Poštnina plačana v gotovini. Leto XI., št. 97 LJubljana, nedelja П« aprila I930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40__Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. Koncentracija angleških čet v Indiji Znatno pojačenje angleške vojske v Indiji ■ žrtve spopadov v Pešavar ju in Neslu » _ -i j ПЈ.1. x:1„.: rv^rt-řio iti «ithil; - Številne London, 26. aprila, d. Odločilni vojaški krogi se bav .j o zelo intenzivno s proučevanjem načrtov, kako z vojaško silo preprečiti eventuelní upor indijskih nacionalistov, ki postaja vedino bolj verjeten, ker so dobili v indijskem po-bretiu premoč eks-tremno usmerjeni krogi. Položaj postaja vse boli kritičen ter je" vsak čas pričakovati izbruha velikih krvavih nemirov. Spopadi v Pešavarju in ostavka predsednika indijskega zakonodajnega sveta Patela so prvi predznaki te silne borbe, ki bo zajelo Indiiio. Vrhovni poveljnik angleških čet v Indiji je poslal angleški vladi izčrpno poročilo o dogodkih v Indiji ter jo naprosil, naj takoj odredi znatno ojačenje angleških čet v rildiji. Glede na to poročilo je pričakovati, da bo odšlo večje število angleških čet iz Malte, Gibraltarja in Egipta v Indijo, kamor bo odposlanih tudi večje število letalskih oddelkov iz Anglije. Zaradi napetega položaja so ustavljeni vsi dopusti angleških vojakov in častnikov, na dopustu se nahajajoči pa so prejeli brzojavne pozive, naj nemudoma odpotujejo k svojim edinicam. V Pešavarju je naročil guverner, naj se v teku enega tedna odstranijo vse žene in otroci angleških podanikov, ker je pričakovati, da bo tu najpreje izbruhnil upor. V NeSki je prišlo do krvavih spopadov med angleškimi poflicijskimi četami in veetisočglavo množico indijskih nacionalistov. V spopadu se je policija po služila orožja in uibila ter težko ra>-nila večje številk) nacionalistov. V Bom-bayu se vrši koncentracija angiieškiih čet, ki bodo postavljene na raznih važnih strategtönilh točkah v svnho očuva-nja nemotenega poslovanja prometa. Lahore, 26. aprila, AA. Službeno se objavlja, da presega število mrtvili tekom zadnjih neredov v Pešavarju 5U. Vojaška Oblastva imajo položaj v rokah. Simla, 26. aprila, s. Položaj v Peša-vamu se je znatno izboljšal. Na najvaž-nejšiih točkah mesta so sicer še vedno postavljene straže s strojnicami in so trgi še vedno zaprti, vendar pa je bila po sadika ojačena in s tem vzpostavljeno zaupanje javnosti. Bombay, 25. aprila, g. Vojaški guverner severozapad/nega okraja je pri nekaterih polkih vpokilical tudi indijske rezerve. Iincffijska vlada ima na razpolago dovolj sredstev, da udusá vse nemire. V Angliji menijo, da ima bonba Gandija proti solnemu monopolu manjši uspeh nego je to sam pričalkoval. Balsar, 26. aprila, s. Na zborovanju v Charvadi je Gandi obrazložil svoje nove načrte glede izvajanja nepokorščine državljanov. Gandi je med drugim dejal, da bodo v nekaj dneh zasedena vsa solna skladišča vlade. Bombay, 26. aprila, s. Gandijev tajnik Mailiadeo Desai je bil obsojen na 6 mesece navadnega zapora zaradi pozivanja k državljanslkd ne poslušnost. Vsebina dogovorov o vzhodnih reparacijah Ureditev madžarskih reparacij in ustanovitev fondov za odškodnino po agrarni reformi prizadetih madžarskih državljanov Pariz, 26. aprila s. Predsednik konference га vzhodne reparacije Loucheur le danes daj novinarjem informacije o kompromisu, ki j" bil dosežen med Malo antanto in Madžarsko. Dogovor bo podpisan v petek. Prvi dogovor ureja konč.ioveljavno madžarske reparacije. Madžarska bo od leta 1944. do 1966. plačala letno 13 in pol milijona zlatih kron na račun reparacij. Do leta 1943. bo Madžarska plačala letno 10 in pol milijona zlatih kron. V pogodbi je tikujena hipoteka, ki je do sedai bremenila madžarske dohodke. Ako bi budimpe-štanska vlada najela posojilo, bodo države upnice dobile prednostne garancije. Pogodba ureja tudi vprašanje odvzetih posestev. Pogodbi 2. in 3. se tičeta madžarskih zahtev, ki so nastale zaradi agrarne reforme v državah Male antante. Vsi nerešeni procesi in procesi, ki b} še nastali, se bodo uredili z ustanovitvijo takoimenovanega agrarnega fonda »A«, ki bo znašal 220 do 240 milijonov zlatih kron. Agrarni fond bodo tvorila sredstva, ki jih bodu dale na razpolago Francija, Velika Britanija, Italija iti Češkoslovaška (40 milijonov), Jugoslavija (25 milijonov) i» Rumunija (13—15 milijonov). Iz tega denarja bodo dobili madžarski državljani, ki so bili razlaščeni, odškodnino. Četrta pogodba predvideva ustanovitev takoimenovanega fonda »B« v višini od 100 milijonov zlatih kron, od katerih bodo Francija, Anglija in Italija dala na razpolago po eno tretjino in ki se bo oiačil iz prebitkov fonda »A«, ki se bo ustanovi! v smislu pogodb 2 in 3. Pogodba določa, da se odškodninske zahteve bivših habsburških nadvojvovod ne priznajo, temveč da se njihova posestva razlastilo brez odškodnine. Ako bi zaradi razsodb mešanih sodišč nastale težkoče glede vprašanja ustanov nadvojvod in cerkve, se bo porabil ta fond Polet zrakoplova „Grof Zeppelin" v Anglijo Z rakoplov bo letel preko Pariza in pristal v Cardingtonu — Rekordni pole* vojvodinje Bedford London, 26. aprila. AA. Davi ob 6. uri je zapustil Friedrichshafen nemški zrakoplov »Grof Zeppelin«. Zrakoplov je letel preko Basla, Besancona in Pariza v Anglijo, kamor bo prispel ob štirih popoldne. Zrakoplov bo tudi letel nad Wembleyem, kier se vrši nogometna tekma, in pozdravil Yorškega vojvodo, ki bo v kraljevi loži. »Zeppelin« bo pristal v Cardingtonu, kjer je pritrjen na stolpu za pristajanje že od včeraj angleški zrakoplov R 100. Kapetan dr. Eckener, ki je za nekaj dni poseti! London, je bil snoči na večerji pri ministru za letalstvo Thomsonu. I/ondon, 26. aprila, s. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je kmalu po 16. uri letel nad wembleyskim stadionom, kjer se je ravnokar vršila finalna tekma za angleški pokal. Malo minut kasneje pa je zrakoplov zginil v daljavi. Gledalci niso posvečali prevelike pozornosti zrakoplovu ter so bolj zasledovali potek nogometne tekme. Ob 16.20 je zrakoplov letel nad središčem Londona. Na cestah in na strehah hiš so se zbrale velike množice ljudstva, ki so opazovale zrakoplov, ki je letel približno 60 m nad mestom ter je nato nadaljeval vožnjo v smeri proti Cardingtonu, kamor je dospel ob 18.15 ter pristal na tamošnjem letališču. London, 26. aprila. AA. Vojvodinja Bedford je prispela snoci na povratnem poletu v Anglijo iz Capetowna v Kartum. Vojvodinja je davi ob 6.15 nadaljevala polet v Kairo in upa, da se bo vrnila v Anglijo pred 9 in pol dnevi in s tem potolkla svoj lastni rekord. Vojvodinja je preletela iz Anglije do Capetowna 9250 milj. Zverinsko početje rumunskih banditov Po izvršenem ropu so roparji z mučenjem hoteli prisiliti dva starčka, da bi povedala kje je skrit gospodarjev denar Bukarešta, 26. aprila, s. V odsotnosti lastnikov so roparji napadli veliko posestvo v bližini Botosanija, kjer sta bila le 70-!letni upravitelj in njegova žena. Ko so roparji izpraznili hišo, so hoteli z mučenjem sivolasih starčkov doseči, da bi jim ta povedala, kje je skrit denar. Zbadali so oba. starčka z noži, žgali ju po rokah in podplatih z razbeljenim železom ter ju pretepali s kopiti pušk. Ker nesrečna starčka nista hotela izdati prostora, kjer je bil denar skrit, so ju roparji končno obesili v sobi. Le srečnemu naključju je pripisovati, da se je takoj, ko so roparji odšli odtrgala vrv, na kateri je visel upravitelj. Upravitelj je takoj odrezal vrv, na kateri je visela njegova žena, ter jo tako rešil gotove smrti. Nato je poklical na pomoč sosede. Orožnikom je uspelo prijeti dva razbojnika, ki sta nato skušala pobegniti. Pri tem je orožnik ustrelil enega roparja. Ostale bandité zasledujejo številni oddelki orožnikov, ki upajo, da se jim bo posrečilo ujeti krvoločne zločince. Pospeševanje tujskega prometa v Franciji Pariz, 26. aprila, d. Visoki komisar za tajski promet je ukinil celo vrsto taks, kii so ovirale tujski promet v Franciji. Tako n. pr. so bik uifci-пбег;е vse pri stojí) in e, k:i so jih morali plačevati ttfjci pri prihodu in odhodu ra Francije. Odpravljeni so tudi kolki na pl ačilne Iii stke v hotelih. Spor med angleško in avstralsko vlado London, 26. a-prila. A A. Po poročita iz Avstralije so tamkaij nastale nove komplikacije. Predsednik avstralske vlade Schul lin je imenoval iz lastne pobude za generalnega guvernerja Avstralije sedanjega ministra pravde Isacca Isaicha, dočim pristaja ito imenovanje angleški vladi. ATENTAT NA POPOLO DI TRIESTE Po italijanskih službenih vesteh so bili kot krivci izsledeni 4 Slovenci, ki da so že vse priznali - Atentatorji pridejo pred državni tribuna! Trst, 26. aprila, r. Sinoči je agencija Štefani razširila po mestu uradno vest o aretaciji krivcev atentata na uredništvo »Popola di Trieste« z dne 10. februarja t. 1. Tržaški listi so v posebnih izdajah prinesli že obširna poročila o aretirancih, poudarjajoč, da so silednji že vse priznali in da je uvodna preiskava dio najmanjših podrobnosti dokazala njihovo krivdo. Obdolžencev je deset, od katerih pa niso vsi obdoliženi iste krivde. Po uradnem sporočilu je preiskava dognala, da so krivi atentata z bombo na imenovano uredništvo Zvonimir Milost, Ferdinand Bidovec, Franjo Marušič in Vekoslav Valenčič. Prva dva navaja poročilo kot prava izvršitelja atentata, Slednja dva pa da sta pomagala pri pripravah. Zvonimir Milost je jugoslovenski, ostali trije pa so 'italijanski državljani. Slednja trojica je tudi ob-diolžena ponesrečenega atentata na »svetilnik zmage,« ki stoji na temeljih stare avstrijske utrdbe fořta Kresiča. Istim trem mladeničem pripisuje oblast še eno ponesrečeno podjetje: poskus požiga italijanske šole na Katinairi. Druga skupina obdolžencev, ki jim oblast pripisuje požiga italijanskih šol na Proseku in v Zgomlku. Požig šole na Proseku so baje izvršiti Vladimir Stoka. Anton Otomar, Vekoslav Spanger in Dragotin Rupdlj, v Zgoniku pa Ivan Obad, v družbi Spange rja, Stoke in Ruplja. Po službenem poročilu so razen Valenčiča priznali svojo krivdo vsi are tiralici. Aretirana so m se nahajajo v toorp-skJh. zaporih naslednji mladeniči: Zvonimir Milost, jugoslovenska državljan, roden na Sušaku 1. 1903., Vekoslav Spanger, rojen na Proseku teta 1906., Vladimir Stoika, rojen na Kontov elu pri Proseku leta 1910., Ivan Obad, rojen v Trstu leta 1906., Dragotin Rupel j, rojen na Proseku leta 1904., Vekoslav Valenčič, rojen v Trstu leta 1896., Ferdinand Bidovec, rojen v Trstu leta 1908., Franjo Marušič, rojen v Trstu leta 1906. in Anton Ukmair. rojen na Proseku leta 1900. Italijanski listi objavljajo še naslednje podrobnosti: Takoj po atentatu na »Po-polo dii Trieste« je policija aretirala par sto primorskih Slovencev in ananih italijanskih socialistov. Razni indici so kazali, da so povzročitelji številnih atentatov imenovani mladeniči, ki so po dolgotrajnih zaslišanjih tudi priznali svojo krivdo in baje opisali podrobno vse atentate. Zvonimir Milost in Ferdinand Bidovec sta se 10. februarja zvečer neopaženo zmuznila v poslopje »Popola di Trieste,« potožila tam razstrelilno pripravo in odšla zopet iz poslopja, da iih ka-ralbinierska patrulja, ki je stražila pred vhodvim ni niti opazila. Bombo sta baje dva dni pred atentatom prinesla v kovčegiu iz Knežaka Maruišič in Valenčič ter io skrila začasno v neki tržaški bnaki. JVliilost in Bidovec sta tudi obdoil-žena. da sta identična z onima dvema agitatorjema, ki sta vzbujala ogorčenje med ljudstvom na Krasu ob priiiki ustre-litve Vladiimirja Gortana. Pri preiskavi so ti stirie Obdolženii baje tudi priznali, da so ponoči od 5. na 6. januarja skušali pognati v zrak »svetilnik zmage«. Ker pa je čuvaj na svetilniku opazil poskus je lahko še pravočasno preprečil eksplozijo. Pred dvema letoma v avgustu mesecu je na Prosetou zgorel retoreatorij Lege nazionale. Poslopje je bilo popolnoma uničeno in je škoda znašala preko 100.000 Hr. Po dveh letih se je sedaj baje posrečilo najti krivce požara, ki da so Stoka, Otomar, Rupelj in Španger. Otomar je baje prinesel za požig potrebni benain. Požig šole na Katinari se ni posrečil, ker je podtaknjeno netivo ugasnilo, dia-si so bila vsa lesena tla polita z bencinom Tudi ogenj na šoli v Zgoriku mi napravil večje škode, ker so ga kmalu opaizffi in pogasila. Po poročilih italijanskih listov Je v preiskavti prišla na dan tudi nekaka »Organizacija«, tooje Člani so bili ob-dolženi in ki se je redino shajala ter sklepala o atentatih. Baje so se takih sestankov udeleževalli tudi errrisarji iz tujine, toi so se legitimirali z dogovorjenimi gesli. Trst. 26. anrřla, d. Današn ji »Piccodo« orinaša Obširno poročilo o aretaciji ktrivcev svoječasnega atentata na uredništvo »Pooola di Trieste«. poirdarja-jbč. da aretirana dr"*ba kaže vse specialne odlike svoje rase. Zlasti podčr- tava, da je edten izmed aretirancev. Vladimir Milost, jugoslovenski držav-žavljan, kar izrecno omenja tudi uradno poročilo. Družba da je imela namen preprečiti približevanje tujerodcev italijanski narodni misli. Veriga zločinskih podjetij je razkrita in o njej bo sodilo izredno sodišče, ki ne bo raziskovalo samo enega posameznega slučaja hi ugotovilo poedinih krivcev, marveč bo nastopilo proti zločinskemu sistemu, ki moti mir med narodi. Stare slovanske organizacije so izginile iz javnosti, zato pa so se pojavile majhne za rot nilske družbe, ki skušajo doseči svoi namen s hladno in do najmanjše podrobnosti premišljenimi terorističnimi atentati. Nasproti tej kalni, tipično balkanski obliki boja stoje disciplinirane italijanske oblasti, sveste si uspeha. Zločini slovanske- ga nacionalizma bodo samo še bolj utrdili mogčno vero prebivalstva Julijske Krajine v nespremenljivost obstoječega reda. Zločinske organizacije, okoli katerih se zbirajo maloštevilni nemirni duhovi, so znane in ni več daleč čas, ko jih bo razdrobilo življenje. Trst, 26. aprila, s. Obdtolženi tržaški atentatorji pridejo pred izredni tribunál, ki je sestavljen po zakonu o zaščiti države in fašističnega režima. Ta zakon predvideva za njihovo dejanje smrtno kazen. Tribunálu, ki je enako sestavljen, kakor v znanem procesu oroti Vlad imiru Gortarou, predseJuie fašistični general Christäni. Tribunal, katerega sedež je v Rimu. je kakor se zatrjuje. prispel v Trst ter se bo razprava vršila v Trstu baje že prihodnji teden. Pravilnik o hrani v jetnišnicah Minister pravde je predpisal enoten pravilnik o hrani v vseh kazenskih zavodih v državi Beoerad. 26. aprila XA. Minister pravde dr. MIlan Srskič Je izdal pravilnik o prehrani obsojencev v kazenskih in drugih podobnih zavodih. Pravilnik ima 29 členov im določa med drugim: Obsoienci vseh kazenskih bi drugih podobnih zavodov se hranijo na državw trošek. Država nima pravice zahtevati od obsojencev povračilo izdatkov, ki so bili storjeni za njihovo vzdrževanje. K hrani obsojencev spada kruh, meso, pri-kuha ali sočivje ter zabela, do potrebi pa tudii druga hranila kakor n. pr. mleko, iaica itd. Hrana mora vsebovati take in tolikšne sestavine, ki so oo izsledkih znanstva potrebne za vzdrževanje zdravi a in delovne sile srednüega delavca. Razen tega mora biti hrama raznovrstna, tako da se enolična hrana ne hi umirala obsojencem. Upravnik zavoda ali njegov namestnik mora vsak dan osebno pregledati m okusiti hrano. Hrana se bo dajala obsojencem v 3 obrokih: zaitrk. kosilo in večerja. Postna dneva sta sreda in petek, mesni dnevi pa ostali. Glede na zdravstvene razmere obsojencev se deli hrana na tri razrede: 1) za zidrave obsojence, 2) za bolehne m slabe ter za one. ki ne prenašajo več hrane za zdrave, ter 3) za bolne obsoience. Kakšrro hrano nai obsojenec dobiva, določi upravnik zavoda na d red log zdravnika. Zdravlienie. i zdi rainie in popravljanje zob z navadnimi plombami se bo vršilo brezplačno na državne stroške, vendar da lahko vsak obsojenec na svoi strošek plombirati zobe s srebrom, zlatom itd ter si omisliti krone in mostove. V to svrho bodo na zahtevo jn trošek obsojenca pozvani specialisti za zdravljenje in popravljanje zob. ako zdravnik zavoda teh del ne bi mogel sam izvršiti. Zdravi obsoienci bodo prejemali ob nedeljah, torkih in četrtkih po 40 cl črne kave. ostale dni pa do 50 cl zabeijene čorbe, vsak dan pa 70 g suhorja. Za kosilo in večerjo je določen vsak dan v tednu drugačen jedilni list. k; obs&ga 50 cl mesne .iuhe z mesom ali na postne dni prežgane iuhe s krompirjem ter še po eno ali dve drugi iedi (pražen krompir, riž, zelje. krpice, fižol, paprikaš. sočivje :td.). Mesa mora bit; brez kosti in žil najmanj 75 g. Razen tega dobi vsak obsojenec dnevno hleb kruha, težak 750 z. obsojenci, ki opravljajo težiia dela, pa še 250 z kruha do vrhu. Členi 17—26 določajo hrano za slabe m bolne obsoience. Strašna toča v strumiškem srezu 20 minut trajajoča toča je uničila vse posevke in povzročila milijonsko škodo Strumica. 26. aprila r. Strumico in okolico ie doletela včeraj strahovita elementarna katastrofa. Vse dopoldne .ie bilo krasno pomladansko vreme. Okrog 2. popoldne pa so se začeLi nad mestom in okolico zbirati črni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Nebo se ie polagoma popolnoma stemnilo, tako da je sredi popoldneva zavladal mrak. Naenkrat je začelo bliskati in treskati na vse stramii, da ie bilo strah. Okrog 4. ie začelo liti kakor iz škafa, toda ploha se ie kmalu izpremenila v г os to točo. ki je postajala vedno debelejša in je končno dosegla velikost orehov. Padanje toče ie trajalo celih dvajset minut. Kamor ie padla toča. letos bržkone ne bo nič več zraslo. Ko le ponehala toča, se ie nebo naglo zve-drilo in ob 5. popoldne ie bil zopet nai-lepši solnčni dan. Škoda, ki jo ie povzročila toča, je ogrom- na. Posevki so docela uničeni. Drevje je okleščeno kakor po naihujši kanonadi. trava ie zabita v zemljo, a vrtow so opustošenj kakor da bi še sploh ne bih obdela™. Silno so trpeli tudi vinogradi. Tudi na hišah ie toča povzročila obilo škode. Strašna opeka ie ponekod vsa zbita, polomljenih Pa ie tud" mnogo šip. Najhuje ie prizadeta Strumica in bližnja okolica, kjer je padala najdebeleiša toča. Celokupna škoda sega v milijone. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da dobe oškodovani primerno podporo za obnovo_ posevkov in nasadov. Čapliina. 