istri je bila po obsegu zelo majhna. Podobno kot ljubljanska in tržaška je pripadala oglejski cerkveni provinci. Ostale škofije v Istri so spadale pod beneški patriarhat. Tedanji pičenski škof Jurij Frančišek Ksaverij Marotti je bil zelo izobražen in razgiban. Njegovo delovanje se ni omejevalo na škofovske dolžnosti v Pičnu, saj je istočasno združeval v svoji osebi službo prošta v Novem mestu in patriarhovega arhidiakona za Spodnjo Kranjsko (Dolenjsko) in Slovensko marko. Kot arhidia-kon je bil v pogostnem stiku s patriarhom Delfinom, ki mu je često poveril pooblastila za številna škofovska opravila v avstrijskem delu patriarhata, kamor je bil patriarhu prepovedan vstop. Škof Jurij Marotti je tako posvetil na Goriškem več cerkva, oltarjev, zvonov. Dne 8. septembra 1715 je kronal čudodelno Marijino podobo na Trsatu. Sel, ki je nesel gvardijanovo pismo v Videm, se je vrnil na Sv. goro s poročilom, da patriarh ne more izdati pooblastila, dokler ne prejme iz Rima obljubljenih navodil. P. Sitar je brž poslal patriarhu v Videm navodila, ki jih je dobil iz Rima. Generalnemu vikarju je takole pisal: Presvetli in prečastiti gospod! Prav pomirila me je cenjena vloga Vašega presvetlega gospostva, iz katere sem razbral čustva in misli prevzvišenega in prečastitega monsignorja patriarha, čakajočega na navodila, ki mu jih je bil obljubil kapitelj sv. Petra, da bi mogel napisati pooblastilno listino. Ker so bila la navodila pred dvema tednoma poslana naravnost meni, Vam jih pošiljam v izvirniku in hkrati spoštljivo prosim Vašo dobrotnost, da bi mi do prihodnjega ponedeljka po istem selu poslala pooblastilno listino za presvetlega monsignorja škofa Marottija, ki bo nalogo zagotovo sprejel, saj mi je že izjavil, da bo z veseljem opravil sveti obred, ako ga patriarh v to pooblasti. Zelo se priporočam Vaši izredni plemenitosti in oblastvu. Nestrpno pričakujem tako težko pričakovano pooblastilo. S ponižno spoštljivostjo ostajam v skrajni ponižnosti hvaležni p. Romuald Sitar, gvardijan samostana na Sv. gori Sv. gora, dne 25. februarja 1111. P. S. - Prosim, vrnite mi navodila. Prav tako prosim za prepis listine vatikanskega kapitlja, s katero je bil pooblaščen za to slovesnost presvetli monsignor patriarh. NOVICE IZ SLOVENIJE Zgornja Soška dolina pada na prebivalstvu Zgornja Soška dolina doživlja pojav, ki je edinstven in za sedanje oblasti porazen. Leta 1869 je živelo na območju občine Tolmin 31.988 prebivalcev, v letu 1966 pa samo še 23.000. Naj povemo s tem v zvezi, da je v Sloveniji gostota prebivalstva na kv. km. 73 oseb, na tolminskem območju pa le 24. število prebivalstva se po mnenju dr. Danila Dougana nenehno zmanjšuje prav zato, ker »mu nismo uspeli ustvariti takih osnov za razne gospodarske panoge, ki bi mu zagotovile dostojen dohodek in ga s tem zadržale v domačem kraju. Danes ne more več biti dvoma, da bi prav turistično gospodarstvo v vseh svojih pestrih oblikah moglo v tem pogledu zadostiti željam in potrebam prebivalstva in občinskih skupščin. V zvezi s tem bi bilo nujno potrebno usposobiti predelsko cesto (Rajbelj-Bovec) za sodobni promet, to se pravi, jo preure- diti in asfaltirati. Tako občini Nova rica kot Tolmin se za to stalno prizade vata, a do sedaj brez uspeha. Odločujoč1 dejavniki utemeljujejo svoje odikloniln0 stališče s podatkom, da je sedanji pr0' met na cesti malenkosten. To je