26. aprila č. Ko je divjala v ta-kozvanem Bivol.iem brdu blizu Domanovi-ca nedavno sSlna nevihta, ie udarila strela v hrast stoječ ne daleč od staje Mehmeda Ša/?e. v kateri ie imel kmetovalec 16 ovc in eno kravo. Strela je uničila hrast, stajo in vso živino. Nase stabilizacijsko posojilo Pariz, 26. aprila s. Agecice Economique et financiere potrjuje (kakor je »Jutro že javilo), da so pogajanja, ki so se vodila v Parizu o stabilizacijskem posojila Jugoslavije, dovedla do načelnega sporazuma. To posoJMo pa se bo Izdalo šele po poteku gotovega časa, ker se pred v Youngovem načrtu predvidenim posojilom v Franciji, ne sme plasirati nobena druga inozemska emisija. Isti list poroča, da je finančni svetovalec poliske vlade Dewey prispel v Pariz, da nadaljuje do sedaj brezuspešna pogaianja za najetje posojila za poljsko poljedelstvo in industrijo. (Kakor znano je najetie stabilizacijskega posojila napovedal tudi fin. minister dr. Švrljuga, ki se te dni mudi v Parizu. Od. ur.) Patrijarh Varnava v Sremskih Kariovcih Sremski Karkrvd, 26. aprila, p. Danes 3e prispel prvič v svojo patrijarha t sko rezidenco v Sremske Karlovce novi pa.-trijarh srbske pravoslavne cericve Varnava. Ob svojem prihodu je bil cerkverni poglavar najsveča.neve pozdravljen po svečeništvu. Zastave ruskih carskih polkov v Beogradu Beograd, 36. aprila, r. Te diri so prinesli v Beograd osemdeset zastav bivših ruskih carsk;h polkov. Te zastave so bile po ruski revoluciji spravljene v Rurniunijo. kjer so iih zbirali. Ker pa je že večina ruskih pol kovnih zastav v Beograda, so sedaj tudi te prenesli v Beograd in jih spraviti v ruski kapeli na starem pokopališču. Istočasno je prispela v Beograd tudi vdova generala Vrangla. Neikaij časa ostane v Beogradu, nakar se vrne v Belgijo, kjer stalno živii s svojimi otroci. Zakon o železnicah Beograd, 26. aprila. AA Vrhovni zakonodajni svet je ime! danes sejo od 16. do 19.30. Na seji je nadaljeval razpravo o po-edinostih predloga zakona o železnicah v javnem prometu. Prihodnja seja bo 28. t. m. ob 16. z nadaljevanjem istega dnevnega reda. Nadalje je kot druga točka postavljena na dnevni red razprava o predlogu zakona o zemljiških knjigah. Naslednik generala Kutjepova v Beogradu Beograd, 26. aprila, р. V Beograd je doipotoval iz Pariza ruski general Jev-genij Miller, kli je bil po ugrabljenju generala Kutjepova izvoljen za njegovega namestnika kot predsednik splošne ruske vojne zveze. General Miter se je danes razgovarjal z novinarjem ter izrabil prepričanje, da general Kutjenov ša živi. O tem, da je Kutjepov v Moskvi, ni nobenega dvoma več, ker imamo avtentične podatke ter je ugotovila to tudi; francoska oreiskava. Dela se na zedinjenie vseh ruskih sil Borba proti boljševizmu traja še vedno ter jo bomo vodili na vseh frontah, je poudarjal general Mvler. Zato se moramo zedin;ti ter pozabiti vsa svoja medsebojna na-sprotstva. Francosko odlikovanje ministra dvora Beoerad. 26. aprila. A.A. Francoski posía-iřte na našem dvoru g. Emile Dur d ie danes izročil ministrn dvora in pomočniku zunawiega ministra Bošku Jeftióu komanderski red Lige časti, s katerim ga je odlikovala vlada francoske republike. BERNARDIČEVE IZPOVEDI V PREISKAVI IN PRED SODIŠČEM Tudi včeraj je Bernardlc vztrajal pri svoji taktiki - Vse svoje izpovedi v preiskavi taji, obremenilne izkaze soobtožencev zavrača kot same laži beograd, 26. aprila d- Pred državnim so-d ščem za zaščito države sc je danes nadaljevalo zasliševanje obtoženega Ivana Bennardiča. Tudi na današnji razpravi je Bernardič zanikal vsako krivdo in dosledno tajil vse svoie preišnie izpovedi na po-liciii in pred preiskovalnim sodnikom. Navzkrižna vprašanja državnega tožitelia, sodnikov in odvetnikov ga niso spravila v zadrego. Vedno daje hitre tn odločne odgovore. Bernardlc zahteva dnevne novine Pred prehodom na zasliševanje ie Bernardlc naiprvo protestiral pri predsedniku sodnega dvora, da so mu od včera? zahranili čitanje listov. Predsednik mu pojasnjuje da ie to zabranjeno zaradi tega. da se obtoženci ne morejo poučiti o poteku razprave ored končanim zaslišanjem in eventualno dogovarjati. Bernardič kliub temu vztraja pri svojem protestu, češ. da te itak zaprt v samotni celici in da ne pride z nikomur v stik. Predsednik: Potolažite se. dobivali boste liste, ko bo vaše zaslišanie končano. Kafs® |e Bernardlc prevze-ша1 revolverje Nato se ie nadaljevalo zasliševanje. Sodnik dr. Koščcc je stavljal obtožencu vprašanja. nanašajoča se na prevzem paketa z revolverji pr. Kuntiču. Ko je Bernardlc prvič prišel h Kuntiču. da bi po naročilu Be-giča prevzel revolverje, iih Kuntič še ni imel. Sele drugič mu iih je izročil, noiem. ko ie Bernardič povedal dogovorjeno geslo. ,, , Dr. Koščec: Ali se Kunťč ni čudil. da ste kot docela neznan človek zahtevali od nie-ga paket z revolverji? Bernardič: Nisem opazil Dr. Koščec: Kie ie bi! Kuntič. ko vam je izročal paket0 Bernardič: V malem trgovskem lokalu polen- gostilne. Tam ie bilo tudi več drugih I i ud L Dr. Koščec: Ali sta tam kaj govorila? Bernardič: Nič. Segel je samo na polico iz -a vrat ter mi izročil paket. Pr. Ko"čec: Ali ste paket pregledali? Bernardič: Jaz ga nisem, marveč Štefanac. ki ie bi! navzoč. Dr. Koščec: Ali niste otipali, da so v paketu revolverji? Bernardič: Ne. zaviti so bili v papir in nato še v krpe. Dr. Koščec: Ali vam ie Kuntič povedal, kdo mu ie izroči! paket? Bernardič: Ne. ?a tudi nisem vprašal. Bramitelj dr. Bole: Rekli ste. da je bil paket ori Kuntiču na polici, a te police tam -Ф1о'п ni. Bernard č: Polica ie zadaj takoj za vrai- mi. Dr. Bole: Aii ste mogli soditi po vedenju Kunr.ča. dE. or t«, kaj ie v paketu? Bernardi é* Misli», da ni vedel. Braniteli dr. Obradovič: Ali ste izročili S triku obenem z revolverji tud,: naboje? Bernardič: Da. toda ne vem. koliko. Dr. Obradovič: V preiskavi ste izpovedali. da ie Marketič zahteval od vas revolver. Bernardič: N; naravnost zahteval, samo rekel ie. nai mu ga damo. Dr. Obradovič: Ali ste mu dali tudi navodila kako nai ravna z revolverjem. Bernardič- Ne Nameravani atentat na vlak Predsednik preide nato na nameravam atentat na železniški most. preko katerega bi imel voziti posebni vlak. s katerim je potovala iz Zasreba v Beograd zagrebška poklonitvena deputacija. Obtožnica pravi, da so se Bennardič. Hadžija. Prpič. Štefa-nac. Franekič in Mocnaj dogovarjali o tem prve dni decembra v Zagrebu, a 8. decembra v Jaški. Tam so sklenili, da bodo 16. decembra, ko bo potovala zagreb'ka de-putaciia v Beograd Dognali Dri Martinovou s peklenskim strojem v zrak most v trenutku. ko bo vozil čezenj posebni vlak z deputaci.io. Štefauac. Hadžija in Bernardič so s tem namenom 13. decembra prinesli iz Karlovca v Zagreb peklenski stroj. Šofer. ki jih ie voz'! s kolodvora in ki je oDazil sumljivo košaro, .ie to Prijavil policiji. ki ie nato Štefanca in Hadižijjo are-tirala ter zaplenila osklenski stroj. Predsednik: Torej, kako .ie bilo? Bernardič: Glede tega atentata nikdar ni biio nikakega dogovora. Vem le to. da sta peklenski stroi oritiesla г Karlovca Hadžija in Štefanac. iaz na sem potoval le slučajno z istim vlakom. Nisem pa vedel, da nosita peklenski stroi. Predsednik: Vi torej zanikate vsako udeležbo. Državni tožitelj: Pr; zaslišanju v oreiska-vi na ste priznali, da ste bili na sestanku v Jaški. Hernardič- Pa, bil sem Drž. tožitelj: Kdo je še bil na tom sestanku? Bernardič: Močnaj, ki me je od vedel v stanovanje k Hadžiji. Tam mi je Hadžija dal piti vino. Govorilo ее je o odhodu po-kloni'vene d+^nitncije v Beogradu. Za tem so me vprešali, ali bi hrrtel sodelovati pri kak; demonstraciji. Odgovoril ?nn, da ne morem, ker me рЛичја zasleduje in ker tudi nimoni volje za to. To je vse. kar veiv r. tem. Ker mi je znano, da se Je Hadžija razgovnrjr.l s posameznimi drugimi ljudmi, sem naknadno sklepal, da je morda govoril « temi ljudmi ludi o tem. imel pa sem sam) vtis. da ineni ni popolnoma zaupal. Drž. tožitelj: Vi torej iz Hadžijevih b^sed nisíe mogb sklepati, da gre za Deklenski sir "J Bernardič: To je točno. 0 tem mi n> govoril nobeden. Drž tožitelj: Ali ste videli ono patno košaro pri Štefancu? Bernardič: Rekel sem. da sem videl. Drž. toiitelj Trdite, da niste vedel i, kaj ji; bilo v njej. Bernardič: NiVen. to sem zvěde] šele po aretaciji Hadžije in Štefanca. Drž. tožitelj: Torej šele у Zagrebu? Kdo naj vam to verjame? Bernardič: To je vaša stvar. Drž. tožitelj: Hadžija pa trdi, da Me se dtv govorili, da se Loste našli v gostilni ari Si-miču. da ste od tamkaj odšli ogledat si kraj, ki bi bil najprimernejši za postavitev peklenskega stroja. Hadžija vam je to tudi v obraz povedal. Bernardič: To ni res. Nikar ne vplivajte na mene. Rečem vam, da sem dovolj vse pojasnil. Diž. tožitelj: Kako je to. da vas Hadžija tako težko obremenjuje in da vam je to mogel reči v obraz? Bernardič: Ne vem to je njegova stvar. Drž tožitelj: Pri Štefancu, ki je bil aretiran v gostilni pri Simiču, so našli v revolverju dinamitno patrono. Obtoženec: O tem ne vem ničesar. Drž. tožitelj zahteva naj se prečitajo izpovedi BernardiČa v preiskavi, ki ее tičejo sestanka v Jaški. Iz poretokola se vidi, da je obtoženec pred preiskovalnim sodnikom izjavil, da se je v Jaški govorilo o delu hrvatskih emigrantov, ki da se bore za osvobojenje Hrvatske. To je potrdil tudi Strtak. Bernardič: Jo ni točno. Drž tožitelj: Tudi Margetic trdi, da ste mu rekli da ste član tajne omladinske organizacije, ki se bori za osvobojenje Hrvatske, da boste dobivali denar ali orožje in da vodijo vso akcijo velike glave. Margetic vam je to povedal v obraz. Bernardič: Ko sem bil konfrontiran z Margetičem, je ves čas jokal. Vprašal sein ga, zakaj govori neresnico in mi je odgovoril: Kaj hočem, moram, ako ne priznam, mi groze z ječo. Bernardič je proti čitanju svojih izpovedi Predsednik dr. Subotič: Sedaj bomo prešli na čitanje vaših aktov. Bernardič: Prosim, da se moje izpovedi pred preiskovalnim sodnikom tn v Zagrebu na policiji ne čitajo. Drž. tožitelj: Kadar obtoženec oporeka, kar je izjavil, potem se morajo čitati njegove izpovedi. Predsednik: Ali nam morete povedati, kakšne eo bile privatne zadeve, o katerih ste govorili na vašem sestanku v Jašku? Bernardič: Ko sem bil od policaje izgnan, (ker je 1. 1929. razobesil črno zastavo z zagrebške katedrale), so mi ostale nekatere stvari v Zagrebu. Dogovarjali smo se, kako naj se ta etvar uredi. Bernardiševa priznanja v preiskavi Predsednik: Čujnw iz zapisnika, kaj sie pri policiji izpovedali. Predsednik čita zapisnik ki ga je Ivan Bernardič podpisal. Na vprašanje, ali je član kake organizacije, je Bernardič izpovedal, da je bil član omladinske organizacije HSS do 6 januarja 1929. pizneje pa ne več. Na vprašanje, ali ga je kdo nagovarjal k teroristični akciji in ali je bil morda njen vodja, je izjavil, da je po 20. juniju 1928 v bližini Seljaškega doma v Zagrebu videl nekega človeka ki ga je vsiljivo pozdravljal in ki si ga je po videzu dobro zapomnil. Kasneje je ta človek pristopil k njemu in ga nagovarjal г istrskim naglasom, da bi bila dobro osnovati nekakšno notranjo organizacijo, ki naj bi bila v zvezi z zunanjo. Obenem je obljubljal, da bo nabavil potreben denar. Ta človek mu je dejal, da se zove Giovanni Sifoni, da je iz Istre in nastavljen kot akvi-ziter pri neki zagrebški zavarovalni družbi. Ker imajo običajno člani tajnih organizacij izmišljene nazive, je bil obtoženec mnenja, da mu ni povedal pravega imena. Ko ga je vprašal za ime ni bil prav nič v zadregi, pač pa je dejal, da potuje pogosto v Italijo. Bernardič izjavlja, da je šifonijevo ponudbo odklonil. Pozneje da gá je Šifoni, kadar sta se srečala, še opětováno nagovarjal k sodelovanju v tajni organizaciji, kar pa je vedno odklonil. Par dni po otvoritvi zagrebškega vel esej m a je zvedel, da ga išče policija. Zato se je skril pri štrtaku na Košut-njaku. Pozneje se je vrnil in je ponovno srečal Sifoni ja. Ta ga je ponovno nagovarjal za teroristično organizacijo. Končno je pristal na to, ker je bil brez službe. Govorila sta nad eno uro. Razgovor je bil o Perčecu, dr. Pavelicu in o tem, kako bi bilo treba podpreti akcijo emigrantov v inozemstvu. Govorila sta o tem, da bi bilo treba izvršiti atentate na mostove in razne druge objekte. Obtoženec je dobil vtis, da šifoni ni nikjer uslužben, marveč, da je agent, ki naj organizira to akcijo. Izjavil mu Je, da ima •»konzulat? dovolj denarja. Dal mu je 6000 Din in dva revolverja ter mu naročil, naj poišče ljudi, ki žive v težkih razmerah in ki bi jih bilo treba podpreti. Pozneje se nista več sestala. Ker sta se že poprej ponudila za toko akcijo Franetic in Kremzir, jih je sedaj pozval v kavarno >Mokos< na dogovor. Tja je prišel tudi neki mlad človek, ki so ga drugi nagovarjali kot profesorja. Ta je bil mnenja, da je treba pričeti z atentati na mostove. Na tem sestanku se je Kremzir igračkal z revolverjem, ki se je sprožil in ranil BernardiČa. Ostali so se prestrašili ter so hoteli pobegniti, on pa jih je pridržal ter dal vsakemu po 300 Din. Pozneje so ga zaprli in je bil mesec dni v zaporu, nato pa izgnan iz Zagreba. Na vprašanje, kje ie stanoval in kje so se sestajali, je obtoženec izjavil, da je stanoval pri svojem bratu, ki je vlakovodja. Na četrto vprašanje, kdo vse Je bil tega dne v Jaški, kaj so govorili itd.. Je Bernardič izjavil, da je bil navzoč šteíanac v Jaški pa so bili že pred njegovim prihodom Hadžiia, Močnaj in Prpič. Na sestanku je Hadžija govoril, da ie treba organizirati atentate. Govorili so tudi o atentatih, ki so jih že poskusili, ki pa niso uspeli. Hadžija je rekel, da bi bilo treba postaviti peklenski etroj tudi v zagrebško katedralo. Obtoženi ga je vprašal, odkod ima denar vendar Hadžija ni hotel ničesar povedati, češ, da je treba iz principa čuvati podrobnosti v tajnosti. Ko je obtoženec vprašal, kdo bo postavil peklenski stroj, je Hadžija izjavil, da ima za to že človeka. Iz zagovora, je obtoženi dobil vtis, da je to Prpič. Sam je od- Kaj klonil sodelovanje pri atentatih, pristal pa je na to, da prenaša potrebne stvari. Sodnik dr. Koščec je nato preÓital drugi zapisnik o zaslišanju BernardiČa na policiji v Zigrebu. Zapisnik govori o sestanku z Jelašiéem in o denarju, ki ga je dobil. Tretji zapisnik o zaslišanju na policiji v Zagrebu obravnava ist predmet. Bernardič: Vsi trije zapisniki so res podpisani od mene, toda nikdar ml niso bili procitáni in zato tudi ne vem, kaj je v njih. Predsednik: Te zapisnike imamo sedaj tu in smo jih prečitali. Bernardič: Kaj se to mene tiče? Resnica je samo to, kar sem tu povedal. Šifonija, ki je omenjen v teb zapisnikih sem si izmislil. Sodnik Dubokovic: Zakaj niste ugovarjali dr. Bedekoviču, ko vam je dal zapisnik v podpis. Bernardič: Ali mislite, da sem smel kaj reči? Tudi sodnijski protokol je „neresničen44 Sledilo je čitanje zapisnikov o zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom dr. Arneri-jem v Zagrebu. Izpovedi obtožencev pri tem zaslišanju se docela skladajo z izpo-vedbami na policiji. Predsednik: Ali ste podpisali ta zapisnik? Bernardič: Sem, vendar je neresničen. Izjavil sem to le, ker me je sodnik dr. Ar-neri strašil, mi grozil in nad menoj kričal. Predsednik: Mi vsi poznamo dr. Arnerija kot zelo mirnega človeka, ki nikdar ne kriči. Bernardič: Pozovite ga semkaj, pa mu bom to povedal v obraz. j pravijo Bernardicevi sokrivci Nato je sledilo čitanje zapisnikov- o so-očenj-u BernardiČa z raznimi drugimi so-obtoženimi. Dr. Bertič predlaga, naj bi se razprava odgodila do torka, ker so vsi ti zapisniki pisani v cirilici in zaradi tega težko čitljivi. Predsednik: Cirilica in latinica sta popolnoma ravnopravni. Ce sem se jaz lahko naučil latinice, ste se tudi vi kot odvetnik cirilice. Pri soočenju z Bernardinem je Jelašič izpovedal, da je Bernardič pogosto prihajal v Hrvatski dom in tam kritiziral delo vodstva HSS. Jelašič ga je poslal k Begiču, ker ga je ta večkrat nagovarjal za kako akcijo. Ko se je vrnil od Begiča, je Bernardič zahteval od Jelašiča denar, češ, da ga rabi za »akcijo«, pozneje pa je izjavil, da mu je denar potreben za podpiranje omladincev. Bernardič je te izjave Jelašiča oporekal. Hadžija je pred njim izjavil, da je Bernardič v Jaški izpovedal, da je bil od Jelašiča angažiran za teroristično akcijo. Pri soočenju r, Begičem. je Begič izpovedal. da sta se v septembru dvakrat sestala in da je Bernardič obakrat kritiziral vodstvo HSS, češ, da je premalo odporno, ter priporočal, da se takoj začne energična akcija. Bernardič je pred Begičem zanikal, da bi bil z njim sploh kdaj govoril o tem. ker niti ni vedel, dft je pristaš HSS. Tudi zanika, da bi bil dal Paverju in Franetiču po 300 Din. Tudi ni nikdar govoril o tem, nai bi si nabavili revolverje. Bernardič: Kar se tiče peklenskega stroja. sem že povedal, kako je bilo, in na tem vztrajam. Štrtak je pri soočenju z Bernardičem izjavil, da Bernardič nikoli ni bil pri njem na stanovanju. Parkrat je res spal pri njem in nekajkrat ga je povabil na kosilo. Štrtak dolži BernardiČa, da je ta zahteval od nje-Sa, naj ugotovi, kje stanujeta generala Belimarkovič in Tomič ter policijski direktor dr. Bedekovič, da bi izvršili na nje atentate. Predsednik: Torej ste vendarle govorili o atentatih? Bernardič: To ni res. Štrtak nadalje izpoveduje, da je bilo v paketu, ki ga je Bernardič prinesel od Kun-tiča, pet revolverjev. Tri je vzel Bernardič, enega pa Štrtak. Bernardič oporeka in pravi, da so bili v paketu samo štirje revolverji in da je obdržal zase samo enega. Soobtoženi Margetic je pri soočenju izjavil, da je prišel v Jasko na poziv Arnška in da je tam našel BernardiČa, ki ga je vprašal, ali bi lahko nabavil revolverje. Ko ga je Štrtak vprašal, čemu so mu potrebni revolverji, je Bernardič odgovoril: »Za slučaj, da bi prišlo v državi do kakega prevrata.