res & tako bo tudi v bodoče, če ceste ne bod° popravili, če bi pa se našel denar Slovenijo ga je vedno težko najti!) in ^ bila cesta sodobno zgrajena, bi brez dv^ ma vsaj 10 % avtomobilov, da se izogni jo prenatrpani pontebanski cesti, zavila ** Trbiža preko Predela v Soško dolino & se pri Gorici zopet vključila na italija^ sko cestno omrežje. To bi pomenilo ^ Soško dolino vsaj 200.000 letno v smeri, dohodek 250 milijonov dinarje' letno samo na bencinu, na ostalih tur1' stičnih storitvah pa 400 milijonov. Ti hodki bi torej že v nekaj letih poki**1 vse stroške za modernizacijo predelske & ste, Soška dolina pa bi doživela svoj W ristični vzpon in domačinom se ne bi h’'41 treba več izseljevati. Pomen Saragatovega obiska v Ameriki Pred dobrim tednom se je predsednik republike Saragat podal na skoraj enomesečno potovanje v Ameriko, t.j. v Kanado in ZDA ter v Avstralijo. Predsednik Saragat, ki ga spremlja zunanji minister Fanfani, je že zaključil obisk v Kanadi, kjer je imel razgovore z generalnim guvernerjem Michenerjem ter ministrskim predsednikom Pearsonom in se sedaj mudi v Združenih državah. Tu je že imel razgovore s predsednikom Johnsonom in drugimi vodilnimi predstavniki ameriške politike ter se je srečal z zastopniki italijanskih izseljencev. Kot znano, predsednik republike v Italiji — in v vsaki parlamentarni republiki — ne nosi direktne odgovornosti za politično delovanje, saj je to področje izrecno pridržano parlamentu in vladi. Še se spominjamo polemik, ki jih je zaradi tega povzročil predsednik Gronchi s svojo težnjo po lastni zunanji politiki. Vseeno pa more državni poglavar kot vrhovni čuvar ustave in poveljnik oboroženih sil izvajati svoj vpliv na politično udejstvovanje države. Prav v tem smislu je tudi predsednik Saragat podvzel svoje jesensko potovanje v dežele novega sveta predvsem z namenom, da utrdi tradicionalne vezi med Italijo in Ameriko in podčrta vrednost atlantskega zavezništva. Problem atlantskega zavezništva pa je bil tisti, ki je zadnje čase zasejal spore v italijanski notranji politiki. Komunisti in nekateri drugi levičarji so začeli z akcijo, po kateri naj bi se Italija postopoma odtegnila od atlantskega zavezništva ali naj bi vsaj ohladila odnose z ZDA. Pri tem jim je seveda padel kot mana z neba Vietnam, s katerim stalno špekulirajo. Kam nameravajo ti »naprednjaki« zanesti italijansko zunanjo politiko? Ali morda sanjajo o nekem golizmu v Italiji? Ali si želijo neke neodvisne Italije v Sredozemlju, ki naj bi se rokovala z Naserjem? Predsednik Saragat je v svojih številnih govorih v Kanadi in ZDA vedno poudarjal trdno voljo Italije, da ostane zvesta Atlantski zvezi. S tem je samo potrdil to, kar je že pred mnogimi leti parlament slovesno in demokratično izglasoval, kar so že začrtale premnoge vlade zadnjih let, kar je stalno narekoval mednarodni položaj. Dandanes Atlantski pakt ni več samo gola vojaška zveza, pač pa je tudi ■ neizogibno orodje za ohranitev miru in razvoja na političnem ter socialnem področju. Poleg tega je današnji svet tako medsebojno prepleten, da si je težko zamisliti državo, ki bi uspešno vodila neko izolacionistično politiko. O tem nam lahko v sedanjem trenutku zgovorno pričata, si- cer z različnih polov, De Gaullova Francija ter Maoa'a Kitajska. De Gaulle si je s svojo politiko zapravil simpatije nekdanjih zahodnih zaveznikov, ni si pa mogel osvojiti zaupanja vzhodnega bloka (o čemer priča še zadnji generalov obisk na Poljskem). Da Italija ne more slediti taki poti, je torej jasno. V nedeljski številki je milanski »Corriere della Sera« brez kolebanja zaključil, da je danes nemogoče ostati sam, saj bi pomenila taka odločitev odtrganje od zahodnega sveta in prave civilizacije, kajti ni prave civilizacije brez svobode. In v tem duhu zastopa državne interese ter koristi celotnega svobodnega sveta tudi predsednik Saragat na svojih razgovorih v Ottavvi in v Washingtonu. v yr S TRŽAŠKEGA Natečaj za izvirno božično pesem Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu razpisuje natečaj za izvirno božično pesem. PRAVILNIK Čl. 1. - Pogoji udeležbe a) Natečaja se lahko udeležijo slovenski avtorji, ki stalno bivajo v Italiji in v Avstriji. b) Predložene skladbe morajo biti nove, izvirne in neobjavljene tako glede glasbe kot glede besedila. c) Skladbe morajo biti napisane za mešani zbor, po možnosti z orgelsko spremljavo, in tako, da jih lahko izvede večina naših zborov; njihovo trajanje ne sme presegati 5 minut. čl. 2. - Način udeležbe a) Udeleženci natečaja morajo poslati 4 izvode natečajnega dela čitljivo pisane in označene z geslom ali psevdonimom. Geslo ali psevdonim mora biti napisan tudi na posebni kuverti, v kateri naj bo list s podatki o avtorju in njegovem bivališču. b) Natečajna dela je treba poslati na naslov: Zveza cerkvenih pevskih zborov, Trst, ul. Donizetti, 3/1, do 20. novembra 1967. c) če bi se kak avtor udeležil natečaja z več skladbami, mora biti vsaka skladba označena z različnim geslom ali psevdonimom in odposlana kot samostojna pošiljka. Čl. 3. - Ocenjevalna komisija Predložene skladbe bo ocenila posebna komisija, katere imena članov bodo pravočasno objavljena. V ponedeljek, 25. septembra bo na Barbani in v Ogleju LETOŠNJI SHOD MAŠNIH STREŽNIKOV Ob 7. uri odhod z avtobusi z običajnih mest po naših vaseh kot lansko leto. Ob 9. uri odhod iz Gradeža na Barbano z ladjo »Esperia«. Ob 10. uri v svetišču sv. maša v čast Marijinemu brezmadežnemu Srcu, govor in skupno sv. Obhajilo (spoved doma). Ob 2. uri popoldne slovo v cerkvi. Ob 3. uri prihod v Oglej, ogled bazilike, izpoved vere, blagoslov. Ob 4. uri v župnijski dvorani v Ogleju zabaven film. Ob 5.30 odhod na domove. Število udeležencev in spremljajočih duhovnikov je treba do petka 15. t. m. sporočiti z Goriške župnemu uradu v Doberdob, s Tržaškega pa na Katinaro g. Albertu Miklavcu. Vabi pripravljalni odbor Čl. 4. - Nagrade Prva nagrada znaša 30.000 lir, druga 20.00 lir, tretja 15.000 lir. Posamezni avtor lahko dobi samo eno nagrado. Čl. 6. - Sporočila Sporočila o natečaju bodo objavljena v slovenskem tisku V Italiji in Avstriji. Smrt slovenskega pisatelja Prejšnji teden je v Ljubljani umrl slovenski tržaški pisatelj, biolog, psihoanalitik in filozof Vladimir Bartol, ki se je rodil pri Sv. Ivanu pred 64 leti. Pokojnikov literarni opus obsega dramo Lopez, zbirko povesti Al Araf, roman Alamut ter Tržaško humoresko. Tržaški občinski svet Prva seja jesenskega zasedanja tržaškega občinskega sveta bo 13. oktobra. Ta in nau slednja seja bosta posvečeni vprašanjem iz redne uprave. Na seji 24. oktobra pa bo občinski odbor predložil v razpravo občinskemu svetu petletni upravni načrt, ki predstavlja največjo obveznost sedanje nove občinske uprave leve sredine. Izidi popravnih