« Dva do trikrat so se pozneje še sestali in vselej je bilo govora o raznih akcijah in da morajo biti zbrani in pripravljeni za vsak slučaj. Bernardič je naročil Štrtaku, naj nabavi revolverje in da bo on dal denar. Bilo je odločeno, da se poiščeta stanovanji generala Belimarkoviča in šefa zagrebške policije dr. Bedekoviča. Za to je bil določen Margetič in nekdo iz opekarne, ki so ga imenovali Švaba in Vlaši-no. Ko so Margetiču pri sodišču dejali, da mu je Bernardič rekel, da je treba ubiti Belimarkoviča in šefa policije dr. Bedekoviča, je Margetič odgovoril, da je bil zmešan, ko je to izpovedal. Bernardič pa je dejal Margetiču v obraz: Jaz sem vam dal revolverje, toda iz prijateljstva in ne v kakem drugem namenu. Delavca pod imenom Švaba in Vlašinov ne poznam in vse drugo je neresnica, ker ni šlo za nobeno akcijo. Margetič je potem izjavil: Bili ste v moji trgovini in ste rekli, da je v organizaciji več skupin in da bodo te skupine dobile orožje ter drugo potrebno od zunaj. Rekli ste tudi, da boste dobili denar. Štrtaku ste rekli, da je treba ubiti vsakega, ki bi odrekel pokorščino. Bernardič je nato odgovoril: Jaz nisem prihajal k vam v trgovino in vaše trditve so netočne. Za tem se je čítalo zaslišanje obtoženega Hadžija in zapisnik o njegovi konfrontaciji z Bernardičem. Hadžija je dejal Bernardiču pri zaslišanju v obraz, da jih je na sestanku Štefanac obvestil, da izdeluje peklenski stroj. Nato je Bernardič vprašal, како gre ta stvar in izjavil, da jo bo sam prevzel, ako jo drugi ne prevzamejo. Bernardič je nato odgovoril: Takrat Štefanac ! ni poročal o tem. Jaz sem imel vtis, da je I to šele početek. Hadžija je rekel Bernardiču v obraz tudi to: Dne 12. decembra ste. došli s Pave r j cm v Karlovac, kjer ste nas s Štefanccm počakali na kolodvoru. Odšli smo v gostilno, kjer je Štefanac preizkusil peklenski stroj. Na to je Bernardič odgovoril: To mi ni znano. Obtoženi Prpič je poročal na sestanku, da izdeluje peklenski stroj Štefanac. Na sestanku v Esplanadi ste bili tudi vi in tedaj je bilo že več strojev napravljenih. Bernardič je nato odgovoril, da na sestanku ni bil in dä je vse navedeno neresnica. Prpič je nato izjavil, da so onega dne, ko so prinošli žico in peklenski stroj odpotovali v Karlovac, kjer so čakali Bernardič, Hadžija, Štefanac in Paver. Vsi so sklenili, da prenese Štefanac materijal v Zagreb. Bernardič je vse to odločno zanikal. Nato se je č i tal zapisnik o konfrontaciji Štefanca in BernardiČa. Štefanac !e dejal Bernardiču: Šli ste na kolodvor, da počakate Hadžija. Dogovorjeno ie bilo. da bomo prinesli baterije in kabel. Bernardič je odgovoril: Jaz v Vlaškem podrumu nisetn bil. ker ste me šele pred odhodom v Zagreb pozvali zaradi družbe. Obtoženi Štrtak je pri konfrontaciji dejai Bernardiču: Meseca julija ste mi rekli, da bi bik) potrebno vzpostaviti organizacijo HSS, in da b; morala ta organizacija tajno delati. Omladinci bi se morali večkrat sestajati Na vprašanje, kaj mislite o prevratu, ste mi odgovorili, da je v inozemstvu mnogo naših ljudi, ki delajo. Bernardič je odvrnil: Vse to, kar govorite ni resnica. Sodnik Petrovič je čital zapisnik o konfrontaciji Bože Arnška in BernardiČa. Am~ šek je očital Bernardiču, da ga je silil na! vstopi v tajno organizacijo. Obtožen- Bernardič se smeje: Same laž^! Predsednik vpraša obtoženca, če je utrujen, ker je pripravljen prekiniti razpravo. To se ie tudi zgodilo. Sodna razprava se bo nadaljevala v ponedeljek ob S. zjutraj. Ko bo zaslišanie BernardiČa končano. pride na vrsto Franekič. Bernardič: Prosim, da se mi takoi dovofc čitanie listov. Predsednik: Kadar bo vaše aasffcaire končano. Bernardič: Dajte mi vsaj tuje liste. Predsednik: To je isto „Piva ne točimo, ker je predrago!" Pivski štrajk zagrebških gostilničarjev v borbi za znižanje cen domačega piva Zagreb. 26. aprila г. V Zagrebu se ie pričela včeraj opoldne pasivna rezistenca gostilničarjev v borb proti pivovarnam. Kakor znano, so zagrebški gostilničarji preko svoje zadruge stavili domačim pivovarnam ultimat, zahtevajoč, da znižaio cene domačemu pivu najmanj za 200 Din pri hektolitru. Svojo zahtevo utemeljuieio s tem. da .ie domače pivo v primeri z inozemskim nc samo kvalitativno mnogo slabše, marve: da so cene visoko pretirane in daleč presegajo cene Piva na svetovnem trgu. Številčno so dokazali, da produkcijski stroški niso v nikakem skladu s prodajno ceno. Pivovarne so zahtevo gostilničarjev odklonile. obenem pa tudi pričele akcijo proti temu. da bi se dopustil uvoz inozemskega piva. kakor so zahtevali gostilničarji. Ko so gostilničarji uvideli, da po tei poti mirnega sporazuma ne pridejo do cilja, so se odloČili. da ustavijo nadaljnje točenje piva. Včerai opoldne so res skoraj v vseh zagrebških gostilnah izobesili tablice z napisom: »Piva ne točFmo. ker je predrago. Piite vino!« Obenem Pa so izdali poseben razglas za javnost, v katerem pravijo: Gostilničarji dravske, savske in drugih banovin. so bili prisiljen- staviti ultimat karteliranim domačim pivovarnam. ki so zaščitene po visoki uvozni carini. Zahtevali smo zirižamie cene piva za 200 Din pri hI. kar bi odgovarjalo ceni Diva na svetovnem tržišču. Izjavljamo, da imamo v ten naíj borbi za znižanje cen piva v vidu samo plemenite cilje, želeč nuditi svojim gostom dobro pivo po zmern- ceni. Zagrebška publika simpatčno spremlja to borbo med gostilničarji in pivovarnami. Le nekai večjih restavracij, ki iih posečaio večinoma tuioi. še nadalje toči pivo. Zagrebški gostilničarji pričakujejo, da se bodo niihovi akciji pridružili tudi gD-stilni-čarii ne samo v zagrebški okolici, marveč po vsej banovini. Obenem pa nameravajo oričeti uvažat inozemsko pivo. ki ie kvalitativno mnogo boliše. v ceni pa nič dražje kakor naše domače pivo kljub temu. da je uvoz inozemskega piva združen vrhu tega še z velikimi prevoznimi stroški. Obrtniška konferenca Beograd, 26. aprila, г. V prostorih Obrtne banke se je pričela danes konferenca delegatov obrtniških organizacij iz vse države. Konferenca je bila sklicana na pobudo obrtniških zbornic, da razpravlja o načrtu novega obrtnega zakona. Zastopane so vse pokrajine, tako da predstavlja zborovanje nekak obrtniški parlament. Iz dravske banovine se udeležujejo konference, ki bo trajala več dni, predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Rebek in kot delegati gg. Bricelj, Krapež, Vidmar, Mihelčič in Pič- man. Pravilnik o odvetniških honorarjih Minister pravde dr. Milan Srškič je te dni podpisal pravilnik o nagradah odvetnikom na teritoriju beograjskega apelacij-skega sodišča. Pravilnik je izdan na podlagi § 28 zakona o odvetnikih, ki velja v Jugoslaviji od dne 19. marca lanskega leta in ki pravi: »Minister pravde določi, ko je zaslišal odvetniške zbornice in apelacijska sodišča, s pravilnikom nagrade za one odvetniške posle v sodnem postopanju, ki dopuščajo po svoji enostavnosti in naravi povprečno ceno. To določanje je lahko za razne kraje različno ter se spreminja z izpre-membo razmer. Nagrade, določene s pra-vinlikom, se uporabljajo, če ni nagrada dogovorjena vnaprej.« Pravilnik za beograjsko apelacijsko območje je prvi pravilnik o honorarjih odvetnikom na podlagi novega odvetniškega zakona in mu bodo sledili najbrž v kratkem pravilniki tudi za ostale pokrajine države. Občni zbor SPD Snoči se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani redni občni zbor Slovenskega planinskega društva. Ker se je tudi na tem zborovanju pojavila precej močna opozicija, se je zavleklo pozno v noč in je potekalo mestoma tudi precej živahno. Občni zbor je otvoril predsednik dr. Fran j Tominšek s pozdravom navzočih podružničnih delegatov in drugih članov. Z živahnim odobravanjem je bil sprejet njegov predlog, da se odpošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, enako tudi odborov predlog, naj se industrijalec Fran Medič v priznanje svojih velikih zaslug za društvo in planinstvo sploh izvoli za častnega člana SPD. Društveni tajnik Ivan Tavčar je nato podal pregledno poročilo o obsežnem in mno-gostranskem delovanju osrednjega SPD in njegovih podružnic. Omenjal je recipročno pogodbo sklenjeno med SPD in drugimi planinskimi organizacijami v Jugoslaviji in v inozemstvu glede medsebojne turistične propagande. Na ta način je SPD doseglo, da se vrti tudi v inozemstvu živahna propaganda za naše kraje. Tajniško poročilo omenja popravilo na Kredarici, v Aleksandrovem domu in drugih planinskih zavetiščih. Na vrsti je sedaj zgradba planinske koče na Veliki planini. Društvo je popravilo mnogo potov in nekatera pota tudi na novo uredilo. Skup no s 27 pcKiružnicami šteje SPD 11.070 članov. Planine so zahtevale tudi v pretekli sezoni več žrtev. Pri vseh nesrečah so se rešilne ckspedicije obnesle z vso požrtvovalnostjo. Blagajnik Rudolf Rozman je poročal o gospodarskem stanju in o proračunu za letošnjo sezono. Po živahni debati je bil na predlog računskih preglednikov podan blagajniku in odboru absolutorij. Pri volitvah ki so se vršile kasno v noči, je bil za predsednika ponovno izvoljen dr. Fran Tominšek. Novinarski večer v Mariboru Maribor. 26. aprila, a. Častni večer, ki ga je priredil nocoj mariborski Novinarski klub v mali dvorani hotela >Orel« ob polno številni udeležbi mariborskih novinarjev Vekoslavu Spindlerju povodom njegwe 2f>-letnice ter Josipu Dolancu in Franu Zebotu za 201etnieo njunega novinarskega udejstvo-vania. se je razvil v lepo manifestacijo novinarske stanovske solidarnosti. Slavja ?o se udeležili tudi zastopniki »Jutra*. >Slo-vencac in drugih slovenskih listov. Slovesnost je otvoril s kratkim izrednim občnim zborom mariborskega Novinarskega kluba predsednik g. Kasper, ki je čestital vsem trem jubilantom tudi v imenu Novinarskega društva v Ljubljani. Glavnemu slavljen-cu Vekoslavu Spindlerju je Novinarski klub poklonil lepo darilo, njegovi soprogi pa krasen šopek svežega cvetja. Jubilant g. Spind-ler je prejel že tekom dneva vse polno če-titk. med drugim tudi od direktorja »Jutra« dr. Kramerja, od mariborskega župana dr. Juvana, podžupana dr. Lipolda ter seniorja slovenskih novinarjev bivšega direktorja tržaške > Edinost i •• Maksa Cotiča. Po tem cfi-cijelnem delu proslave se je vršil prijateljski večer. Borba z vlomilcem v kapeli Novo mest« 26. aprila Razburljiv dogodek se ie pripetil davi ob 3. uri v kapelici na starem pokopališču v Novem mestu. Ko s* ie hotel policijski stražnik Žnidaršič. ki je imel nočno službo v svojem okolišu. Dri službenem obhodu skrajšati pot. je stopil z Liubiianske ceste na pokopališče in hotel kreniti po pokopališki cesti mimo kapele na cesto pred pošto. Prtišeclši do kapele je opazil pred nir> par čevljev in precej razbitega stekla. Čudeč se tej najdbi ie posvetil z električno svetiljko okrog kapele in videl razbito okno. Takoj se mu ie porodil sum, da ie vlomljeno v kapelico in da mora biti vlomilec še v njej. Na klic. kdo se nahaja ▼ kapelici, se m nihče odzval. Žnidaršič ie nato oddal strel, da Drikliče na pomoč še drugega stražnika. Tovariša stražnika pa ni bilo. ker je oa-troljiral v drugem delu mesta in ga ni mogel slišati. Zato je Žnidaršič sam odprl s silo kapelična vrata, vstopil řn zagledal v kotu poleg oltarja pod klopjo skritega sredini eveükega moškega neznanca. Na poziv, nai se tu.iec preda, ie ta nenadoma napadel stražnika in ga hotel razorožiti. Ker je bil vlomilec močnejtši, je podrl stražnika na tla. Žnidaršiču se je končno posrečilo, da se je izvil iz objema drznega vlomilca. Stražnik je nato zagrabil za pendrek rn začel obde-lavati zükovca dokler ni ta Dopustil, nakar ga je stražnik uklenii in odvede! na stražnico. Na stražfmici so ugotovili, da je neznanec Janez Rucel. rojen leta 18S2., doma h Marne in že večkrat kazmovan zaradi raznřh deliktov. Kaj ie istkal v kapelici, ni hotel povedati Sicer pa ie bilo jasno, da ie nameraval izropati tamkaj se naha.iaiočo denarno skrinjico, ki io ie že razbil in odprl. Aretiranec se ie delal neumnega :n je odgovarjal na vprašanja zelo zmešano. Hotel se ni niti spomniti, kie ie bil ponoči m da se ie ruval s stražnikom. V celici se ie slekei do golega, češ. da obuja kesanje. Ru-gel ie bil izročen sodišču v nadaljmje postopanje. Delovni čas v opekarnah Beograd, 26. aprila. A.A. Centrala it>dustri(jskri.-h 'ко r po racij je izročila ministru za socijalno politiko .in narodno zdravje ргечР.о« ^ubljanskSi industrijalcev, naj se .reši vprašanje dela v opekarnah na ta na&n, da se vstavi to vprašanje v točko 8 § 8 zakofl-a o zaščiti -dela. Minister je odgovori1!, da se že dela na reviziji pravilnika o sezonskih obratih, kjer se bo rešil-o tud? vprašanje dela v opekarnah. Domače yesti * Poziv na tuio univerzo. Profesor dr. Albert Ogrizek s kmetijsko-gozdarske fakultete zagrebškega vseučilišča, naš rojak iz Rogaške Slatine, je prejel poziv na kmetijsko visoko šolo v Berlinu, da tamkaj dehije več semestrov v svojstvu profesorja gosta. Dr. Ogrizek se je pozivn odzval tn bo imel nastopno predavanje v začetku maja. * Iz železniške službe. Premeščeni so uradnik I. kategorije 9. skupine: Borisov Vladimir, Ljubljana dol. kol., za prometnega trradnika v Ljubljano gl- kol.; uradniki Ш. kategorije 4. skupine: Krivec Martin, Bled-jezero, za prometnega uradnika v Liubliano glav. kol.; 5. skupine: Djordievič Stojadin, Tezno, za komerciialnega uradnika k kontroli dohodkov G. D. v Beograd; Knšar Janez, Zagorje, za komerciialnega nradnika Ul kontroli dohodkov G. D. v Beograd; uradnik ИТ. kategorije 2. skupine: Mecilošek Josip, kurilnica Ljubljana I. gl-kol, za strojevodjo v kurilnico Ljubljana П. gor. koUzvaničniká I. kategorije: Soier Alojzij, kurilnica Ljubljana FI. gor. kol., та vozov, preglednika v kurilnico Maribor, Hlej Karel, Metlika, za skladiščnika v Poljčane; Mešnik Josip, Pragersko, za sprevodnika v Rogatec; Jamšek Jurij, Poljčane. za skladiščnika v Celje; zvaničniki H. kategorije: Zakeli Josip, progovna sekcija Zidani most, za čuvaja proge k pro-govni sekciji Maribor glav. pro-- Žerjav Ivan, Vel an je, za kr etnika na Tezno; Gorja k Franc. Sv. Lovrenc na Pohorja, za kretnika na Pragersko: Hetzl Henrik, kontrola dohodkov G. D. Beograd eksp. Maribor, za pisar, zvaničnika v Maribor glav. ko!.; Babnik Anton, Ljubljana gor. kol„ za spremljevalca dvornih vlakov v Beograd; dnevni carja; Akički Franc. Podnart-Kropa, na Verd: Derganc Josip, Rimske toplice, v Borovnico. * Iz advokatske zbornice. Vladimir Krištof, advokat v Konjicah, je advokatski zbornici naznanil, da se preseli s svojo pisarno v Radovljico. * Upokojitev v državni službi Kakor Javljajo »Službene Novine«, je s kraljevim ukazom trajno upokojen Rudolf Breskvar, poslovodja glavnega mono pol sk ega skladišča v Ljubljani. * Božidar Jakac slika predsednika Zedinjenih držav. Kakor javlja chicaiška »Bro-sveta«, ie bil naš rojak slikar Božidar Jakac iz Ljubljane, ki se že od lanske pomladi mudi v Ameriki, nedavno povabljen, da naslika portret predsednika Zedinjenih držav Hooveria. Povabilo mu ie poslal cle-velandski kongresnik Charles A. Mooney. erma LAŠKO Vsem cenjenim obiskovalcem kopališča sporočamo, da je kopališče na novo preurejeno in adaptirano. Vsa dela so dovršena m bo kopališče od danes naprej v celera obsegu zopet odprto. UPEAVA KOPALIŠČA. * Roda nezgoda slikarja Sterleta ▼ Londonu. Banska uprava v Ljubljani je prejela obvestilo, da se je akademski slikar g. Fran Sterie v Londonu nevarno ponesrečil. Povozil ga je neki motocikjist. Ponesrečenca so prepeljali v neko bolnico. Umetnik je prišel v London, da si ogleda umetnostno razstavo, pa je postal žrtev velikomest-nega prometa. Upajmo, da bo priljubljeni nmetnik prebolel hude poškodbe in okreval! * Profesor Spinčič na H v зги. Znani istrski narodni borec profesor Vekoslav Spin-čič. ki íe bil v zadnjem času hudo bolan, k v sredo prispel v Solit ter že naslednjega dne nadaljeval potovanje na otok Hvar, kier ostane deli časa aa zdravljenju. * Italijanski poslanik v Dalmaciji. Italijanski poslanik rz Beograda g. Carlo Galii }e te dm г avtomobilom prispel v Šibenik, kjer so ga pred poslopjem konzulata sprejel vsi italijanski optanti jz Šibenika in drugih primorskiih kraiev z ženami in otroci, skupaj 75 oseb. Pred poslopjem so se daK fotografirati. Galli je inspiciral konzulat ter potem odpotoval v Split. * Zamenjava obrablienih novčanlc. Na rodna banka je vse denarne zavode v naši državi naprosila, naj obrabljenih in za promet neuporabnih novčanic. ki jih prejmejo na svojih blagajnah, ne puščalo ponovno v obtok, marveč iih nai pri Narodni banki, oziroma Pri njenih podružnicah zamen та jo za nove. * Nemška eskadra т Dalmaciji. Kakor Je sedaj definitivno določeno, bo 15. maja prispela v splitsko pristanišče eskadra nemške vojne mornarice, in sicer križarka »■Königsberg« ter torpedovke »Wolf«, »TV ger^ntis«, »Jaguare, »Leopard« in »Lux«. Vse Torpedovke so najmodernejšega tipa. Komandant eskadře je kontreadmiral Gladisch. V Splitu ostane eskadra do 21. junija. _ prepričajte se, da so naše pomladanske oblekce, pomladanski plasä in moške obleke lastnega izdelka najlepše in najboljše. Kupovali boste stalno pri Drejo Cr «с. LJUBLJANA, Miklošičeva 14. * Pri Rogovilca. Prejeli smo: V Savinjski dolini na potu od Lnč do Solčave je izvirek dobre pitne vodei Nemci so ga na-zvaM »Zum Gabelwirt«, ker je bil napeljan v obliki rogovile. Ko je začelo delovati Slovensko planinsko društvo tudi v Savinjskih planinah, je bilo treba ta studenec krstiti po slovensko. Ta naloga ie zadela mene kot tedanjega pomočnika za imen-stvo gorskih krajev. Kje bi našel primerno ime za solčavski izvirek Šel sem na Po-savje in se na Črnučah namenil v gostilno »Pri Rogovilcu«, ki ima tudi ime po rogovilastem razcestju ob hiši. Na ta način sem našel ime. ki je prešlo z ljubljanskega Posavja v Logarsko dolino in se tam vko-reninilo za vse čase dokler ne usahne izvirek. — A. M. Ob S., pol 5.. 6., pol 8. in 9. zvečer premiera veselja in zabave v filmu Vražji ffudt Smeh! Popolnoma novo! KINO IDE AL 119-11 ▼ drog ari jek KMC, LJUBLJMM КЛЯС (Wottrom), МИЦ CENIK Ц^Гп® * Naši v Ameriki Največja slovenska banka v Ameriki »The North American Trust Co.« je pred kratkim proslavila desetletnico svojega obstoja. Dne 3. aprila 1920. je v Clevelandu odprla svoje bančne prostore s skromnim kapitalom 125.000 dolarjev. Voditelji banke, sami izkušeni gospodarji, so se z vso vnemo lotili dela, da dvignejo ta slovenski denarni zavod na trdno podlago M mu zasiguralo bodočnost. Tamkajšnji slovenski živelj je v tej banki našel potrebno oporo. Po prvem desetletju razpolaga ta slovenski denarni zavod z lepim premoženjem šest milijonov dolarjev. Ta denar je skoro izključno samo slovenski. — Jugoslovenska prosvetna zadruga v Chicagu je pridobila za enkraten nastop pred ameriško slovensko javnostjo slavni -ruski kozaški zbor, ki je 20. t. m. poleg znane ruske popevke »Volga, Volga širokaja ...« jn drttgih narodnih pesmi zapel tudi nekoliko slovenskih narodnih. Koncert se je vršf, v chicaškem Sokolském domu. — Umrli so rojaki: FTanc Zupančič. pijonir naselbine v Coüinwoodu, star 53 let, rodom n P od turna pri Toplicah. V Ameriki ie bival 36 let. Zapušča ženo in šest odraslih otrok. — Na cesti ie bil od avtomobila povožen do smrti Ivan Šmajdek, star 59 let, doma iz Šmihela na Dolenjskem. — V gaTaži za popravljanje avtomobilov se je smrtno ponesrečil Pavel Jerina, rodom n Preseria. V Ameriki je bil devet let. » Ljudsko štetje v Zedinjenih državah po narodnostih. Ves ta mesec se vrši v Zedinjenih dTžavah ljudsko štetje, in sicer prvič po narodnostih, dočim se ie doslej vedno le po državni pripadnosti Rezultati bodo zlasti zanimivi tudi za nas, ker bomo na ta način imeli prvič nradne podatke o številu naših rojakov v Zedinjenih državah Severne Amerike. * Cenjene naročnike »Slov. Naroda« ▼ Domžalah obveščamo, da bo «prava »SI. Naroda« z 2. malem uvedla dostavo Slovenskega Naroda« na dom, tako da bodo naročniki prejeli list še istega dne takoj po prihodu popoldanskega vlaka. Mesečna naročnina z dostavo na dom znaša 12 Din. Nove naročnike sprejema uprava »Slovenskega Naroda« v Ljubljani, Knaflova ulica 5 in g. Jakob Šlebir, Domžale 72, kjer se dobi list v prodaji. * Zadušnica za narodna mučenlka Zrinj-skega in Frankopana. Prihodnjo sredo 30. t. m. na dan njiju usmrtitve v Wiener-Neustadtu, se bo ob 11. dopoldne v kapelici grada Ozlja, ki je bil last Frankopana, vršila zadušnica v spomin tragične smrti mučenikov Petra Zriniskega in Krste Frankopana. Zadušnico bo celebriral p. Giuro Bencetič, gvardiian in župnik iz Karlovca, pel bo kvartet Brače hrvatskega zmaja. * Manlfestacfla za naš Jadrat Člani podmladka Jadranske Straže iz Sarajeva so v četrtek prispeli v Split, kjer jim je Ы! prirejen slavnosten sprejem, ki se je pretvoril v lepo manifestacijo za naš Jadran. Sprejema so se udeležili tudi zastopniki oblastev. Podmladkarje ie pozdravil pesnik Katalinič v imenu Jadranske Straže, v imenu mestne občine pa mestni zastopnik Bulic. Zvečer je sarajevski podmladek priredil v mestnem gledališču akademijo, na kateri je pred začetkom koncerta govoril profesor Božič. Po akademiji ie vse občinstvo intoniralo himno »Hej Slovani!« V petek so sarajevski gosti pošetili bana dr. Tartaglio, popoldne pa so se podali v Trogir in Divulje. * EmigracSa v meseca februarju. Po statistiki, sestavljeni pri Izseljenškem komdsa-rijatu v Zagrebu, se je v meseca februarjn letos iz naše kraljevine izselilo v prekomor-ske kraje 1364 oseb. Izselilo se i Si je največ iz Dunavske banovine in sicer 401, iz Savske 326, iz Primorske 233, iz Vardarske 151, iz Dravske 109, iz Zetske 46, iz Vr-baske 33, iz Drinske 31 jn iz teritorija mesta Beograda 24 oseb. Naiveč se jih je izselilo v Argentino, in sicer 429 oseb, v Kanado 329, v Zedinjene države 258, v Urugvaj 184. v Brazilijo 33 in v Chile 20. Vrnilo se je v tem mesecu iz prekmorskih kraiev 187 oseb. V evropske dežele je šlo na delo 1271 oseb: v Francijo 908. v Belgijo 321, v Holandiio 20, v Nemčijo 5 in Luksenburg 4 osebe. * Priprave za veliko razstavo v Spfitn. Pri Primorski zvezi za pospeševanje turizma so v teku priprave za veliko gospodarsko in kulturno-historično razstavo, ki se bo prihodnje leto vršila v Splitu in za katero je banska oprava že votirala potrebni kredit * Obleke ie klobuke kemično čisti, barva, plislra in »ka tovarna Jos. Reich. • * Pevsko društvo »Zvon« v Šmartnem pri Litiji, eno najstarejših društev v naši banovini, slavi letos 6. julija 40 letnico obstoja Pokroviteljstvo slavnosti je blagohotno prevzel občespaštovani litijski sreski načelnik g. Podboj. Cenjeno občinstvo in bratska društva prosimo že sedaj, da upoštevajo ta dan in se udeleže slavnosti v čimvečjem številu. * Kitajski zdravnik v Osijekn. Preteklo sredo je prispel v Osijek dr. Kin Van Li, zdravnik iz Pekinga, ki potuje po Evropi v svrho proučavan.ia modernih medicinskih institucij. V Osijeku ostane teden dni, potem pa se poda v Beograd. Dr. Kin Van Li se zanima zlasti za pobijanje tuberkuloze. * Z odra je padel. Pri čiščenju hiše je padel s 4 m visokega odra hišni posestnik v Rajihenburgu Štefan Jug. Na kraj nesreče došli zdravnik dr. Škof mu je nudil prvo pomoč, nakar je bil ponesrečenec pripeljan z avtomobilom v bolnico v Krško. V bolnici so ugotovili, da si je ponesrečenec zlomil desno roko in se močno pretresel. * Vlom v trgovino. Iz Medvod nam pišejo: V petek zgodaj zjutraj je bilo vlomljeno v Goričanah v trgovino M. Kokalj. Vlomilci so bili sicer prepodeni od tovarniških delavcev, vendar so odnesli blaga za 3000 Din. Pred vlomom v trgovino so zlikovci vdrli v gostilno g. Možine v sosednji vasi LadiH, kjer so se za svoj posel hotelj okrepčati, vendar niso aapravili večje škode, ker so bili tudi pregnani. Domači orožniki so se takoj lotili zasledovanja zlikovcev. Iz Ljubljane je došel policijski agent s psom, da bi poiskal sled za neznanimi vlomilci. Tvrdka A® Meine Ljnbljana, Gosposka ulica i priporoča svoje izborne izdelke molkih oblačiL r Cene kar mogoče ni z kel * Za belokraflnsbe pogorelce so nadalje darovali: Schwentner 100 Din, Aleksander Oblat 1Ö0 Din, Brezigar Alojzij 60 Din, Ivana Rebekova namesto venca na krsto Ane Gerberjeve 100 Din, dr. Gaj 200 Din, Rudolf Oswald iz Žirovnice 200 Din, Hedžet 200 Din, Franc Kollman 250 Din, Zadravec iz Središča 100 Din, Jos, Degen od Sv. Petra 100 Din, Janko Predovič 100 Din, dT. Mirko Černič 100 Din, opekarna Vidic 100 Din, Medic 100 Din. Več tvrďk v Ljubljani in izven Ljubljane je darovalo večjo množino blaga za obleko .tn perilo, mnogo strank pa staro obleko, odbor Prostov. gasil, društva Stari trg - Rakek je nabral 1134.50 Din za piruhe, Gerkman 250 Dm, Lukič 100 Din, Buzolhn 50 Din, Goldstein 6 Din, Rot 20 Din, Babič 10 Din, Eberle 50 Din, Kerada 20 Din, Sobifrer 10 Din, Muzelsko uradni-štvo 200 Din, Ida Škof 60 Din, Ravtar 10 Din, Drago Franc 10 Dm, Skubic 10 Din, Zalaznik 50 Din, Jugoslovanska knjigama 40 Din, Katoliško Tiskovno društvo 40 Din, Dolinar 30 Din, Jugoslovanska tiskarna 100 Din, Uran 10 Din m Batiel 20 Din. KRIŽEM POJUTROVEM knjiga 4 zvezkov Karl Mayevih spisov — se nadaljuje v knjigi: »Po divjem Knrdistanu«, ki bo obsegala tudi 4 zvezke. Prvi od teh je že izšel v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane Din 13.—. 5856 * Šmarješke ТорПсе pri Novem mestu s 6 bazeni močno radioaktivne terme (26 in 27 stopinj R), z ogljikovo kislino direktno nad izvirki prično poslovati s 1. majem 1930. Predsezona od 1. maja do 30. junija in posezona od 1. do 30. septembra. Pen-znja: 14-dnevna oskrba, dobra hrana, stanovanje (1 soba) in kopeli, vožnja iz Novega mesta tja in nazaj ob določenem časa. 560 dinarjev. Odhod iz Novega mesta ob 2.13 popoldne. V glavni sezoni od 1. julija do 31. avgusta stane penzi ja dnevno za osebo 45 Din, Kopeli po 5 Din. Priporočljive so te staroznane Toplice posebno pri bolehanin za revmatizmom s srčno hibo, pri razdra-ženju živcev, hipertoniii (povečanem krvnem tlaku) in ženskih boleznih. Lepa brezplačna šetališča, studeněni vodovod z izvrstno pitno vodo. lepa okolica. — D o-p i s i: Uprava Šmarjetnih Toplic. Novo mesto št. 2. * Darujte podpornem« društvu slepih, Ljubljana, Pod Тгаозд 2-Ш. Danes ob 3„ Уп^, 6„ У28. bi 9. zvečer. Pod vročim solncem angleških kolonij se odigra film 99 Siidanskl levéé Oaze — mrtve straže — trdnjave — velika ljubezen... Telefon 2730 »Kino Ljubljanski dvor«. NAD VEČJA IZBIRA BLAGA ZA ŠPORT IN TURISTIKO PRI Й. & L SKABERNĚ, LJUBLJANA * Občni zbor oblastnega odbora Jadranske Straže v Ljubljani bo 10. maia ob 20. v prostorih restavracije »Zvezda« v Ljubljani in ne v prostorih hotela »Slon«, kakor ie bilo pomotoma iavljeno. * Ko nastopi toplo vreme in se začno pojavljati moli, je najboljše sredstvo proti njim Tarmol. Izdeluje ga »Chemotechna< Ljubljana. Mestni trg 10 (na dvorišču tvrd-ke A. & E. Skaberne) in se dobi v vseh lekarnah in drogeriiah. ITO — zobna pasta najboljša f * Kopalce in kopalke opozartamo na članek »Pričeti je treba« (Ivo Zor) in pripominjamo, da uspeh zajamčj Niggerol. 10% — 15% si prihranite ako kupujete modro, sivo afi pa aluminijasto posodo, katero dobite v veliki izberi pri tvrdki z železnino 5533 STANKO FLORJANČIČ Ljubljana_Sv. Petra cesta 35 Iz LpMiane v— Jubilej) uglednega trgovca. Danes praznuje 60 letnico svojega plodonosnega življenja g. Jurii Verovšek, hišni posestnik in lastnik tvrdke Schneider & Verovšek, Jubilant je Ljubljančan, kjer je bil njegov oče splošno znan m cenjen vrtnar. L. 1884. se je posvetil trgovini in je 1. fan. 1899. prevzel sedanjo tvrdko, ki je bila tedaj last Karla Kausohegga. Iz skromnih razmer se je povzpel med najuglednejše trgovce. Kakor ima oreh pod trdo skorjo dobro jedro, tako ima tudi jubilant blago srce,kakršno je krasilo tudi njegova pokojna brata, znanega gledališkega umetirf-ka Antona in narodnega delavca Mihaela Jubilant se je vneto udejstvoval v trgovskem gibanja. Bil je soustanovitelj Društva fiubljanskü trgovcev ia nekdanjega pevskega društva »Merkurja«. Važno mesto zavzema tudi med lovci kot član centralnega odbora. Slavij enen, ki praznuje svojo 60 letnico v krogu svoie blage soproge Ele in devetih otrok, ki so vsi vzorno in narodno vzgojeni, želimo iskreno še mnogo zdravih in uspešnih let! Splošno je že zttano, da se toči najboljši cviček ▼ restavraciji EMONA o— Šolski nadzornik v pokoju Franc Lavtlžar t. Kakor smo že poročali, je umrl v petek v Ljubljani, šolski nadzornik v pok. g Franc Lavtižar. Nazadnje je služboval kot tajnik v ministrstvn za socijalno skrb. Zadnja leta je živel v Beogradu, potem po upokojitvi pa v Ljubljani. Bil je strogo veren človek. Politično se nj udeistvoval. Štel se Je med starine (disidente) bivše Slovenske ljudske stranke. Do prevrata in še pozneje je bil vnet tn uspešen delavec na gasilskem polju. Kmalu po prevratu je pa bil nekak vodia vsega karitatrvnega gibanja okoli Vincencijevih konferenc. Najbolj sta mu bili pri srcu sirotišnica v št. Vidu in Marijaniščui Skrivaj in z velikim sočutiem je utiral tudi v zasebnem življenju solze udovam in sirotam. S posebno ljubeznijo ie skrbel tudi za sirote pok. dt. Lovra Pogačnika. Zapušča vdovo iz znane kamnogorške rodbine Lesiakove. Bodi mu ohranjen časten spomin! n— Vstopnice za »Prisego ob potnoč!«, ki jo vprizori JNAD »Jadran« v ponedeljek 28. t m. ob 20. v dramskem gledališču, se dobe danes dopoldne v cvetličarni Korzika (pavilion na Aleksandrovi cesti), jutri pa pri gledališki blagajni. tt— Gdč. Karraela Kosovelova bo irvatefc» na klavirskem koncert« v petek 2. maiia kot prvo točko Brahmsovo sonato v íis-mota. Allegro поп t гор po, ma energico. Andante oon espressione, Scherzo, Finale. Delo je posvečeno Clari Sehti-mamovi.Bolj mladostno, a že eno najzrelejši Bralimsovih del, polno mladosti, mladostne upornosti, razmišlijamja in tudi hmrtoria, z bogatimi prehodi od melanholije k ütrastnostii. Tematitna snov vseh siavkov vre n eme-ga sa.mega nwtřviE-nega jedra. Tema and am a v h-molu se na slama na neko staro pesem grofa Toggetnbirrga (Mit ist leide, dass der Wůnte-r beide. WaM und auch dře Heide, hat gemachet kahl). Tema Scher га izhaja bistveno iz Andanía, samo da fe riteificno predelana. Četrti stavek. Finale, se uvaja s sproščeno .im.provfeaciijo, nakar sledi Allegro, poln velnkega zanosa in tveganih kontrapnnktičniih kombinacij вп se zaključuje s fantastičnim poudarkom. — Vs+opnice so v predprodaji v Matični knjigami. Pevski zbor UJU priredi v solboto 10. maja v dvorani Uniona koncert z istim programom, katerega je odpel po raznih mestih na Češkoslovaškem z najlepšimi in za našo kulturo tako častiri-,mi uspehi. Zbor bo vodil nijegov dirigent g. Srečko Kramar. Pred začetkom .koncerta bo kratko predavanje glede na izvajani program. Vstopnice bodo od 1. maja da!>je v predprodaji v Matični knjigarni. u— »Bremen«. Danes zadnjikrat bo predvajala ZKD najnovejši zanimivi film *Bre-men< v kina Ideal ob 11. dopoldne. Grad-ba, zunanjost, splav in prva vožnja preko Oceana, vse to je v fffma predočeno v krasnih posnetkSi. Nai nihče ne zamudi! o— Iz gledališča. V operi se bo drevi pela Straussova opereta »Cigan baron« s Po-ličevo in Marčecem v glavnih vlogah izven abonmaja pri znižanih cenah. — V drami bo danes ob 15. poslednja uprizoritev pa- sijonske igre »INR!« v sezoni pri znižanih cenah. Uprizoritev ie namenjena predvsem za podeželane. Kupite si vstopnice že dopoldne v predprodajj v operi! Zvečer bo prva letošnja uprizoritev Golarieve »Vdove Rošlinke«, ki ie letos prerežirana in deloma novo zasedena. V ponedeljek zvečer bodo igrali v drami »Jadranaši« naTodno igro Manice Komanove »Prisega ob polnoči«. u— Članice ženskih društev poziva Narodna ženska zveza, da se sigurno udeleže ljudske igre Manice Komanove »Prisega ob polnoči«, ki jo priredj »Jadran« v ponedeljek 28. t. m. v dramskem gledališču. Vstopnice se dobe danes dopoldne v paviljonu cvetličarne Korzika na Aleksandrovi cesti ter jutri pri gledališki blagajni. a— »Ognjenik« petič na Šentjakobskem odru. Danes se ponovi petič v sezoni ve-lezabavna veseloigra »Ognjenik«. Vsi dosedanji posetniki so bili s predstavo izredno zadovoljiti. V glavnih vlogah nastopijo VVrischerjeva, Gorupova, Petrovčič ia čuk. Vstopnice se dobe od pol 20. pri gledališki blagajni. Začetek predstave točno ob 20.15. u— Prvi kopalci na SavL Spričo izredno toplega vremena se je kopališka sezona na Savi začela letos že v aprilu. Včeraj je bilo na obeh bregovih Save nižje ježiškega mostu za ta zgodnji čas lepo število oboževalcev kopalskega športa obeh spolov. Večinoma so se zgodnii kopalci :-"ustavljali le solnčnim žarkom, Savj sami pa še niso prav zaupali. Če bo solnce tudi naslednje dni tako toplo, kakor je bilo včerai, bodo vse naše reke kmalu oživele. Upajmo, da bodo letos tudi ledeni svetniki Pankracij, Bonifacij tn Servacij, ki nas bodo obiskali v prvi poloviet maia, izgubili svoio pravica ар ji «o tO Za pom ladansko škropi je«je sadtiega drevje potrebna sredstva kaikoT: Sflesla zelenilo (Uraota-grSn), Arsokol, Sniikol, mazavo milo, Fewrfitaleinov papir te? prav dobre in praktične razpršilnike »Ideaj L. B.« dobite pri tvrdks »CHEMOTECHNA«, Uubljaoa, Mestni trg št. I« (aa dvorišča tvrdke A. & E. Skaberne). o— Blagajna Poštne bramilnice, podružnice v LJubljani, bo poslovala za čas od 1. maja dalje za stranke dopoldne od do 12. are in popoldne od 16. do pol 18. are, v sobotah pa od pol 8. do pol 13. o— Bolniška Magajna ljubljanskih mestnih nameščencev bo imela rediH občni zbor 2. maja ob 18. v mestni dvorani z običajnim dnevnim redom. n— Razstava valenšklh de! obrtne nadaljevalne šole za ametno in oblačilno obrt na P rul ah bo 4. maja (ne pa 11, kakor ie poročal »Slovenski Narod<). a— Materinski večer v Zaroťte za zdravstveno zaščito mater m dece v Ljubljani se bo vrši zadnjič v tej sezoni 30. t m. ob 20. Govoril bo dr. Draga š o snovi: »Nai bo* in »mora biti< v otroški dobe. Vstop prost a— Vse lastnike debe&isHh mer (merske klope), poziva mestni magistrat, da predložijo najkasneje do 10. maja vse pred letom 1928. žigosane debelinske mere kontroli mer ki dragocenih kovin v uradni preizkus m žigosanje. Kdor k?tnb tema opozorilu zgoraj označenih mer ne bi dai žigosati v danem roku, bo kaznovan» Radioma naejisko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICfc (Pri Novem mestu). Zdravi tranno in stene» revmatfeem, nevra tyče, ženske bolezni Öd-Edino kopališče, v katerem so v®e bopaSščne naprave nad izvirki 37—38® C topline. Železniška postaja Straža - TopRce. Zaiitevafee prospekte. Cene znižane, posebno r pred ie po sezoni._ »— Profesor dr. Alojz Zalofcar Je odpotoval m se vrne окоћ 10. maja. županu dr. Režku, ker ima mož za vpostavi-tev kolonije in naprave te lepe ceste največ zaslug. n— Zanimiva nogometna tekma. Danes gostuje prvo moštvo SK Svobode iz Ljubljane ter odigra prijateljsko ncg>ometno tekmo z domačim moštvom SK Elan. Svoboda iz Ljubljane stoji na 4. mestu tabele prvega razreda. Njeno moštvo je tehnično dobro izvežbano. Občinstvu se bo nudila prilika videti prvorazredno moštvo, ki je bilo že tudi prvakoma Iliriji kot Primor-ju resen protivník. V prvenstvu je zmagalo nad SK Jadranom, v pokalnem tekmovanju pa nad SK Hermesom s 5 : 3 Tudi proti Iliriji, Primorju ter Villacher Sport-vereinu itd. je pokazalo lepo in enakovredno igro. Z zadnjim je doseglo v Ljubljani rezultat 1 : 1 Domače moštvo je tudi v najboljši kondiciji Potruditi se bo moralo, da doseže čim častnejši rezultat. n— Prostovoljno gasilno društvo v Novem mestu prosi sosedna društva, naj орт-ste na dan 6. julija svoje prireditve, ker bo tega dne proslava blagoslovitve motorne brizgalne tega društva in novega gasilskega avtomobila. n— Pretep med vajenci. V petek zvečer sta pred trgovino ga. MikoFča napadla krojaška pomočnika M D. in A P. brivska vajenca Vida Ciglerja in Otona Kovačiča. Pri napadu je A. P udaril Kovačiča s stoj-ničnim podstavkom po glavi ter ga občutno poškodoval. Intervenirati je morala policija, ki ie napadalca ovadila sodišču. Iz Krškega rš— Sprememba posesti. Gospa Ana Jamova. bivša najemnica hotela »Gregorič«, je kupila od goep. Antona Kriegerja hišo z gostilno in kegljiščem, tako zvano з-Pri štigen-birtu« kamor so še stari meščani radi zahajali na pečene purane. rš— Podaljšan drevored. Olepševalno društva je vzelo v najem od gerentskega sosveta mestnega gospodarstva prostor jxxi hiralnico, kjer je bil nekdaj vrt. Prostor je sedaj lejK) zravnan. Tam eo nasadili več kostanjevih dreves v isti obliki kakor pri starem drevoredu. V drevored bo treba nasuti še gramoza in peska, pa bo res v kras našemu me6tu. — Olepševalno društvo namerava letos prestaviti spodnjo uto k gorenji ter jo pripraviti za učence, ki se nimajo v kopalni sezoni kje preoblačiti. rš— Pogreb gospoda Adlesiřa. Kakor je bilo že javljeno, je preminul 16. t. m. gosp. Jurij Adlešič. nadučitelj v р., Id je služboval na tukajšnji ljudski šoli od 1. 