izpitov na tržaških višjih srednjih šolah Popravne izpite so uspešno opravili: 4. gimnazija Aleš Lupine, Andrej Petkovšek, Igor Sterni, Mladen Škerlj, Barbara Cosmina, Ingrid Kalan. Dva dijaka sta padla. Klasični licej I. razred: dva dijaka nista prišla k izpitom. II. razred: Danilo Pertot, Aleksander Rojc. Znanstveni licej I. razred: Andrej Danieli, Julij Danieli, Mario Leghissa, Ivan Sossi, Igor Zadnik, Vanda Cecchi, Eva Gruden, Marija Ant. Kapelj, Tanja Raztresen, Ada Štrajn. Trije dijaki so padli, eden se ni javil. II. razred: Enij Coretti, Boris štrukelj, Milena Gačnik, Dinora Korošec. III. razred: Dušan Udovič, Livija Cam-pagnalli, Ana Marija Stegu. IV. razred: Silvan Ambroži, Ljubo Gačnik, Peter Grilanc, Boris Košuta, Ivan Verč, Ana Marija Carli, Lucijana Sancin, Leda Vattovani. Učiteljišče I. razred: Zmaga Ciuk, Marij Cuk, Tatjana Prasselli. En dijak se ni prijavil. II. razred: Dunja Čuk, Ema Rupnik, Drago Umari. En dijak ni izdelal. III. razred: Magda Zuliani. Trgovska akademija Razred I.a: Jordan Capponi, Igor Cuk, Silvana Hvalič, Franka Mora, Alojzija Obad, Pavel Švara. Dva dijaka se nista prijvila. I.b: Eleonora Corradini, Alma Guštin, Darij Kante, Mirjam Kapelj, Darij Metlika, Zoran Pavlič. II.a: Marjan Carpani, Edvard Ferluga, Ana Marija Guštin, Sergij Šuman, Edvard Ukmar, Savo Ussaj. En dijak se ni prijavil. II.b: Ksenija Abrami, Neda Ciani, Neva Križmančič, Zdenka Trampuž. En dijak se ni prijavil. Eden je padel. III razred: Marina Cibie, Boris Cuk, Valter Kobal, Eda Milič, Boris Ota, Neva Terčon, Gabrijela Valič, Vladimir Vilhelm. En dijak je padel. IV. razred: Danilo Baša, Edvard Bavi-lacqua, Alenka Colja, Danica Colja, Bruno Danieli, Boris Emili, Nives Maganja, Igor Orel, Ivan Radovič, Neva Šuman. Dva dijaka se nista prijavila, trije pa so padli. ,,Katoliški glas'* v vsako slovensko družino I V nedeljo, dne 3. septembra, je verno slovensko ljudstvo obhajalo 60-letnico kronanja čudodelne Marijine podobe na Brezjah. Slovesnost, ki je potekla ob najlepšem vremenu, bo v srcih udeležencev ostala nepozabna. Brezje so božja pot od leta 1800 dalje. Milostno podobo je 1814. leta naslikal slikar Leopold Layer. Prvi čudež na Brezjah se je zgodil 1863. leta. Ker je na Brezje prihajalo vedno več romarjev, so cerkev, ki je bila podružnica fare v Mošnjah, na novo pozidali. To je bilo leta 1900. Marijino svetišče so prevzeli v varstvo sinovi sv. Frančiška — redovniki frančiškani. Leta 1907 je nadškof iz Ljubljane, dr. Anton Bonaventura Jeglič kronal Marijino podobo. Letos je torej minilo od tega 60 let. Zunanje in notranje priprave na to slovesnost so potekale že dolgo poprej. V soboto zvečer je maševal in pridigoval mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik. Čudovito lepa je bita večerna procesija z lučkami, v kateri so nosili milostno podobo Marije Pomagaj. Po procesiji so v cerkvi odmevale pete litanije. Po vseh cerkvah ljubljanske nadškofije so ob avemariji pritrkovali. V nedeljo so se na Brezje zgrnile množice vernih Slovencev. Nad 20.000 udeležencev iz vseh delov Slovenije se je prišlo poklonit svoji Kraljici. Vsi trije slovenski škofje, stiški opat, okoli 100 duhovnikov in bogoslovcev je sodelovalo pri cerkvenih slovesnostih. Razdeljenih je bilo nad 9000 sv. obhajil. Po letu 1941 je bila to največja verska manifestacija v Sloveniji. Nenehno so se brale maše; v