1895. do 1910. ko je stopil v pokoj. Mesto ее mu je priljubilo tako, da je ostal ves čas pokoja v Krškem. Na Trški gori ei Je kupil vinograd. katerega je do lanskega leta posečal redno vsak dan. Pogreb se Je izvršil ob mnogobrojnem spremstvu na veliko soboto. rid načelnik dr. Silk« in eodnl svetnik dr. Jan, šolska mladina z učiteljstvom ter mnogo meščanov. Moški zbor je pod vodstvom gosp. čandra zapel tri žaloetinke. Ob odprtem grobu sta se poslovila od pokojnika g. dekan in v imenu prijateljev in meščanov g. šolski upravitelj pa v imenu učiteljstva in šolske mladine. Blag mu spomin! rš— Običajna procesija vstajenja ее leíoe zaradi muhastega aprilskega vremena ni vršila. Opravljeno je bilo vse v cerkvi. Beležimo to kot kronisti, ker že dolgo ni bilo pri nas takega primera. rš— V zaporu bi se kmalu řadušil. V občinski zapor so vtaknili te dni 2ol?tnega Vinka B. zaradi razgrajanja Vinko bi se pa v zaporu kmalu zadušil, ker si Je v njem zakuril. K sreči so zapazili pravočasno dim, pogasili ogenj ter rešili zapornika. rs— Pasji kontumac je razglašen za občino Krško. Psi morajo biti priklenjeni ali pa imeti nagobčnike. Iz Litije i— Občni zbor SPD. Danes popoldne ob 14. se bo vršil v litijskem Sokolském domu občni zbor SPD Litija-Zagorje. Glede na poset Zagorjanov prosimo, da se čim več litijskih članov udeleži zbora. Po občnem zboru SPD bo ustanovni občni zbor Zadruge za postavitev koče na Sv Gori. Vabljeni so tudi nečlani planinci, ki žele, da se na ljubki Sv. Gori, naši najbližji pla-niski postojanki, čimprej postavi potreben planinski dom. i— Izpremembe na tukajšnji pošii. Vodstvo litijske pošte je prevzel g. Cvetko Kolbe, sin jrokojnega domačina nadpoštar-ja Franca Kolbeta. Odhajajočemu poštnemu upravitelju g. Janku Kocmurju je priredil litijski Sokol v gostilni pri sestri Pavli Meškovi lepo odhodnico. i— Centralno akademsko podporno društvo v Ljubljani je pooblastilo tukajšnjega visokošolca g. Obračunča Draga, da nabira prostovoljne prispevke za podporni sklad. Prosimo Litijane. da podpro imenovano akademsko organizacijo. i— Za osnovanje godbe na pihala. Danes ob 10. se bo vršil sestanek vseh interesentov, ki se zanimajo za ustanovitev prepo-trebne godbe na pihala. Instrumente si je litijsko gasilno društvo že nabavilo Priporočamo posebno mladini, da se vpiše v godbeni odsek, ker se bo ustanovila posebna začetniška šola. Iz Trbovelj t— Študenti iz južne Srbije. V četrtek je prispelo z jutranjim vlakom 62 dijakov in dijakinj trgovske akademije v Skoplju v spremstvu svojih profesorjev. Bili so gostje rudniške uprave. V spremstvu gospoda inž. Dularja in g. Pusta so si izletniki ogledali vse znamenitosti velikega industrijskega kraja. Opoldne so imeli skupno kosilo v rudniški restavraciji, zvečer pa so se odpeljali dalje. Upamo, da so naši južni bratje odnesli, kakor iz ostale Slovenije tudi iz Trbovelj najlepše vtise. t— Cesta v Savinjsko dolino. Z deli na tej cesti se bo pričelo menda že drugi teden. Tehniško osobje z g. inž. Finkom na čelu je začelo že s preddeli. Cesta v Savinjsko dolino bo cesta prvega reda. Kakor se čuje, bo zaposljeno pri teh delih predvsem domače delavstvo. t— Praznovanje. Praznovanje pri rudniku je napovedano tudi za ponedeljek. Delavstvo, ki se je že nekoliko pomirilo in upalo, da se bo začelo delati normalno, se sedaj zopet vznemirja ter živi v popolni negotovosti, kdaj se bo delalo zopet v polnem obsegu. t— Zgraditev klavnice je gotova stvar in se bodo dela v kratkem razpisala. manjša krivda. Velja še nrlpomniti, da eo Cerkven obred je vodil osebno gosp leskov ustanovitelji čifalniške knjižnice darovali ob ški dekan. Pogreba so ее udeležili: godba pocetku čitalnici večinoma lastne knjige, v gasilnega društva, deputacija gasilcev iz kohkOT jih niso nabrali pri svojih somišlje- šmartnega pri Litiji z zastavo, k(jer je bil nikih. Toliko v pojasnilo, da ne bo pogreš- pokojnik ustanovni in častni član, uradniki nih komentarjev. I vseh tukajšnjih uradov na čelu jim gg. sre- Iz Zagorja z— Izpremembe posesti. Na Šepovni je kupil hišo mesarja Štefana Koširja rudar in fotograf g. Andrej Kočar, hišo g. Vozla pa brata gg. Ivan in Slavoj Ahčan. Posestvo in hišo mizarja Načeta Bebra, ki se je preselil v Zagreb, je kupil lesni trgovec g. Franc Kovač iz Zagorja Velik kompleks Mihelčičevega travnika pod Rancingerjem je kupil mesar in gostilničar g. Josip Ran-cinger. z— Obrtno gibanje. Novo gostilno je v praznikih otvorila gdč. Fanika Kolenčeva v hiši g. Weinbergerja V Koprivčevi hiši se je pa naselil mizarski mojster g. Drnovšek. z—- Nezgoda rudarja. V sredo ponoči se je v kotredeškem rovu ponesrečil rudar Ivan Zupan. Bil je zaposlen pri vrelcu in mu je med delom nenadoma padel kos kamna, ki se je odtrgal v stropu, na desno nogo in mu jo zlomil. Iz Šoštanja št— Osebna vest V zdravilišče za bolne na pljučih v Topolščici je premeščena zdravnica gdč. dr. Sofija Plačkičeva. št— Himen. Na velikonočni ponedeljek sta бе v Velenju poročila orožniški narednik goep. Ivan Krušec in gdč. Ela Zivnova, hčerka upokojenega orožnika. Mlademu paru obilo sreče! št— Smrtna kosa. V Šmartnem ob Paki so pokopali na velikonočno nedeljo dijakinjo IV. letnika učiteljišča v Mariboru Milico Rozmanovo, hčerko tamkajšnjega šolskega upravitelja. Pogreba mladenke se je udeležilo mnogo občinstva. V lepem govoru, ob katerem se je marsikatero oko zrosilo, se je poslovil od rajnice učitelj goep. Тегбак ml. Dober teden poprej je umrla nesrečni rodbini hčerka Marija, ki je bila bolničarka v Osijekn. Obe mladi življenji sta podlegli morilki mladine, pljučni tuberkuloz. Za Marijo. ki je v Šoštanju dovršila meščansko šolo žaluje pri пае mnogo njenih prijateljio-eošolk. Pokojnima mladenkama večni mir, težko prizadeti rodbini pa naše globoko sožalje ! Iz Konjic nj— Nova trafika. Zalogo maloprodaje tobaka in kolkov je dobil g. Vrhovšek Ciril; prodajo bo izvrševal v hiši st. 33 v Konjicah. To je eedaj tretja trafika v trgu. ni— Preselitev odvetnika. Odvetnik Krištof Vladimir je odšel iz Konjic v Radovljico, kjer bo nadaljeval svojo prakeo. Bil je vnet društveni delavec in društva ga bodo težko pogrešala. Iz Gor. Radgone gr— Osebna vest Orožniški poeta jevodja v Apačah narednik gosp. Anton Gobec je odšel za dobo enega leta v sodno prakeo k okrožnemu sodišča v Celju. Za časa njegove odsotnosti ga zastopa podnarednik goep. Anton Rožman. gr— Nova poštarfea. Premeščeni sta od tukajšnje pošte k glavni posti Maribor I. gdč. Anica Blazinova ter na njeno masto v Gornjo Radgon« gdč. Kamila РгеЛ* iz Trbovelj. gr— Prevoz poŠte. Kakor smo že poročali, ni bilo pri zadnji licitaciji 4. t. m. oddano v zakup prevažanje pošte trg Gornja Radgona-železniška postaja in obratno, ker se je licitacije udeležil samo en ponudnik. Ponovna licitacija bo 3. maja ob 11. v občinski pisarni. Izklicna cena 7000 dinarjev, kavcija 350 Din. Natančen pregled pogojev v občinski pisarni in poštnem uradu v Gornji Radgoni. Ponudbe se bodo sprejemale na sam dan licitacije od 10. ure naprej. gr— Zgradba rečnega skladišča ob Muri. Zaradi obrambe plodne zemlje ter tudi naselbin ob reki Muri so se posebno jto poplavah zadnjih let pokazala nujno potrebna regulacijska dela. V to svrho je bil v letošnji državni proračun vnesen večji kredit in bo v Gornji Radgoni osnovana posebna terenska sekcija. Gradba tozadevno jx>trebne stavbe je bila na javni ofertaini licitaciji 26. marca oddana stavbnemu podjetju Nassimbeni v Mariboru, ki prične zidati s 1. majem. Cela stavba bo dolga v pritličju 24.30 m; na pisarniške iokale odpade 11.90 m ter skladišče 12.40 m. Nad pisarniškimi lokali bo stavba enonadstropna ter v tem nadstropju enodružinski stanovanjski prostori. gr— Prehod z Gornjega na Spodnji gris je tukajšnja občina pravkar dogotovila ter izročila prometu Ruski sanatorij na Vurberku pri Ptuju Na skrajni meji Slovenskih goric, ki se enako valovom razprostiralo :ned Muro in Dravo, v sredini med Mariborom in Ptujem na precei strmem hribu tik Drave se beli obširno zidovje starega gradu z lično cerkvico in šolo ob strani: slavni Vurberk, nema priča starodavnih časov, gleda ponosno s Kašnjaka po širokem dravskem polju vabeč h krasnemu razgledu. Krai leži ob lepi okrajni cesti iz Maribora čez Sv. Martin proti Ptuju. Ko dospeš v preddvor gradn, fci te na vzhodni strani obkrožen s polkrožnhn zidom z linami, ki so služile nekoč za streljanje, se ti nudi krasen razgled. Kamor pogledaš — na zahod ali ing — sama krasota. Tam oplotniške in vitanjske gore, Pohorje, konjiško, laško in žusemsko gorovje, zeleni Boč, veličastni Donati, Macelj na hrvaški meii pred njim s trto ovenčane Haloze, v ozadju Varaždin, V sredini preddvora je 80 m globok studenec s samotež-nim kolesom, ki meri več metrov v premeru. Pripovedka govori, da sta studenec kopala na smrt obsojena hudodelca ter si s tem rešila življenje. Zgodovina starega gradu ?e temna tn polna pravljic. O vurberškem Krstniku ali Kersniku, ki se je bojeval z velikansko kačo in jo premagal, ve ljudstvo, celo vs^k otrok še danes mnogo pripovedovati; zidali pa so — pravijo — okoli 111. leta pred Kristusom. Kronika sega nazai do 1. 1244. p. Kr. Kot prvi lastnik se omenja Ambe-rih Hubemberški, nato mnogo drugih: Hart-vid Ptujski, solnograški nadškof Eberhardt И. Friderik Ptujski, Herdeg Ptujski, Bernard Ptujski, Janez Filibert. Günther baron Herberstein, Jurij Günther baron Her-berstein itd. Današnji lastnik je Josip grof Herberstein-Proskovski, ki živi večinoma na ptujskem gradu. Pred svetovno vojno so bile sobe (49 večjih) lepo opremljene in so vsebovale razne zgodovinske slike, starinsko orožie itd. so se pa za časa vojne izpraznile. Spravi^ so večinoma vse deloma v ptujski grad, deloma v inozemstvo. Med vojno so stanovali v njem vojni ujetniki, zlasti Italijani, nekaj časa tudi b&gun-cl Ker Ima grad v klimafičnem pogledu Jako ugodno lego (od severa ga varujejo mrzlih vetrov bližnii griči, od juga pa ga lahko božalo topli primorski vetrovi), so ga ruski begunci vzeli v najem řn ga spremenili v sanatorij. Prva leta so se zdravili v njem samo Rusi, zadnja leta pa prihajajo sem bolniki iz vseh krajev naše domovine, zlasti tudi Srbi in Hrvati, pa tudi mnogo ruskih beguncev ter nekaj inozemcev. Gotovo število ruskih beguncev — člani ruskega Rdečega križa se zdravijo brezplačno. Postelj je 70, nekaj tudi rezervnih. Zdravijo se izključno tuberkulozni m ie v pomladanskem in poletnem času za bolnike skoro vedno premalo prostora. V zadnjih letfh so si upeljali vodovod, röntgen, višinsko solnce m lastno elektriko. Sobe so vse na novo prepleskane, deloma napravljena nova tla, stopnice itd. Prizidana je velika veranda za solnčenje. Grad oskrbuje bivši kozaški polkovnik g. Vladimir Spiganovič, prava ruska korenina, dober in prijazen. Šef-zdTavnik sanato-riia je dr. Okolokulak, ruski podanik, doktor prava in zdravilstva. Med vojno je bil vojaški zdravnik v nekem carigrajskem sanatoriju. L. 1922. je prevzel vodstvo sa-natorija v Vurberku. Je špecijalist za notranje bolezni zlasti za jetiko, zdravi po svoji metodi z velikim uspehom. Ozdravil je bolnike, ki so se v zadniem stadijn zatekli k njemu. Prihajajo skeleti — krepki in korpulentní ljudje zapuščajo sanatorij. Mož je skrajno prijazen in gostoljuben. V mnogih primerih zdravi tudi domačine. Za trud navadno ne zahteva ničesar, zlasti ne od siromašnih Hudi in prebivalstvo ga je vzljubilo. Izmed znamenj te jših oseb so se zdravih v Vurberku: baron Korf. bivši ruski poštni minister generalmajor Pokvisujev hčerka knegin.le Gagarin, general Kuťiepov itd. Sanatorij je bil pred nekaj dnevi po izvršenih popravilih in preureditvah na novo otvorjen. POZOR! POZOR! Sigurno Se ni vsem cenjenim obrtnikom in gospodarjem znano, da se dobijo najboljše barve, firnež, laki, terpentin, strojno-prašno olje, zidarski in pleskarski čopiči, šablone in šablonski papir ter vsi v to stroko spadajoči predmeti pri DRAGO FRANZ LJUBLJANA, Stari trg 24. po najnižjih cenah in točni postrežbL Naši kraji in ljudje Maníci Komanovi ob njenem kulturnem jubileju Ako znači 25. uprizoritev kakega oder-skega dela odličen uspeh, se ne moremo dovolj čuditi, kako da v dobi rekordov manj važnih vsakdanjosti izpregledavamo dejstev, ki so za kulturo narodovo mnogo pomembnejše nego dvajseta ali trideseta predstava dela tega ali onega priznanega tujega dramatika. V mislih imam pri tem našo zaslužno pisateljico, odlično poznavalko slovenskih ljudskih značajev, posebno kmetskih tipov ■— Komanovo Manico in njeno narodno igro »Prisego o polnoči«. Ta narodna igra — izvirno slovensko odrsko delo — je dosegla uspeh, kakršnega se ni doseglo prt aas nobeno drugo dramsko delo. Komaj leto dni je mmulo, ko je bila igra 18. novembra 1928. prvič uprizorjena v Radovljici pod spretnim vodstvom našega Jake Špdcarja, a jo je doslej uprizorilo — reci, in piši — štiriinsedemdeset odrov, kjer je bila povsod igrana in sprejeta z velikim navdušenjem. Pa ne-le morda širom Slovenije! V daljnji Ameriki, kjer slovensko srce mnogo bolj hvaležno sprejema drobtine krušne svoje jugoslovenske matere, so igro uprizarjali in jo še uprizarjajo na neštetih odrih in to, kakor smo čuli iz kritik ameriških listov — z odličnim uspehom. Na številnih odrih je bila igra uprizorjena celo po dvakrat in iz avtentičnih podatkov sem se uveril, da je šla doslej igra 149 krat preko odra. Kot petinsedemdeseto predstavo jo bo sedaj stopetdesetič vprizorilo »JNAD Jadran« pod pokroviteljstvom »Jugosloven-ekega ženskega saveza« in v režiji člana ljubljanske drame g. Vala Bratine. Predstava bo jutri, 28. t. m. v ljubljanski drami. Ne bom razmotrival o vzrokih uspehov Maničnega dela. Število 150 govori več nego poveličevanja dlakocepcev. In ako se pri tem odličnem jubileju naša Manica v svoji skromnosti ne sili v ospredje, naj ji bo v zasluženo zadoščenje zavest in dejstvo, da ri je izbrala in pridržala v počastitev tega odmega slovenskega rekordnega odrskega dogodka — vprizoritev narodne igre »Prisege o polnoči« baš naša odlična akademska omladina kot najbolj upravičena ceni-; teljica in čuvarica narodnih kulturnih stremljenj. To lepo zadoščenje naj bo Mamici Komar novi krepka opora po trnjevi poti umetnice in pobuda k novemu nadaljnjemu kulturnemu delu. Mirko Kragelj. Bilanca o delovanju Ljudske univerze v Studencih pri Mariboru Poleg Trbovelj in Jesenic so Studenci pri Mariborn gotovo največji delavski center v Sloveniji. Tu se namreč nahajajo ne samo največje ampak tudi najbolj urejene delavnice državne železnice ne samo t Sloveniji, ampak do pred kratkim tudi v celi državi. Zakaj slične velike in moderne rsaprave v Kragujevcu, Brodu in Nišu so nastale v zadnjih letih ter so še le v po-četku svojega razvoia. V Studencih pa obstojajo te delavnice že nad šestdeset let ii so se ravno pred vojno zelo razširile in izpopolnile Danes zaposlujejo okrog 3000 delavcev. Studenci sami štejejo okrog 6000 duš, katerih očetje pripadajo do 90% delavskemu železničarskemu sloju. Naravno je. da je gospodarska kriza, fe !e posledica vsake večje vojne, objela poleg drugih stanov tudi naše delavstvo. Borba za kruh in obstanek, ki se ie do lanskega 6. januarja izčrpavala v ostrih politično strankarskih bojih, je prešla sedaj na nepolitično pot, po kateri pride naše delavstvo prej aái slej gotovo do izboljšanja razmer. Naše delavstvo pa si želi poleg telesne tudi duševne hrane. To je dovolj jasno pokazalo letos ravno v Studencih pri rednem hi številnem posečaniu predavanj ondotne Ljudske univerze. Dasi obstoja ta ljudska univerza že tretje leto, vendar je zavzelo njeno delovanje šele letos pravi razmah m ustvarilo trden temelj za bodoče delo. Letošnja sezona, ki se je za-> kliučila v cvetnem tednu, je bila sicer kratka, a jako plodovita, kakor kaže niena bilanca- Od novega leta pa do 10. marca so se vršila redno predavanja vsak teden ob določeni uri. Vseh predavanj je bilo 14. Najmanjši obisk je štel 118 posetnikov, največji pa 280. Povprečno je prišlo na vsa ko predavanje 162 poslušalcev. V celoti je namreč obiskalo predavanja 2264 liudi Že te številke dovolj jasno pričajo o zanimanju in stremljenju našega delavstva po izobrazbi ter mu dajejo najboljše izpričevala Predavanja so bila po vsebini 3 filozofskega, 3 zdravstvenega, 3 potopisnega, 2 zgodovinskega, 2 gospodarskega in 1 živo-topisnega značaja. Obravnavale so se namreč naslednje teme: O čarovništvu v splošnem, o čarovniških procesih zlasti v naših krajih, trojni jaz človeka, ustroj in pomen družine, ustroj in pomen človeške dražbe, potovanje po Egiptu (s skiopt. slikami) žena — gospodinja, od kovača do vladarja (Masaryk) problem štednje, prva pomoč v nezgodah, tuberkuloza, gora Sinaj (s skiopt. slikami), pravilna prehrana, Madžarska in Madžari. Razen tega so se podale še po nekem predavanju občinstvu informacije o pomenu Rdečega križa v naši državi. Pri predavanju o prvi pomoči v nezgodah ie nastopil pod vodstvom zdravnika rešilni oddelek studeniške požarne brambe ter pokazal nazorno, kako se nudi pomoč ponesrečencem Izmed predavateljev so bili 4 zdravniki, 4 učitelji, 1 duhovnik in 1 sodnik Vse delo je vodila in usmerjala petorica, katero ie izvolil širši odbor, v katerem so bila zastopana vsa krajevna humanitarna in prosvetna društva itn sicer Sokol, Svoboda, pevsko društvo »Enakost« ter požarna bramba. Vsa predavanja so bila prosta vstopnine. Niti prostovoljnih prispevkov se ni pobiralo. Stroški univerze kakor tiskovine, mala na-grada predavateljem L dr. so se namreč krili iz posebnega fonda, za katerega je stavila občina primerno vsoto v proračun. Občinski odbor je po večini v delavskih rokah in je le odobravati, da ima smisel za izobrazbo svoiih občanov. Zakaj ravno dejstvo, da je bil obisk predavanj brezplačen, je omogočilo, da je bilo število posetnikov že izpočetka prav zadovoljivo in je potem vedno bolj naraščalo. Obenem pa to kaže, da so bili predavatelji docela na mestu in so s svojim poljudno znanstvenim tonom privlačili poslušalce iz delavskih vrst. Predavanja so se vršila v dvorani nekdanjega kina, ki io ie dal na razpolago g. Senica in sicer brezplačno ter je celo sam prevzel stroške га kurjavo in razsvetljavo. Namen Ljudske univerze v Studencih je bil predvsem ta-le: Našemu delavstvu, ki živi v težkih prilikah, dati vsaj enkrat na teden priliko, da pozabi za kako urico vse svoje brige in težave, ki iih prinaša enolično vsakdanje življenje. Obenem pa mu dati pobudo, da začne razmišljati in razpravljati tudi o drugih stvareh, čeprav niso v neposredni zvezi z njegovim vsakdanjim bitjem in žitjem. S tem se mu širi duševno obzorje in ustvarja temelj njegovi nadaljni izobrazbi. In ta namen je Ljudska univerza v Studencih v minuli sezoni dosegla v polni meri. Čestitke majki Bevkovi Litija, 26. aprila Maika Bevkova je dober teden dni po svojem že opisanem jubileju sprejemala posete, čestitke — vroče želje, naj ji teko prihodna leta v sreči in zadovoljstvu. Čestitanje so otvorile litijske organizacije. Letošnje letovanje mladine na morju v kopališču Mar- . • V* • tmsici Higijenski zavod v Zagrebu Je te dni razposlal vsem interesentom prospekte in pogoje za letošnje letovanje šolske mladine v morskem kopališču v Marti nšici. Letos j'e organiziral Higijenski zavod dve koloniji, in sicer prvo v mesecu juliju — od 1. do 30. julija — samo ra dijake srednjih Sol, drugo v mesecu avgustu — od 1. do 30. avgusta — samo za dijakinje srednjih šol in za deco obeh spolov osnovnih šol. Vsak mesec bo prostora za 500 učencev. V morsko letovišče sprejemajo samo zdrave dijake, ki se žele odpočiti in okrepiti zdravje. Bolni dijaki se ne sprejemajo pod nobenim pogojem. Brez zdravniškega potrdila o zdravstvenem stanju ne sprejeme Jo nikogar. V letovišču samem opravljajo en zdravnik in dve sestri pomočnici 6talno zdravstveno nadzorstvo. Obenem se bo v Martinšici vršila sistematsko telesna vzgoja. Telovadne vaje in lahka atletika so obvezni za vsakega udeleženca. Gojilo se bo sport in narodne igre: veslanje, jadranje, plavanje, let, tenis, igre na krogle, kroket, waterpool itd. Za veslanje je na razpolago 25 manjših čolnov, 4 veliki čolni na 6 vesel ln 1 velik čoln na 16 vesel za vežbanje. Vea telesna in športna vzgoja bo pod vodstvom strokovnjakov in zdravnika. Vsak mesec ее bodo organizirali dva izleta na morju s posebnim parnikom in en izlet v planine, razen tega še razni sprehodi in krajši izleti v čolnih. Hrano bodo delili štirikrat na dan in bo zdrava okusna in zadostna. Dijaki bodo razdeljeni v skupine po 20—30 pod vodstvom in nadzorstvom posebnega učitelja ali profesorja. Cena za enomesečno bivanje v kopališča znaša 900 Din. S tem zneskom je plačano vse. Poleg tega mora vsak udeleženec plačati četrtinsko vožnjo do Sušaka in nazaj. Prijave za letovanje se sprejemajo za oba meseca samo do 31. maja t. 1., In sicer direktno na Higijenski zavod v Zagrebu, Mi-rogojska cesta 4, ali pa pri dotični šoli, ustanovi ali društvu, ki bodo organizirali posebne skupine. Opozarjamo pri tej priliki posebno srednješolske zavode, telovadna, humanitarna in druga društva ter občine, naj se pobrigajo za svojo mladino In naj organizirajo take skupine. Za veako skupino 20 do 30 dijakov ima nadzorstvena oseba (profesor ali učitelj) prosto mesto. Ako ne bi mogli vsi prijavljeni plačati vse pristojbine, naj se organizatorji obrnejo na poeamezna organizacije ali občine, da vsaj podprejo tako akcijo in prispevajo s plačilom za enega ali več dijakov. Ker bo vsak mesec sprejetih v kopaliSSu samo 500 dijakov, naj sa interesenti požurijo e prijavo. Kajti če bo več prijja/v, bodo sprejeti oni. ki so se prej javili. Vsa potrebna pojasnila in navodila daje Higijenski zavod ▼ Zagrebu, Mirogojska eesta 4, ki odpošlje tudi na željo potrebne tiskovina in prospekte. >i, ■ «a i w Taíníca CMD gdč. Btajakova izroča slavljeniti krasen šopek. Pred ni eno hišo so bili zbrani gasilci m litijska »Upa«, ki je pod vodstvom skladatelja g. Jereba priredila podoknico. Potem so se javljale na njenem stanovanju deputacije: CMD. sokolskega društva. RK, J M, gasilcev, pevskega društva »Lipe*, v imenu vlade pa ji je čestital sreski načelnik г. Podboj. V eostilni gdič. Meškove pa se ie zbralo občinstvo z jubflantko v pre-srčnem prijateljskem večeru. Poleg osebnih čestitk je sprejela majka Bevkova še nešteto pismenih, zlasti od svojih sodelavcev iz Ciril Metodovega narodnega dela in tako se lahko reče. da je bil njen jubilej pravnik in izraz hvafleánosti vsega našega okraja. _ V 70 letih prevozil 476.000 km Maribor, 26. aprila Dasi je že nad teden dni v grobu, je vendar še daleč naokoli Maribora v živem spominu voznik Jožef Škriniar, ki pa je bdi siplošno znan in se je tudi saan podpisoval z imenom »Ština«. Stari vozmk je umrl ravno na svoj 87. rojstni dan in po čudnem naključju se je izpolnilo tudi to, kar je dolga leta trdil v trdnem prepričamlju, da bo namreč pokopan istega dne kakor Jezus Kristus. Ko so na veJiki petek ob 9. dopoMme v cerkvi Sv. Juri a ob Pesnici opravljali obred Odrešeniikovega polaganja v grob, so nesli k pogrebu tudi starega voznika. Pokojni je tekom 70 let neštetim aH zastoná ali P? napol zastoná prevažal tovore čn postal znan širom severne državne meje. Po lastnih zapiskih je prevoeii r 70. letih 476.000 km Blag mu spomin! Vlomilci v okolici Sv. Jurja ob Ščavnici Gornja Radgona, 26. aprila. Drzna vlomilska tolpa, ki se klati v zadnjem času po naših krajih, povzroča prebivalstvu mnogo razburjenja. Nedavno je bil izvršen vlom v trgovino Čeh v Ljutomeru, kjer so vlomilci odnesli različno špecerijsko in drugo blago, sedaj pa so poskusili svojo srečo v jurjevški okolici. V noči od 21. na 22. t. m. je bilo vlomljeno v trgovino usnjarskega podjetnika Mihaela Dermota v Biserjanih. Vlomilci so vdrli v trgovske lokale skozi izložbeno okno na ta način, da so z močnim debelim drogom izrovali močen železen okvir in napravili odprtino. Spravili so se takoj nad blago, ki se je nahajalo v trgovini ter odnesli celo zalogo box-usnja, manj drugega usnja ter razne čevljarske potrebščine. Svoj posel so vlomilci opravili čisto neopaženo ter rav-notako pobegnili v temni noči. Vlom je šele zjutraj opazila služkinja, na kar je bila zadeva javljena orožništvu pri Sv. Jurju ob ŠčavnicL Orožniki so se podali takoj na lice mesta ter ugotovili, da je bil vlom izvršen s silo skozi izložbeno okno, kjer so pobegli vlomilci pustili ležati velik rrog. Na licu mesta ugotovljeno škodo v znesku 12.666 Din je zavarovalnica Royal-Ex-change, podružnica v Ljubljani, pri kateri je g. Dermota proti vlomu zavarovan, oškodovancu že izplačala. Peklenski stroj, e katerim eo hoteli zagrebški teroristi pognati v zrak želzniški most, v trenutku, J. Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih na jcen e jši ko bi vozil čez most posebni vlak, s katerim je potovala v Beograd zagrebška pokloni tv ena deputacija. S« SVILA V11SA VUSASVILA SVI L A VMS A VUSA SVILA V1IK SVI VII LUX NEŽNE TK ANINE ld ovijajo Vaše telo, so vredne, da jih negujete z največjo paž-njo. V peni Lux-mila т luskah dobijo volna in svila novi sijaj in novo moč. Tkanina pride osvežena i* kopeli, ki Vam prihrani čas, trud m denar. Turizem v Savskih tesneh Zagorje, 26. aprila Zasavje, čigar naravno srediůče je Zidani most je v turističnem, geološkem, přírodopisném in zgodovinskem oziru izredno zanimiva pokrajina. Zato ni hvaležnejšega pomladanskega izleta, nego ga nudi zasavsko višavje, čigar najvišji kopačasti Kum (1219 m) kraljuje nad slikovito romantiko, skrito idilo, nad tisoči nastrojeni, ki se kakor filmski trak razkazujejo miru in razvedrila potrebnemu turistu, na drugi strani pa nudijo mlademu planincu zaželjene plezalne priložnost; na gladkih policah, kaminih in čereh. Prirodostovec naleti na vsakem koraku na zanimivosti iz rudninskega, živalskega in rastlinskega sveta, ki pa niso še povsem doznáme, v čemer tiči velik mik. Najbolj divjeromanitičen del Zasavja so Savske tesni. Začenjajo se pri železniški postali Sava in se vlečejo tja do Zidanega mosta. Tu se oba savska bregova zbližata, nad njima molče strme peči. molče se ogledujejo v modrini Save. ob čije levem bregu je polica, po kateri drve vlaki. Na nasprotni strani se vije drobna stezica, nekdanji čolnarski vlačdlmi pot V sinjim se previja skobec, v čeri brlizga gamz. se poganja po njej redki ptič, skalni plezalec. Kadar izgine za ovinkom viak. zavlada pračlověka tišina v tesneh. Najzanimivejše postojanke v tem predelu so Kum. Sv. Gora, Sv. Planina in OstTež z najlepšim razgledom v Zasavju. Odtod je možmo kombinirati nebroj izletov na vse strani. Izhodišča tvorijo vse postaje, ki so obsežene v Savskih tesneh: Zagorje, Trbovlje. Hrastnik in Zidani most. Agilná podružnica SPD s sedežem v Шй je zadnja leta posvetila vso skrb omenjenim postojankam. Udobno je preuredila svetoplanimsko kočo. postavila Tomazrinovo kočo na Sv. Gori in oskrbovala markacije, tako da so sedaj vsi važni poti zaznamovani. Na programu ima razme investicije, ki jih bo zmogla le ob vsestranski podpori javnosti. Jutri 27. t m. se bo vršál v Sokolském domu v Litiji redni občni zbor. Želimo le. da bi potekel koristno v prosipeh Zasavja, ki se je tekom kratke dobe pridobil stalen kader rednih obiskovalcev tudi izvem svojih mei. Podružnica bo tekom letošnje sezone priredila več skupnih izletov. Izvenzasavske turiste še posebej opozarjamo. da se tem skupinam pridružujejo. Kratke objave takih izletov bodo pravočasno objavljene. Ce bi pa želela kaka skuwria vodnika, nai se pravočasno obrne na SPD podružnico v Zagorju, nakar bo ta oskrbela brezplačnega vodnika kamorkoli Kmetsko nadaljevalno in gospodinjsko šolstvo t ormoškem okraju Kr. banska uprava si je nadela hvalevredno nalogo pospeševati potom kmetsko nadaljevalnih m gospodinjskih tečajev strokovno m splošno izobrazbo našega kmet-skega naraSčaja. S tem vrši velevažno delo ▼ narodno- in državno-gospodarskem oziru in je našla, kakor vedno, svoje najvn enteise sodelovalce v učiteljskih vrstah. To šolstvo se prav lepo razvija v ormoškem okraj«, kjer so se vršili tekom jesenskih in zimskih mesecev trije kmetsko-nadaljevalni tečaji, t. j. v Ormožu, v Središču m ▼ Sv. Lenartu in trije gospodinjski tečaji, m sicer: na Hirai, v Ormožu in v Središču. Vei ti tečaji so se (razen kmetsko nadaljevalnih v Središču m Sv. Lenartu, ki eta dvoletna) slovesno zaključili tekom meseca marca. Zaključitvam so prisostvovali zastopnik Irr. banske uprave, sreski Šolski nadzornik g. J. Gorup, zastopniki krajevnih šolskih odborov in starši gojencev. — Gojenci in gojenke so z javnim izpitom in razstavami svojih lepih in praktičnih izdelkov pokušali, koliko koristnega znanja eo si pndobili tekom kratkega časa 6. mesecev. — Vsi, ki smo prisostvovali zaključitvam teh tečajev, smo odnesli najboljše vtise in spoznali, da naše uči-teljstvo deluje po geslu: »Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je sto-iti dolžan!« Kar pa je pri vsem najbolj razveseljivo, je dejstvo, da je tudi naše kmetsko Ijud-vo pokazalo za te tečaje prav globoko razumevanje, kar je jasno dokazal temperamenten govor posestnice Jurkovičeve iz Salovcev, ki se je pri zaključitvi tečaja na Humu zahvalila učiteljstvu za trud in požrtvovalnost v tako lepih in izbranih besedah, kot jih le redkokdaj čujemo iz ust preproste kmečke žene. Tudi g. župan Maja Podgorelec ter posestnika Masten m Ivanuša sta opozarjala v svojih govorih na koristi, ki jih ima kmetsko ljudstvo od teh ačajev. Gospodinje naj ne pozabijo, da imamo veliko zalogo in izbero manufakturnega blaga za moške in ženske obleke in da se kupi pri nas najceneje. m: primanjkiiad naj Ы se kri s prihranki pri zerradbi nove občinske klavnice. Predlo? ie bü soglasno sprejet. V razpravo je prišel predlog o nagradah katehetom. Po zakonu morajo skrbeti za te nagrade verske občine, ker pa teh še tri jn seta zadeva ne da urediti čez noč. ie bfl sprejet predlog z. Voduška. nai občina prevzame izplačevanje teh nagrad dotlej, dokler se ta zadeva ne uredi definitivno. G, Plavšak pozdravlja ta sklep, obenem pa predlaga, da bi se v tem smislu uredilo tudi plačevande stanarin učiteljem. S 1. maijem bo država odtegnila stanarino vsem učiteljem in bodo udarjeni posebno hudo mlaiš. učitelji. Stanarino moraio plačevati po zakonu občine. G. Vodušek pojasni to zadevo En pravi, da so občine dvižne plačevati stanarino učiteljstvu in proti temu ne more bit ugovora. Neiasna pa je stvar z učitelj-stvom na Vodi. Ici ima brezplačna stanovanja od rudnika. G. Plavšak poudarja, da je tudi ta zadeva jasna. TPD ie z reverzom zavezana, da mora skrbeti za brezplačna stanovanja učiteljstvu na Vodi. Ker ie uči-ieljstvo na tej šoli kljub temu prejemalo tudi državno stanarino, je jasno, da mora sedai plačevati to stanarino občina. Ako bi občina te stanarine ne plačevala v smislu novega zakona, bi bilo učitelistvo te šole prikrajšano na svojih dohodkih, kar pa gotovo ni bil namen novega šolskega zakona. G. KrušBČ predlaga, nai urede to zadevo krajevni šolski odbori, ki nai se Hm vsa zadeva odstopi. Ker se posli ob sodnih nradn^h dneh množe. bi bil po mnenju okrajnega sodišča t Iraškem potreben v mesecu še en ttradra dan v Trbovljah. Sprejet ie bil predlog poročevalca g. Mal čaja. naj se upelie še en uradni dan. stroške za ta uradni dan pa bo krila občina. Odobri se nakup sveta pri pokooaliSčn. kier se bo napravila cesta na novi del pokopališča. Razvila se le obširna debata e postopanju z ljudmi, ki nenadoma zblazne m so nevarni prebivalcem. Dogajajo se primeri, kakor je bil zadnji; v Hrastniku, ko se zaradi gole formalnosti (pomanjkanja tiskovin!) do danes ni moglo odpraviti blazneža, ki ie vsej okolici nevaren, v blaznico. G. žiroan ie omenil, da ie občina pripravljena nuditi svojo Pomoč v vseh podobnih Primerih in bo izdal na podrejene organe tudi potrebna tozadevna navodila. V občinsko zvezo je bilo sprejetih na novo 16 drtíš in._ BdiíT! WTWtíKSV1! vod v Sloveniji! — Re^lbairstro, pode-hais-tvo, poz'atar-stivo. — Renovh-aii}« vseii mnetmiSkih m umet. о4я'!'иЙ1 tednikov. Najmodernejši okvirfi — aa fotc-sraftje, nm«. stike Ffrd. Predaja шпейип in doroač« keramike. Izdelovanje mret. re-tol aimn »h ©smrtfcov! Cene ютхэгое! 'Unnetnišíei saten Mi&a WlctCei jßfubtfana, &£ortgresnt trg 3 (poleg Trgovske šole). Zagorske občinske zadeve Zagorje. 25. aprila V torek se ie občinski svet sestal, da ie rešil nekai najvažnejših vprašanj. Na vprašanje oblasti, ali nai se osnuje samostojna zdravstvena občina, se je sklenilo ostati pri starem, to ie: ves levi breg Save z naravnim zdravstvenim centrom Zagorjem ostane še nadalje samostojna, a združena zdravstvena občina. Dostavljalcu uradnih listin se primemo zviša mesečina nagrada. Proónia podružnice SPD za prepustitev treh še nerabljenih občinskih železnih postelj za svetoplaninsko kočo se je odklonila, občina pa je pripravljena prispevat' primeren znesek -v t: nameu Postelí je občina svo.iečasno nabavila za morebitne potrebe. V občinsko zvezo je bilo sprejetih trinajst novih članov. Socialni odsek pa je na novo podelil, zvišal, odnosno odklonil nekaj denarnih podpor. Glede prošnje RK, ki namerava letos poslati nekaj okrevanja potrebnih otrok k morju, se je sklenilo »goditi in prispevati večji znesek šele potem, ko bo RK poimenoma predložil one otroke, ki so na.fbodi potrebni. Ob koncu ije bila prečitana рточпја, v kateri je naslikan bedni položaj rudarjev kot posledica baš pretekle kritične dobe. Mnogi rudarii s številno rodbino so v času od 1. marca do 15. aprila bili zaposleni največ tri dni. tako da so danes brez pare v žepu. Eno dušen ie bil sklep, da se vsem takim z vsaj štirimi nepreskrbljenimi družinskimi člani da enkratna podpora iz fonda 7000 Din in sicer v obliki nakaznic za živila. S tem je bil dnevni red izčrpan. Iz poletnega voznega reda Važne spremembe pri Osebah vlakih Že v sredo smo objavili glavne obrise poletnega voznega reda naših žeJeznic. ki stopi v veljavo sredi maja. Omedili smo se takrat predvsem na bnze vlake in na glavne spremembe v voznem redu osebnih vlakov. Danes obiavláamo še druge važnejše spremembe, tičoče se prometa osebnih vlakov. Novo mesto-Kariovac: Jutranfl vlak odhaja iz Novega mesta ob 3.35 (do sedaj ob 4.37), prihaja v Karlovac ob 6.25 in ima zvezo za Zagreb ob 6.45 s prihodom v Zagreb ob 7.40. Novo mesio-Straža-TopJice: Vpelje se za srede in sobote novi večerni vlak z odhodom iz Novega mesta ob 18.50. s prihodom v Stražo ob 19.08 ter v obratni smeri odhod iz Straže ob 19.2.3 m prihod v Novo mesto ob 19.41. Celje-Velen je: Mešani vlak odhaja iz Celja ob 13.50 (do sedaj ob 1.3.30). tako da ima zvezo z brzim vlakom, k odhaja te LiuMjane ob 12.01. Slov. Bistrica-SloT. Bistrica mesto; Vpe-lie se nov mešani vlak z odhodom iz Slov. Bistrice mesta ob 9.35. prihod v S4ov. Bistrico ob 9.48 z zvezo za Ljubljano ob 9.56 in za Maribor ob 10.53: zadnji večerw vlak ho odhaial iz Slov. Bistrice mesta ob 16.50 (do sedaj ob 17.41) in v SJov. Bistrici Imel »vezo za Ljubljano db 18.13 in za Maribor zmerne od 30 Din navzdol. Sodelovati bosta dve pevslri društvi, in sicer »Ljubljana-m »Zvon» ter priznani solisti gge. Ijovšeto-va in Medvedova ter operni pevec g. Be-tetto. Spremljevalec pri klavirin g. Svetel. Koncert bo pod pokroviteljstvom ge. C4ge dr. Pucove. Naša dolžnost le, da zabeležimo globoko razumevanje m socialne Potrebe in ljubezen do naše revne d ест od strani sodelujočih, ki nočejo sprejeti nobene nagrade za svoj plemeniti trud. (\rre-niti ie treba, da je upravni svet Uniona da! občim* dvorano zastonj na raauolago. kakor je to že storil vsakokrat ob priliki božične akcffie mestne občine. Narodna tiskarna ie darovala letake ki vabila. Glasbena MHJc» pa vstopnice. Mestna občina kakor tm*i bo visoko cenila socialno razumevanje ki Ые-meni+ost vseh imenovanih. Koncertne točke bodo izbrane In fenata sodelujočih nam že obfiubliaäo refik nroet-mški užitek. 'Dolžnost prebivalstva pa te. da netpoíwi 5. mada dvorano Uniona do zadnjega kotička in s tem pripomore, da bo 50 ljubljanskih. okrevanja potrebnih otrok več Яо k morju in яа našo lepo Gorenjsko. b. nezdravih zatohlih barak, te ■vtačnih kleti in drvarnic bodo prišli otroc* na sobice in zrak, da Postanejo odporni na tetesn, razvedreni na duši, da prežive nekoliko tednov pravo — brezskrbno m veselo otroško življenje. Dajmo jim sotnea te veseli a, dajmo Jbn zdravja ob obali našega Jadrana in v gozdovih naše Gorenfjske in odplačali bomo naš narodni davek v poini meri. Zato 5. maja vsi т Union! Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Nedelja, 27.: ob 15. I. N. R. I. LJrxteika predstava pri snižanih eenah. Izven. Ob 20. Vdova Rošlinka. Ljudska predstava pri xnižanřh cenah. Izven Ponedeljek, 28.: Prisega ob polnoil. — Tpra akad. društvo >Jadran<. Tzven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Nedelja, 27.: Cigan baron. Ljudska pred?ta po Bnižanih cenah. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. 17.: Atfiea Mini. PftÄ PTUJSKO GLEDAL««*. Začetek ob 20. Sreda, 80. aprila: Netopir. Gostovanje Ma-пЬогсяяот m gdč. Šuštarjev«. CELJSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 4 maja: ob 16. Herman Celjski; ob 20. Car i Sine Amaiaonke. Gostovanje Mariborčanov. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 20.1* Nedelja, 87.: Ognjenik. GOSPODARSTVO Pšeničná moka -gospodarski ргоЬГеш Prekomerni konsnm moke »ničle« ▼ Sloveniji. Z vera mlinov v Sloveniji pazno zasleduje razvoj krize ▼ mlinski industriji, ki čedalje bolj grozi upropastiti to panogo naše domače indutrije. Kriza ima obilo vzrokov. Najprej je nepobitno dejstvo da razen domačega trga za svoje izdelke nima nobenega drugega. kajti izvoz pšenične moke v sosedne države je postal zaradi zaščitnih ukrepov, lei eo jih vlade teh držav podvzele, ze davno povsem nemogoč. Občutna je konkurenca vojvodinskih mlinov, ld v splošnem nimajo za ničlo velike porabe in so veseli, ce morajo odriniti svoje velike preostanke V nam. Trenotno pa — in zaradi tega ее je pre] opisani položaj v poslednjem času prav bistveno izpremenil - je kriva obupnemu stanju mlinske industrije splošna kriza žitnega trga a baš pri mlevskih izdelkih na povsem drug način kakor pri žitu .. Пя Preobilica pridelanega žita Je po-isr.iia cene pšenici in koruzi zelo globoko. To bi pa » münsko industrijo še ne bilo tako neugodno če bi bilo mogoče dvoje: ali izdelovanje «Тјр n'čle vf?e^a Pšemčnega zrna, kar je eeveda nemogoče, ali pa, če bi konzumenti klfnb razmeroma nizki ceni ničle konzumirah poleg ničle še sorazmerno vse ostale mlev- eke izdelke. A temu ni tako. Sedanja kriza mlinske industrije izvira v glavnem baš Iz dejstva, da konzumirajo vsi sloji skoro izključno samo ničlo dočim ее kopičijo krušne moke vedno botj m bolj. a mlinar ne ve. kam ž njim. Na tek način mera delati v izgubo in počasi nam bo odmrla ta nekdaj tako cvetoča domača industrija. Kako bi jo bilo mogoče rešiti brez _ žrte-v.' Nič lažjega kot to: Konsum ničle naj pride iopet v normalno razmerje s konsumom krušnih mok. Znano je, da je kruh te takozvanih črnih »g krušnih mok (pšeničná moka št. 2, 4, 5, 6. 