cerkvi, na prostem, na samostanskem dvorišču pri novi kapelici sv. Frančiška. Vse škofovske maše so bile na obsežnem prostoru pred cerkvijo. V veliki zbranosti so ljudske množice sledile sv. mašam, poslušale božjo besedo ter pele Mariji na čast. Številni duhovniki so ponoči in podnevi spovedovali. Prvo slovesno mašo v nedeljo je opravil koprski škof dr. Janez Jenko; med sv. daritvijo so peli pevci dekanije Kranj. Ob 10. uri je bila slovesna pontifikalna maša ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika ob asi- Slovensko gledališče v Trstu Jubilejni program 1967-68 (ob stoletnici slovenskega gledališča) REPERTOAR V abonmaju: Ivo Brnčič: Med štirimi stenami (slovenska noviteta); Oscar Wil-de: Kako važno je biti resen; Svevo-Ke-zich: Zeno Cosini; Felicien Marceau: Jajce. - Jubilejno gostovanje drame SNG iz Ljubljane. - Jubilejno gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega. - Gostovanje baleta reške opere. Izven abonmaja: Marija Holkova: Pe-pelka. - Predstave studia tržaškega gledališča. - Gostovanje opere SNG iz Ljubljane. - Gostovanje baleta zagrebške opere. -Večeri umetniške besede. - Predavanja. -Jubilejna razstava slovenskega gledališkega muzeja iz Ljubljane. Cene abonmajev. - Premierski: parter 13.000 lir; balkon 6.000; akademiki 4.000. - I. ponovitev: parter: 6.000 lir; balkon: 3.000. - Nedeljski popoldanski: parter: 5.000 lir; balkon 3.000. - Okoliški: parter: 5.000 lir; balkon 3.000. - Dijaški: 2.000 lir. -Sindikalni: 3.000 lir. Abonmaji so na razpolago od torka, 19. t. m. dalje, od 16. do 19. ure v Tržaški knjigarni, ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792. stenci mariborskega ter koprskega škofa in stiškega opata. Ob koncu je bila ponovitev besedila kronanja pred 60 leti. Naj bo povedano še to, da je romarje pripeljalo 80 avtobusov in nad 1000 osebnih vozil. Brezjanska cerkev in prostor pred njo sta lepo prenovljena. Cerkev krasijo čudoviti mozaiki, ki so zamisel arhitekta Vurnika. Njegov je tudi načrt za kapelico sv. Frančiška na samostanskem dvorišču. Mozaike je izdelala s pomočnicami šolska sestra Darinka. Znani slovenski umetnik Lojze Perko je naslikal sv. Frančiška. Kapelico in oltar je posvetil ob nedeljskem jubileju ljubljanski nadškof. Vse priprave in obnovitvena dela na cerkvi in samostanu, organizacijo romanja je imel v rokah predstojnik frančiškanov s svojimi sobrati na Brezjah. Čast Bogu in Mariji Pomagaj za dober potek slavnosti! ITALIJANSKA TELEVIZIJA Spored od 24. do 30. septembra 1967 Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 21. Kraljevi razbojniki, 4. nadaljevanje. — Drugi: 21.15 Pestra glasbena oddaja. 22.15 Taša, film. Ponedeljek: Prvi: 21.00 Neoddano pismo, ruski film. — Drugi: 21.15 Koncert K. Monteverdija. 22.15 Aktualnosti. Torek: Prvi: 21.00 Iz del Karla Capka, češkega pisatelja. — Drugi: 21.15 Cordial-mente. Sreda: Prvi: 21.00 Iz naših dni, 6. oddaja. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Sveta Ivana, drama Bernarda Sha-wa, I. dejanje. Četrtek: Prva: 21.00 Glasbena oddaja. 22.10 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Sveta Ivana, II. dejanje. Petek: Prvi: 21.00 Film. 21.30 Sprint. — Dmgi: 21.15 Sveta Ivana, III. dejanje. Sobota: Prvi: 21.00 Partitissima, pestra oddaja. — Drugi: 21.15 Razprave in debate na TV. 22.00 Dediščina, film. SLOVENSKA TELEVIZIJA Nedelja: 11.30 Lutkovni film za otroke. 