7) bolj zdrav in ima večjo hranilno vrednost nego kruh iz ničle, poleg tega pa vsebuje razen rastlinske beljakovine ter mineralnih snovi mnogo večjo količino vitaminov nego kruh iz ničle. Čeprav so krušne moke cenejše od ničle — ni pri nas zanje kupcev. Od trgovcev zahtevajo konsumenti največ vojvodinsko ničlo, tako, da jo le s težavo morejo nabavljati, ker ničle v Vojvodini trenotno precej primanjkuje. In prav delavski sloji eo e« spričo relativno nizkih cen mlevskih izdelkov privadili na kruh iz same ničle. Tako porabi letno le kraj Trbovlje okroglo 200 vagonov ničle, a krušnih mok tako malo. da ta konsum sploh ne pride resno v poštev. Ce pomislimo, da je povprečno pšeničná moka št. 4 najmanj za 1 Din pri k» cenejša od ničle in da je St 6. is katere se peče še prav lep kruh. za вЛгатје neprimerno boljši od kruha iz ničle, ее 16 sa 2 Din pri l?g cenejša, potem je pač jasno, da gre za važen gospodarski problem in га vpešteTanja vreden prihranek v gospodarstva. ki bi iznašal recimo le v Trbovljah okrog dva milijona dinarjev letno, kar bi trte?nilo znatno izboljšati gospodarski položaj tamošnjega prebivalstva, M Je zlasti sedaj v večjih gmotnih stiskah. Ni dvoma, ďa je velika napaka v naši razvadi, da ее hranimo skoro izključno le e kruhom iz pšenične moke ničle. Napaka v pogledu narodnega zdravja in v pogledu narodnega gospodarsva. Ali ni čudno, da porabi Slovenija odstotno največ ničle v državi? Ce bi bila oddaja za krušne moke večja, bi ne bil le prihranek pri hiši ln na zdravju, temveč bi tudi mlinska industrija prišla iz krize, ki ji bo morala v nasprotnem primeru prej ali slej podleči. A če podleže domača mlinska industrija, ostanejo vojvodinski mhni brez konkurence in tedaj tudi ničla ле bo več tako poceni kakor je. Zveza mlinov ▼ Sloveniji, Ljubljana. sí Sorem embe ▼ staflfa Narodne banke, h te- каяа o stanje Narodne banke dne 22. t. m. ie «•Bsvšdjno рошт» povečanje žir ovnih vlog »a 1311 mil^onov Dm in ftrovmih vkxg od sitra-m dr-i'-.rr* na 547 mříijonov Din, tako da so s-kiupne йгота vloge pri Ьатгк! dosegle že 1858 milijonov Din, dočšm so v tistem časa lanskega leta »жа5в4е kocneá 804 пгЗцоое Din. Na drugi strani pa opažamo, da se stanje posojil (meničnih in fewríbardmih stalno znranijšroe, kajti ves menična portáeíj je znašal 22. t. m. le še 10S3 nwlijotnov Din (za 2&3 milijonov Din manj nego laná ob istem času), tombardna posoijftla pa so znašala ie 230 пиЕ-jonov (za 18 miliflonov mantj nego lani). 1лп4 so bfla posojila Oombardna ln menična) v tretji četrtini aprila točno še enkrat tako velika fcakor privatna hi državna žirovna dobroimetja pri baekJ. letos pa so žirovna dobroimetja že za 545 milijonov Din тесја nego posojila. Le tej o-kobosá je pripisa-ti, da če obtok bankovcev Bepram iamj znatno povečanim deviznem rezer- Je vedno zeío manben. fe izkaza je dalje razvidno, da so se devtane rezerve po pre»hod-iifira nassadovanjni v drogi četrtini t. m. zopet dvigmte га 34 mafijonov Din. Stanje od 22. t. m. fr; bife nesleduje (vse v milijonih Din) v oklepa-f"h татИте napraim spanju od Г5. t. m.): Aktiva: fcovánsfca podlaga 380.9 (+2.1), posojila 1313.2 (-—17.7), od tega meničnega posojate 1083.2, sa'I-rfo гахпЉ računov (itečaiine diference deviat) 1643.1 (+31.8); pasiva: obtok bankovcev 5137.5 (—106.8), řřrovne obveznosti napram državi Ы6.9 (+66J8), razne obveznosti 1472.8 (+56.2), ■od tega žirovne obveznosti 1311-2. = Zasedanje srednjeevropskih blagovnih in efektnih borz т Zagrebn. Koncem maja ее bodo delegati srednjeevropskih blagovnih hi efektnih borz; sestali k skupnemu posvetovanja, ki ее bo tokrat vršilo v Zagrebu. 7lastopane bodo borze iz Dunaja, Prage, Zagreba Ljubljane, Beograda ln Bukarešte. Te dnf ее bo na Dunaju vršila predkon-ferenea zastopnikov dunajökih borz, na kateri ť-e bo razpravljalo o dnevnem redu zasedanja. = Spor zagrebških gostilničarjev s pivovarnami. Kakor znano so zagrebški gostilni-fcrri, ki »o organizirani v Údruženju gostilničarjev. kavarnarjev in hotelirjev, sklenili, da 25. t m. prenehajo točiti pivo, če pivovarne do tega dne ne znižajo cen. Neposredni povod za epor je dalo povišanje cen pivu aa 30 Din pri hI, in sicer v zvezi e povišanjem banovinske trošarine na pivo; tema povišanja pa ima v kratkem slediti še novo povišanje za 40 Din pri hI od trenutka, ko те bo v Zagreba pričela pobirati višja občin-föra trošarina na pivo. Te dni ее je v Beogradu vršila konferenca predstavnikov go-efflničarskih udruženj, na kateri je bilo sklenjeno, da se bodo akciji zagrebških gostilničarjev pridružili tudi gostilničarji iz dra- gih pokrajin. Posebna deputacija je bila v tej stvari sprejeta tudi pri ministrskem predsedniku, ki ga je prosila za kreditno pomoč gostilničarjem, da se rešijo denarnih obveznosti napram pivovarnam. V posebni spomenici je bila iznešena tudi zahteva, da se komisijonelno ugotovijo produkcijski stroški pivovarn in da se zniža uvozna carina na pivo. Ker je rok ultimata potekel, ne da bi pivovarne znižale cene, ее je predvčerajšnjem vršila v Zagrebu konferenca gostilničarjev glede nadaljnjih korakov, ki pa ni pokazala potrebne popolne solidarnosti. Vendar pa eo številni gostilničarji v Zagrebu že predvčerajšnjem pred svojimi lokali nabili letake z naslednjo vsebino: >Piva ne točimo, ker je predrago, pijte vino.« Prihodnje dni se bo izkazalo, v koliko je akcija gostilničarjev uspela. = Zamenjava kovanega drobiža po 1 Din in po 2 Din. Zbornica za TOI v Ljubljani je opozorila ministrstvo financ na velike nepri-like, ki jih povzroča preobilica drobiža trgovcem in obrtnikom v dravski banovini. Na to opozoritev je ministrstvo za finance z odlokom Br. 36111 pooblastilo finančno direkcijo v Ljubljani, da preko davčnih uprav na 6vojem področju zamenjujejo drobiž po 1 in 2 Din za papirnat denar povsod, kjer ее občuti preveliko kopičenje drobiža. 0 tem je finančna direkcija obvestila vse davčne uprave v svojem območju z naročilom, da upoštevajo to odredbo in sprejemajo pri plačilu davščin kovani drobiž v neomejenih količinah. = Razglašanje dobav in licitacij. Na zadnji seji Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani je predložil član predsedstva g. J. Ravnikar iz Celja predlog, naj se razglašajo državne, banovinske in občinske dobave po krajih in količinah in naj Zveza skuša doseči znižanje takse za ponudbe. Predlagal je nadalje, naj se priobčujejo podrobni podatki o razpisu dobav, pri katerih obstoja možnost ponudbe od strani trgovcev v Dravski banovini, ker ne zadostuje pripomba, da je podrobni razpis na vpogled pri Zbornici za TOI. Glede na sklep zveznega predsedstva se je Zv. za odločila, da ho v bodoče redno pošiljala poročila o razpisanih dobavah In licitacijah vsem trgovcem, ki se nanj naroče. Vodila bo zaradi tega v evidenci vse razpisane dobave, pri katerih prihajajo v poštev trgovci in ve-letrgovci in bo o vseh podrobnih podatkih, ki so potrebni za vložitev oferte. kakor dobavni rok, količina blaga, vrsta blaga, plačilni pogoji itd. obveščala trgovce. Za režijske stroške bo Zveza računala za vsako poročilo 3 Din, plačljivo mesečno za vsa poročila, ki jih je poslala Zveza naročniku v preteklem mesecu. Zveza hoče s to svojo akcijo pomagati veletrgovcem in trgovcem pri vlaganju ofert, ki je sedaj glede na zbiranje podatkov zvezano z zamudo časa in stroški in omogočiti, da se tudi naša domača trgovina v čim večji meri udeležuje dobav in licitacij. Vsak trgovec, ki se udeležuje ali pa se namerava udeleževati dobav in licitacij in dobivati o razpisanih dobavah, ki se tičejo njegove stroke, redna poročila, naj to sporoči Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani z navedbo naslova in z natančno označbo vrste blaga, za katerega naj se mu pošiljajo poročila. Zveza vabi trgovstvo, da se te naprave v čim večji meri posluži. = Znižanje diskonta v Italiji. Kakor znano je bil pred dobrim mesecem diskont v Italiji prvikrat zopet znižan od 7 na 6У~%. Sedaj pa poročajo fe Rima, da je finančni minister z odlokom ponovno znižal diskont-no mero od 6J4 na 6%. = Nemška državna banka je sedaj prlmo-rana zamenjati bankovce v zlato ali devize. Na podlagi določb Youngovega načrta je bil te dni uveljavljen paragraf 31. zakona o nemški državni banki po katerem je ta banka sedaj dolžna, zamenjati predložene bankovce v zlato ali devize, s čemer je šele upo-stavljena popolna zlata valuta, čeprav je banka že doslej prostovoljno vršila to dolžnost. — Oddaja rak n pa. preveša, izkladanja in nakladanja monopolskega blaga se bo vršila potom ustmene licitacije 5. maja pri skladišču soli v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani). = Dobave. Direkicija državnega rndnika Kakanij sprejema do 7. maja ponudbe glede dobave 500 kg grafitirane masti. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 8. maja ponudbe glede dobave 15.000 kg tračnic ter glede dobave raznih vijakov. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI). 14. maja se bo vršila pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave živil (riž, zdrob testenine, fižol, olje, kie, ješprenjček, čaj, sladkor cikorija). (Predmetni oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjeni intendanturi). Položaj na naših borzah Pretekli teden je bila potreba po devizah na ljubljanski borzi nekoliko večja; čeprav je borza poslovala le 4 dni, je skupni tedenski devizni promet dosegel 20.2 milijona Din napram I7.fi, 22.2, 12.1 in 19.9 milijona Din v piedhodnih štirih tednih. Tečaji de-via se ustali tekom tedna prilično stabilni in f« v splošnem Obdržali višino, ki eo jo imeli pred prazniki. Med efekt! ее je ponovno dvignil tečaj delnic Kranjske industrijske družbe, ki je bila zaključena po 312. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda ponovno okrepila, še sredi tekočega meseca so se tečaji tega papirja gibali na stabilni višini 415 — 4Í6; toda že v tedna pred prazniki ее je Vojna škoda okrepila na 419. v minulem tednu na 421 — 423. Tudi za investicijsko posojilo Je bilo precej zanimanja ter je prišlo do prometa po 87.5 do d7.5. Nasprotno pa so Blalrova posojila nekoliko nazadovala, in sicer 8% na 97.25 do 97.5 in 7% na 85.75 __ 86.25. Med bančnimi vrednotami je vzbudil pozornost dvig delnic Srpöke banke, ki je še nedavno notirala 165 den., v minulem tednu pa se je nagloma dvignila za 15 točk ter se je trgovala po 180. V ostalem Je bil promet v Praštedioni po 900 _ 910, v Union banki po 198 _ 199, v Jugo banki po 81 — 82 v Ljubljanski kreditni po 120 In v Poljodel-ski po 58. Industrijske vrednote so bile tekom tedna precej zanemarjene. Do prometa je prišlo le v G-utmanou po I70 _ 175, v Slavoniji po 200 in v Isisu po 23—35. Trboveljska je nekoliko popustila, vendar ni bilo zaključkov. LjHiblpna. fProefl promet). Berfln 13.50, Budimpešta 9.885, Ourih 1095.9, Dunaj 7.9672, London 274.87, Newyork 56.41 Раи® 221.70, Praga 167.46, Trst 296.25. Cerih. Zagreb 9.1275, Pari* 20.2350, London 25.08 Newyork 515.80, Bruselj 72.01, Milan 27.03, Madrid 64.30, Amsterdam 207.60, Berlin 123.17, Dunaj 72.7250, Sofija 3.74, Prasra 15.28, Varšava 57.85 Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.07. Žitni trg Ljubljana, 26. aprila. Na svetovnem trgu je bila pretekli teden tendenca v splošnem slaba. Sredi tedna so se tečaji na chicaški borzi sicer nekoliko okrepili, vendar so kmalu zopet popustili. Tudi na budimpeštanski borzi so cene polagoma nazadovale in danes notira pšenica za maj 20.—•, dočim je pred velikonočnimi prazniki notirala še 20.49. Cene koruzi pa so se tekom tedna še prilično držale. Pri nas vlada dalje precejšnje mrtvilo. Pod vplivom zunanjih tršič, so se cene nekoliko udale ter stane danes običajna baška pšenica 202.50 — 205 Din koruza pa 97.50 — 100 Din za 100 kg fco nakladalna postaja. Navzlic sl'abim cenam ponudbe niso znatne in je deloma opažati celo pomanjkanje ofert. vendar pa je tudi zanimanje za blago zelo slabo. Zaradi ugodne lanske letine so tudi v pasivnih pokrajinah potrebe še vedno majhne. Malenkostno je zanimanje za pšenično moko ničlo, toda le za vsakdanjo potrebo. Tudi kupčija z ostalimi deželnimi pridelki počiva. + Norosadska blagovna borza (26. t. m.). Tendenca nestalna. Promet: 7 vag. pšenice, 8 vag- moke in 23 vag. koruze. — Pšenica: baška. 77 кг 192.50 — 197.50; 78 kg 197.50 do 202.50: gornjebaška, 78 kg 200 — 205; banaška. Tisa šlep, 78 kg 200 _ 205; gor-njebanaška, 78 ksr 195 — 200; sremska, 77 кг 177.50 — 180. Oves; baški in sremski 125 — 130. Ječmen: baški, 63/64 kg 110 112.50. Koruza: baška in eremska 95—97.50; baška. ladja Dunav 95 — 97-50; baška in sremska za maj 97.50-100; za junij 100-102.50 banaška 90-92.50. Moka: baška ,Ogg' 335-345; »0g< 330-3*0; 295—305,»5« 240—250.>6t 170 — 180; »7< 125 — 130: »8« 85 — 95 + Bndimpeštanska terminska borza (26. t. m.). Tendenea neenotna promet miren. Pšenica: za maj 20 —20.01, za hmij 20.43 do 20.44, za oktober 19.54 — 19.55; rž: za maj 10.33 _ 10.35. za junij 10.73 — 10.75. za oktober 12.28 — 12.30; kornza: za maj 11.62 do 11.66, za julij 11.92 — 11.95. a Današnji športni program hi kar je z njim v zvezi Današnji športni program je nekoliko bolj pester kot običajno in se bo ves ab-solviral na igrišču Ilirije: Ob 9. uri Natakar : Reka, ob 10.30 Slovan : Grafika, ob 15. Ilirija rez. : Primorje rez», ob 16.30 tek 5 km, ob 16.45 Ilirija ; Primorje (v pavzi tek 3 km). Dopoldne igrajo drugorazredni klubi. Važna je tekma med Grafiko in Slovanom, ki utegne odločiti, kateri od obeh klubov se bo povzpel v prvi razred. Popoldne otvorita spored rezervni nogometni moštvi obeh najmočnejših ljubljanskih klubov. Ta tekma mlajših moči bo važna in zanimiva iz dveh razlogov: prvič se bo z njo odločilo letošnje prvenstvo rezerv, drugič pa zaigTata rezervi včasi tako lepo in borbeno kot prvi moštvi. V presledku med obema tekmama bodo tekli najboljši ljubljanski tekači na dolge proge. Gre za to, kdo bo zastopal prihodnjo nedeljo barve Ljubljane v Beogradu, kjer se bo vršil ob priliki športnih manifestacij stafetni tek na progi Avala—Beograd (novi dvor). Proga meri 18 km in je razdeljena na pet delov: 5 km krat 4 km krat 3 km krat 3 km krat 3 km. Ta tek ima že svojo predzgodovino. Svojčas je poklonil znani industrijalec i« Jirž. Amerike Pe-trinovic krasen in dragocen pokal, za katerega naj bi se teklo na progi Avala-Beograd Zdi se, da ni bilo sposobnih organizatorjev, ki naj bi ustvarili lep načrt našega mecena, pa je stvar izkoristil plavalni savez, tako da se zdaj za lepi pokal plava nam& sto, da bi se zanj teklo. Na današnjem izbirnem mitinga nasto-ijo od Ilirije: Sporn, Tinta, Vrečko, EOvar ajhenič, Marchiotti, Kumer; od Primorja: Slapničar, Žorga, Ogrin, Wallner, Pih tinja, Tručl, Krev s, Škrabar. Na 5 km si bosta najbrže konkurenta Sporn in Slapničar. Sporn je bil zadnje čase bolj aktiven in ima zaznamovati nekaj prav lepih uspehov. Slapničar starta po dolgem presledku, zato se ne more o njegovi formi reči nič sigurnega. Za 3 kilo-metersko progo pride v poštev nekaj mlajših moči, ki kažejo mnogo talenta in ambicij. Izbirni miting je izredno važen, ker bo v Beogradu zelo jaka konkurenca. Beograjčani so prijavili dve štafeti in se pripravljajo na revanžo Zagrebčanom, ki so jih nedavno porazili v cross-countryu. Če bodo Ljubljančani količkaj v formi, imajo mnogo šans za zmago. Pol ел omenjenih mest sta se prijavila še Maribor in Pan-čevo. Glavno zanimanje bo seveda osredotočeno na nogometno bitko Ilirija : Primorje. Lani ob tem časra je ta tekma privabila na igrišče rekordno število gledalcev: okoli 3500. Res, da je letos odpadel moment neizvestnosti, ker si je Ilirija zagotovila že dosedaj tak naskok, da je ni mogoče doseči. Kljub temu zasluži tekma odličen poset, saj nam nudi pravo sliko moči našega nogometa in, kar je glavno, poteče vedno kljub rivaliteti med kluboma in med moštvi v mejah športne fairnese in dostojnosti V zadnjih svojih nastopih sta moštvi pokazali povprečno formo in znanje. Obe moštvi sta že marsikaterikrat boljše, lepše ih efektnejše zaigrali. Toda skoro vedno Je bilo za medsebojno srečanje še nekaj sil v rezervi, tako da se lahko reče, da je derby že nekaj let sem edino pravo merilo za višino ljubljanskega nogometa. Če si mimogrede pokli cemo v spomin formo poedinih formacij obeh moštev, moremo ugotoviti, da imata obe moštvi še najbolj zanesljive moči v ožjih obrambah in da sta si približno enakovredni. Kvečjemu bi priznali Jančigaju malo več rutine kot Urbančiču, zato pa je Urbančič za veliko noč na moč požrtvovalno delal. V halfih so možne največje oscilacije in bo bržčas igra halfov odločila o izidu tekme. | Oba napada sta najšibkejša dela moštev. Vsaj gl'ede nevarnosti in odločnosti před aküj тот bili ravno ulida milo m (Sh a v ing SiichrJ Zato ker da zelo hitro gosto fn vodeno peno, omehča v trenutku tud! najtrše kocine, ne draži niti najobčutljivejše kože ter )e nadvse izdatno. golom gre prvenstvo Doberletu, Primorje mu kot enakovrednega partnerja lahko postavi nasproti ali Ermana ali Uršiča. Redkokdaj sta oba hkrati v formi. Uvažujoč vse to, ne bo težko priti do zaključka, da so moči obeh moštev precej izravnane, zato tudi razlika v rezultatu ne bo znatna. To je pa tudi edino, kar se da s precejšnjo sigurnostjo vnaprej povedati. Pri izidu samem pa bo najbrža sodelovala Fortuna. Tekmo bo sodil najbrže kateri izmed beograjskih sodnikov (Ružič ali Joksič). Lansko pomladansko tekmo je vodil v vsestransko zadovoljstvo Miesz z Dunaja, upajmo, da tudi letoe ne bo povoda za upravičene ali neupravičene rekriminacije. Službeno iz LNPa. Danee, v nedeljo, po prvenstveni tekmi, Lmoštev SK Ilirija-ASiK Primorje kratka važna seja v gostilni Keršič zaradi športne manifestacije, 4. maja v Beogradu. — Tajnik l. Hazensko prvenstvo. Prvenstvena tekma hazenskih družin TKD Atena : SK Celje bo danes ob pol 11. dopoldne na igrišču TKD Atené v Tivoliju. Vstopnice po 10 dinarjev in dijaške 5 Din le dijakom, ki se izkažejo z legitimacijo. ASK Primorje (nogometna sekcija). Dane» ob 14.30 naj bodo na igrišču Ilirije naslednji igralci, Oblak, Sinkule, Lipov-šek, Šinkovec, Baum, Jug II, Bizjak, Pišek П, Slapar, Terček, Klopčič, Čebohin, Jež; reditelji Fuchs, Ceh, Juntes, Sketelj jun., Erbežnik naj bodo ob 14.15 na igrišču Iři-rije. ŽSK. Hermes. Vabim celokupno prvo moštvo in rezervo, da se zanesljivo