19.00 Dolgo vroče poletje - serijski film. 20.50 Glasbeni festival v Krapini - I. del. 23.20 Glasbeni festival v Krapini - II. ded. Ponedeljek: 17.55 TV obzornik. 18.15 Lepe pesmi so prepevali - še en krajcar-ček 'mam. 18.45 Kuharski nasveti: Gobe. 19.40 S kamero po svetu - London. Torek: 18.35 Risanka. 18.50 Svet na zaslonu - zunanje politična oddaja. 20.10 Celovečerni film: »Generalni inšpektor« -ameriška komedija. 21.40 B. Tomšič: Ravni pot - najboljši pot - igra. Sreda: 17.25 Poljudnoznanstveni film. 17.55 TV obzornik. 19.30 S kamero po svetu. 19.45 Prenos nogometne tekme Toten-ham Glotspurs: Hajduk iz Londona. 21.40 Mozaik kratkega filma: Filmi Vladana Sljepčeviča. 22.10 Jazz festival v Ljubljani. Četrtek: 17.10 Vijavaja-Ringaraja - 6. oddaja. 17.55 TV obzornik. 18.15 Po sledeh napredka. 19.54 Propagandna medigra. Petek: 17.55 TV obzornik. 18.25 Glasbeni magazin. 19.00 Na sedmi stezi - oddaja o športu. 19.35 Forma viva 67 - Človek in kultura. 20.38 Celovečerni film. Sobota: 17.40 Vsako soboto - pregled TV sporeda. 17.55 TV obzornik. 19.15 Spre-hod skozi čas - Napad na Anglijo II. 21.55 Serijski film. iiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiimiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiui JOSEFINE STEGBAUER 32 Prevedel J. P. ffVel la llcvil« kvezdo • • •? 44 111111111 .........................""m..................................... umil....im.........um.......................mm......................n................urnimi....................................................................................................... miiiiiimiiiiinimiiiiiiiuiiiiiiumi Potni listi obeh so bili v redu. Otrokovo Perilo je bilo vrhu tega zaznamovano. V Potnem listu ni bila nobena sestra tega otroka pripisana. Obe je bilo mogoče res dobro identificirati. Upam, da sem Vam vse napisal, kar bi Vas zanimalo. Z odličnim spoštovanjem Valentin Schmaiis, grobar Deklica so občutilo odslej še posebno spoštovanje do Mirka, ki si dopisuje s tujimi ljudmi in mu ti odgovarjajo in Pišejo kot »gospodu« in še »velecenjene-ftiu« povrhu. »■Mislim, da bo najbolj prav, če pišimo Nalepimo v album,« je Mirko končal z branjem. Tako so bile navdušene zanj, da so pridale na vse, kar je pradilagal. »Zdaj moramo pa nekaj poizvedeti,« je predlagal. »Melanija je že sama dala drar gocen namig. Kakor site vse slišale, sluti ona, da je Gretica bila prej kdaj pri kakem cirkusu. Spomladi pride v naše mesto cirkus Alberti. Najbolj praiv bo, če še vnaprej pridno zbiramo in hranimo denar, da nam bodo potem starši laže dovolili, da gremo enkrat skupno z Gretieo v cirkus Alberti. Potom bomo že sami videli, ali bo cirkus v Gretici zbudil kak spomin aili ne.« Soglasno so sprejele njegov predlog. »Najbolje je, če vse prepustimo Mirku,« jo Marta še dodala. Srečna se je sončila v bratovi slavi. '»Povedati vam moram še eno izredno novico,« je Melanija nenadoma prekinila Mirkovo govorjenje. »Spet sem nekaj posebnega opazila.« Zdaj še to. že itak je bila seja polna presenečeni. Takoj so začelo oblegati Melanijo, naj pove, kaj je posebnega zvedela. »Poslušajte torej! Saj veste, da pride Gretica vsako nedeljo k nam. Zadnjo no-deljo jo prišla teta Emilija z Gretieo že dopoldne. Ravno prirodopis sem se učila in imela še odprto knjigo na mizi. Gre- tica je videla knjigo in pogledala vamijo. Saj veste, da se