udeleže danes ob pol 9. dopoldne sestanka na našem novem igrišču. Vsi navedeni naj se javijo g. Kosirniku. Sestanka naj se udeleži zanesljivo tudi g. Mikluš ter gg. Habicht, Dolinar, Pleš I in П, kakor tudi vsi odborniku Kombinirano rezervo m juniorsko moštvo igra ob 17. proti SK Ko-rotan na Rakovniku. KotarašU Save® Jugosfavfle — Pododbor Celje priredi v nedeljo 27. t m. ob 2. popoidm« obvezno trenimg dírko kot preddwko га роккиь stveno deputacijo pred N5. Veličanstvom, na krožni progi CeBe-TebaTje-Ljubečno-ATclIin-CeBe. — Zbir®Mšče ob 2. wri popoldan na glaizijL Trening je obvezen za dirtcače: Zupan Albin, Lampret Slavko от Spat Avgust, člani Kluba stov. kolesarjev Celje; Zihrflc Lud vik, Planine Anton in Ci~ zej Mirko, Sani Kolesarskega klnba Vransko. — Za celjski pododbor predsednik M. Fafjs. O krizi »nogometnega« poklica Ko eo se širom Evrope ustanavljala prva profesijonalna nogometna moštva po vzorcu Anglije, je povsod prevladovalo mnenje, da čaka poklicne nogometaše krasno življenje m rožnata bodočnost. Vodstva profesionalnih klubov 90 si obetala v moštvih železno disciplino in odlično kakovost, M je prej závisela od dobre volje tega aH onega igralca, in lepe dohodke, ki bodo morali zadostovati nele za bogato odškodnino voditeljev m aktivnih igralcev, temveč tadi za modernizacijo in čim udobnejšo opremo igrišč. Toda čas Je pokazal drugačne rezultate! Poglejmo naše najboljše eosede - profesijo-naioe v Avstriji! V prvem navdušenja za idealni poklic nogometašev Je nastalo na Dunaju ravno četrtsto. torej 25 profesijo-nalnih klubov, 11 prvo — in 14 drugorazrednih! Že to ogromno število nogometnih »borcev za kruh< je dalo voditeljem razmišljali, kako be v bodoče! Dohodki novih klubov eo ее pričeli neusmiljeno hitro krčiti. Visoke plače, ld eo jih dajali klubi svojim nameščencem v prvem ognju, je bilo treba reducirati; danee je prišlo že tako daleč, da si morajo igralci prvorazrednih pro-fesijonalnih moštev služiti »postranic, ker jim vse premije, dodatki itd. ne morejo osi-gurati najpotrebnejših pogojev za življenje. Neredko se zgodi da se profesijonalni igralec ne udeleži važnega nastopa svojega kluba, ker ma njegov dragi delodajalec noče plačati odškodnine za odsotnost Kako težaven je položai dunsš»kih profesionalcev, kaže najboljše polom prvorazredne Herthe, M je morala ustaviti obrato- vanje. Ostali klubi s > в 'Г jeli to vest ravnodušno, dasi se na tihem vesele, da so izgubili tekmeca. Usoda simpatičnega kluba je tem bolj tragična, ker bi moral ravno letos slaviti 2oletnico obstoja. Glavni udarec za padec je prejela Hertha iz svoje tribune. V tekmi, kdo bo nudil publiki tudi s prostori in drugo udobnostjo čim vabljivejse zbirališče. je Hertha zgradila ogromno tribuno, ki jo je izsesala do kraja. Tribuna je dograjena, klub se je podrl! Tudi profesijonalom po dragih državah ne cveto ravno rožice. Angleži n. pr_, ki so veljali svoječasno za senzacijo povsod, kjer so hoteli kazati svojo umetnost, danes skoraj ne morejo dobiti angažmana za gostovanja. Vsaj profesijonali drugih dTŽav jih »hvaležno« odklanjajo, češ, da še eami ne morejo izvabiti dovolj sredstev za svoj obstoj. V romanskih državah je pozicija pro-fesijonalov zaradi priljubljenosti te panoze v najširših plasteh naroda nekoliko boljša, vendar imajo brezkrbne življenske pogoje le klubi z »narodnimi junaki« ln »slavnimi imenic, dočim ostali tudi s strahom čakajo dneva, ko bodo preorali njihova igrišča. O ameriških plavalnih rekordih V zadnjih tednih smo tudi v našem lista objavili razne ameriške rekorde v plavalnih disciplinah, ki so zaradi množine in kakovosti vzbujali nekoliko pozornosti, ker во bili razni prav dobri rezultati v enakih disciplinah po Evropi skoraj nevidni proti njim. Tako n. pr. se je vršilo nedavno v Miamija na Floridi plavalno prvenstvo v kritih prostorih za dame, na katerih je bilo v petih dnevih postavljenih kar 10 novih svetovnih rekordov. Komaj 161etno Heleno Madison eo pričeli zaradi njenih fenomen al-nih rezultatov slaviti kot pravo plavalno čudo. Izboljšala je n. pr. v dveh dnevih zaporedoma naslednje rekorde: na 100 у prosto od 1:00.9 na 1:00.8, na 100 m prosto od 1:09.4 na 1Ю8, na 200 у prosto od 2-40.6 na 2:35 in na 500 у od 6:32 na 6:16.4. Nič manj prt .»eneiljivo lÍ bilo izboljša o dveh гект-dov, ki jih je dosedla Eleanor Holmova Iz Ne-wyorka na 100 у hrbtno (1 -12) in na 50 m prosio. Še manj razumljivi so vsi ti rekordi koncem leta, ko objavlja Fina (mednarodna plavalna zveza) nove rekorde in eeveda teh »superrekordov« ni v tabelah. Američani so menda sami smatrali za potrebno da pojasnijo začudeni Evropi, v čem ее njihovi rekordi ločijo od pravih rekordov starega sveta. Fina priznava kot rekorde vsakokratne najboljše čase na progah od 100 yardov do 500 m le tedaj, če eo bile upoštevane vse posebne določbe za postavljanje rekordov, in sicer na progah, ki so dolge najmanj 25 yardov. Na progah preko 500 m je treba za dosego rekorda v vsakem primeru najmanj 50 m dolge proge. Amerika ei je to etran postavljanja rekordov uredila nekoliko drugače! S trdno voljo, da hoče tudi pri doseganju raznih rekordov pokazati Evropi svojo veliko premoč, je dovolila svojim tekmovalcem razne ugodnosti. Tako n. pr. je zgradila za plava-oe kratke bazene, kjer so lahko izrabili prednost fim številnejših — seveda dobro naučenih — obratov. Po dolžini bazena je morala Amerika kmalu deliti svoje plavalne rekorde v dve vrsti, in sicer v rekorde, ki eo báli doseženi v bazenih od 25 do 33 in eno tretjino yardov in one, ki so bili doseženi v bazenih preko 50 m. Ker je pa po ameriških mestih največ le 20 yardov dolgih bazenov, je ameriška plavalna zveza priznavala končno še tretjo vrsto plavalnih rekordov v bazenih do 20 y. To pojasnilo bo omogočilo pravo oceno vsakokratnih ameriških plavalnih rekordov in točno primerjanje z evropskimi rezultati na enakih progah. Seveda Američani бкогај nikomur ne zaupajo, v kako dolgih bazenih so ее eodiK fenomenální uspehi tega ali onega plavalnega »zvezdnika«I Kjub vemu temu pa ne gre, da bi Evropa omalovaževala njihove plavače. Tudi razmerje med damsko elito v plavalnih disciplinah je visoko v prid Amerike, tako da skorag ni računati, da bi mogla Evropa na prihodnji olimpijadi v Los Ángelesu z dejanji pokazati, da so ameriški rekordi sicer lepo prikrojeni, toda nimajo splošne vrednosti. Kb8—c7 K»>7—d7! Кеб—d6 Kd6—&6 Кеб—еб Slabotni beli O KM—g!2 2.) Kg2—13 mora beli igTati: 3.) Ki3—f4!» --- Presenetljiva poteza belega kralia pridobi dragocen tempo. Zgoraj opisana ekseku-ciia se naenkrat zatakne: 3. )------Kd7—еб Da 3.)---Kd6—d'5 ne gre, je jasno. Beli bi s 4.) Kf4—e3 takoj osvojil nevarnega črnega kmeta. 4.) Kf4—e4 (!6—d5 + 5.) Ke4—d4 Кеб—d6 6.) Ь5—b6! Kd6—e6 Na 6.)---Kd6—c6 sledS seve»*- 7.) b4—b5+ 7.) b4—b5! 8.) ЬЗ—b4! 9.) Kd4—со!! Beli je pat, igra remis. kmetje so zgradili svojemu kralin rešilno zavetišče. Jasno ie, da en sam bel kmet nikdar ne bj imel istega uspeha. Mogoče pa črni lahko igra bolje. Po: 1.) Khl—>g2 Kb8—c7 2.) Kgi2—-f3 Kc7—d7! 3.) КгЗ—f4!! --- ima črni še potezo: 3. )------Ь7—Ьб ki navidezno pokoplje vse nade belega. Toda partija je vseeno remis. Beli igra enostavno: 4.) Kf4—e4 Kd7—e<5 5.) Kc4—d4 d16—di5 Druge, boljše poteze črni očividno .Tirna. 6.) Kd4—еЗ!! Кеб—e5 ! 7.) КеЗ—d3 d5—d4 | 8.) Kd3—c4!! Ke5—e4 j Веђ je zopet pat ' Interesantno je, da bi bil beli še v šesti j svoji potezi lahko pokvaril svojo igro, če i bi bil igral: ■ 6.) Kd4—<33 --- Sledilo bi: i 6. )------Кеб—e5 j 7.) Kd3—e3 cJ5—d4+ 8.) КеЗ—d3 Ke5—d6 řn eksekucija gre mirno naprej, to pot pač v sledeči obliki: 9.) Kd3—d2 10.) Kd2—e2 11.) Ke2—d2 12.) Kd2—d 1 13.) Kdl—cl 14.) Kcl—d2 15.) Kd:2—dl 16.) Kdl—d2 17.) Kd2—dl Kd5—e4 d4—d3+ Ke4—d4 Kd4—c3 КсЗХЬЗ КЬЗ—c4 Kc4Xb4 Kb4—c41 Ko4Xb5 i t. d. Pa prav; Capablanca, da je šah preeno-staven. Kdo more v živi igri izračunate vse tu opisane finese vnaprej? Capablanca: Mogoče. Toda pozicija je silno enostavna. V količkaj težM poziciji je eksaktno obvladovanje vseh možnosti nemogoče. Madlo Štirje prenosi v tem tednu Ta ie-dtn bo nndil naš radio svojim poslušalcem kar ffiri prenose. NajpomembnejŠi bo nedivorano prenos iz Prage v sredo zvečer. Prenašal se bo Dvorakov »Requiem« sta soliste, zbor in orkester. Običajna prenosa v torek rz Zagreba in v soboto iz Beograda bosta nu-dila do.kaij zanimiv program. V Zagrebu se bo-do izvajale v prvem delu angleške pesmi, v drugem delu pa j« go slovenske narodne pesmi. Beograjski program pa tvorita klavirski konoert bratov Šok ter konoert ®a-grebškega godalnega tovarfe+a. Četrti prenos pa bo až bjubljianske opere. Pela se bo BelKnferva opera »Norma-*, k.i 5« navzlic precejšnji starosti dosegla v priredbi'naše oipere prav lep uspeh. Športni teden v našem radiu Z aktualnimi predavanji g. Draga Ulage, absolventa berlinske visoke Sole za telesno kulturo, bo ta teden v našem radiu res nekaik športni teden. G. Ulaga sá je svoijiih 6 predavanj razdelil ta Ko, da obravnavajo prva tri sport v splošnem (o bistvu spona, Mednarodne športne organizacij«, Kako dvigniti slovenski sport); naslednja tri pa tvorijo nekak kratek, aktnalen tečaj moderne gimnastike. Z domžalske postaje Kakor poročajo, bo ▼ kratkem dokončan daljnovod i г ljubi jamske .mestne elekt ranne do domžalske postaje, s čemer se bodo lahko onnstifi notocft, tt »edaj o*fciiba)e»o poefeOo • po-trebaim električnim «ctooen. S tem bo loooec moteni bi Jsh često povzročajo t» »troJS in konec pogostih prekinitev oddajanja, ki so potrebne zaradi snažen ja motofljev. IZVLEČEK PROGRAMOV Nedelja, 27. aprila LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkven« gfasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Kmet in socialne reforme. — 10.50: Tedenski pregled političnih dogodkov. — U: Koncert radio-orkestra. — 15: Predavanj« o vinogradništvu. — 16.30: Reproducirana glasba. — 16: Delavska godba »Zar-Sa«. — 16.46: Koncert pevskega društva »Zvezda«. — 17.30: Športno predavanje. — 20: Violinski koncert g. Roberta Dorierja. — 2ll: Koncert pevskega društva »Slavec«. — 22: Poročita. — 22.15: Koncert radio-orkestra. BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. -Simfonični koncert. — 16: Koncert ciganske kapele. — 17.30: Godba na harmoniko. — 19.30: Klavirski koncert. — 20.15: Pevski koncert. — 21: Koncert Jugoslovenske glasbe. — 22.15: Poročila. — ZAGREB lil: Prenos simfoničnega koncerta и Beograda. — 17-30: Tonfilms ka glasba. — 20: Prenos opere rt gledališča. — PRAGA 16: Prenos koncerta iz Bratislave. — 1S.G5: Koncert kvarteta. — 19: Koncert vojaške godbe, — 22.15: Lahka godba. — BRNO 16: Prenos koncerta iz Bratislave. — 18: Operetne pesmi. — 20„20: Shihoigra z glasbo. — 21: Večerni koncert. — 22: Lahka godba. — VARŠAVA 17.40: Orkestralen koncert. — 20: Klavirski koncert. — 2il: Poljuden koncert orkestra in solistov. — 23: Oodba za ples. — DUNAJ 10.30: Koncert na orgle. — lit: Koncert dnnafiskega sŤirtf. orkestra. — 15: Madžarska narodna glasba. — 16: Konoert orkestra. — 20Л0: Koncert operetne glasbe. — BERLIN 18: Lahka godba orkestra. — 20: Koncert simfoničnega orkestra. — Godba и ples. _ FRANKFURT 19,10: Koncert na čelo. — 20: Koncert z revitacisjamd. — 21-30: Zborovski koncert. — Godba za ples. — LANGENBERG 16.36: Popoldanski koncert. — 20: Koncert orkestra m solistov. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 17.30: Lahka glasba. — 19.10: Prenos vsega programa is Frankfurt a. — BUDIMPEŠTA 12.30: Orkestralen koncert. — 16: Madžarske pesmi. — 17Л5: Vojaška godbe. — 20-15: Zborovski koncert. — 21.40: Aril« in pesmi. — 22.20: Koncert na kitar«. — RIM 16.30: VerťM: »tReqwienw. — 21.02: Operni večer. Ponedeljek, 28. aprila LJUBUANA 12.30: Reproducirana gtesba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana gtesfca- — 13-30: Poročila iz dnevnikov. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — 16-30: FranooSčiraa. — 19: Športno predavamje. - 19-30: Angleščina. — 20: KeWelbeyev večer (radio-orkester). — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10-30: ReprodocAram slast». — 12.46: Koncert radio-kvarteta. — 1730: PevsM koncert. — 16: Prenos koncerta te kavarne «Moskva«. — 20-30: Prenos mednarodne®« koncerta te Dnroaija. — 22: Poročila. — 22.16: Koncert radio-kvarteta. — ZAGREB 1230: Reproducirana gLasfba- — IT-30: Koncert radio-orkestra. — 2030: Prenos mednarodnega koncerta z Dtroaja. — PRAGA 16.30: Prenos francoske glasbe te Bratíslave. — 19.05: Prenos ia Brna. — 20-30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaija- — 22.20: Koncert iz Moravske Ostravě. — BÍRNO 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.05: Kabaretni program. — 20-30: Prenos koncerta z Dunaja. — 22-20: Oodba гл ples. — VAiRŽAVA 17.46: Lalika godba orkestra. — 2030: Prenos mednarodnega koncerta к Da-aafla. — 23: Godba га ples. — DUNAJ »i: Dopoldanski koncert. — 1530: Glasbend ргоятат •гл. deco. — 16: Koncert orkestra. — 20: Schubert: Sest koračnic. — 20-30: Konoert diunajslkesa simfoničnega orkestra, — 2230: Jazz-band. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Koncert pevskega zbora, solistov in orkestra: Verdijev« in Wagneřieve skladbe. — 2130: Klavirski koncert. — Godba za ples. - FRANKFURT 16: Prenos orkestralnega koncerta. — 19.30: Koncert soiistov. — 20.50: Nočni obisk katedmie ▼ Kölau. — LANGENBERG 1730: Reproducirana glasba. — 20: Večerni koncert orkestra. — 2030: Nočni obisk kölnske katedral«. — Poljuden koncert komorne glasbe. — STUTTGART 16: Prenos orkestralnega 'koncerta. — 19-30: Koncert te Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski konoert. — 1730: Lahka godba orkestra. — 16.50: Japonski večer. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaja. — Lahka godba. — London 20.36: Puocinijeva opera »Gianrri Schicchi«. — 22: Koncert kvinteta. — 2230: Godba za p'es. — RIM 17.30: Prenos koncerta te aka d etnične frlharmonäe. — 21.02: Prenos koncerta iz Neaplja. Začeli je treba! kožo, če prav ta v začetku nekoliko pordi. Seveda ne smeš pretiravati! Prav tako moraš takoj tek) dobro osušiti, ker koži škoduje, če je mokra izpostavljena vplivu zraka Oprana površina telesa je sffla dovzetna za vse dobro in slabo. Ker je pusta, hrapava in meprožna, naj se prav v tenki plasti namaže z obem za solnčenje, da bo takoj v početku obsevanja zadosti namaščena ter odporna. Naoljena koža se da prav kvrstno otírali, ker omogoča tritre in čvrste poteg-Ijaje rok. Vse to početje ntrluje povrtSho telesa, zlasti pa zračne kopeli, zato Jazi k počitku gol in bodi sploh kolikor mogoče mnogo brez obleke doma v sobi Treba se je goloti privaditi zgodaj, da potem, ko pride čais uživanja v sol rečnih žarkih, ne bo nepotrebnih bojev e samim seboj. Te priprave naj trajajo nekaj tednov. To zavisi od konseflcvence. s katero se izvajat jo in od stopnje senzitřv-nosti kože. Cim pa smo ^zadosti utrjeni (koža zadobi rdečkasto rjavo barvo), lahko takoj pričnemo s solnčeniem samim, kajti spomladi je sik kemijskih žarkov soinca prihajajoča, torej naibolj aktivna. Frotirne vaje izvajaj na čisto gólem in umitem telesu. Posebno važno je. da je koža popolnoma suha in prav tako tudi roke. V obratnem shičaju je frotira-nje zvezano z bolečinami Pri vseh va- jah naij se globoko in pravilno diha. Vrat in lakti froúraš na ta način, da položiš odprto dlan na površino telesa, nalahno pritisneš in drgneš v dolgih in naglih potegljajih. Frotirano roko med tem sučeš v vzdolžni osi. Potegljaj nas bo iztegnjen cd zapestja do ušesa, pri čemer tereš tudi vrat. Tako vršiš o>be-roč. C/m hitreje vlečeš z roko. tem lažje pritiskaš. Prsa in trebuh pa otereš tako, da položiš odprte dlani plosko na prsa. Nato potezaš z rokama izmenoma od vrha do doli. z vsako roko po svoji strani. Drug način je ta. da položiš dlan ob dlan in vlečeš oberoč v obliki velikega kroga preko vseh prsi in trebuha. Potem položiš dlani na boke ter zvezano z odkloni otiraš strani telesa. Pri odklonu na desno, sežeš z desnico globoko po desni nogi navzol, levico pa »ctegmeš visoko pod levo pazduho. Pri odklonu v levo. gre Obratno. Hrbet se v splošnem težko frotira. V poštev pride le dolnji del. Roke položiš na hrbet, kolikor mogoče visoko Ce napraviš predklon, ti bo lažje. Potem drsaš z dlanmi v krogih po hrbtu, kolikor pač dosežeš. — Z obema rokama objameš najprej eno nogo in drsaš s čvrsto pritisni enim i dlanmi od koíikov do gležnje v, pri čemer izvajaš zopet globok predklon. Enako otereš še drugo nogo. Ker te je pričelo, zlasti če telovadiš zjutraj in pri odprtem oknu, zebsti, položi še obe dlani visoko gori, čisto pod vrat in po-drsni hitro z njima do gležnyev poljubne noge. Ce iz vršiš nekaj takih naglih predklono v m izmenoma otiraš obe nogi. si tzaključil svoje utrjevanje kože za tisti dan. Vsako posamezno vajo izvrši kakih desetkrat in ko prideš do kraja, jih ponovi, posebno v prvih dneh morda dvakrat. Cim napočijo dostojno topli dnevi pa takoj na solnce, čeprav se bodo sužnji predsodkov zgražali nad vami. Pričnite tudi s samim solnčenjem polagoma, vsak dan pol ure več Ne solnčite se ležé, ampak vršite pri tem p-oimberi trening. Telo se bo privadilo in utrdilo za dvojen napor in poleti ne bo škodilo solnoe vašim sportskim sposobnostim, ki jih boste potrebovali na tekmah in meetingih. V nobenem primeru pa ne smete pozabiti, da je naša koža pomehkužena, ker ji maníka prirodne tolšče, zato ji morate isto dovajati v obliki oije-nja. Na ta način boste zavarovani proti vsem neprijetnostim, ki ponavadi zasledujejo neprevidne solnone kopalce. Skoro vsak sportski klub in tudi Sokoli imajo na svo jih igriščih solne na kopališča. Pohafjajte jih m solnoite se čisto goli. Kako z veseljem opasmčje in goji človek svoje telo, če je enakomerno in povsod enako zagorio. Korist pa, ki jo ima človekov organizem od sokičerrja, je nepopisna! Ivo Zor. ObJelie 6172 in predpasnike, damske m otroške, т veti ki izberi dobite v trgovk« L Tomšič, Sv. Petra c. 38, Cene skrajno nizke, ker moje geslo Je« Май zaslužek je velik zaslužek. Oglejte si cene in izložbe! Prah m jetika Pri vse zaman. Končno je zvedel od njega samega vzrok bolezni. »ßölan sem. res bolan, a moja bolezen je neozdravljiva! Zakaj? Ker njena klica tniai naiik utvari v moji domišljiji!« »Kako to — v vaši domišljiji?« se je začudil zdravnik. »Znorel bom — prijaiteij!« »Znoreli boste? Oďkod pa veste to? Vaš pogled ni prav nič kalen, glas vam ne drhti, žila bije normalno-.« »Vidite, prav v tem je vsa groza moje bolezni! Onaziujem sein vidím m čutim, kako težko je to obotenje.« »Ali bi mi hoteli pojasniti vzrok te svoje rnanije?« »Dragi doktor, prosim vas, zaklenite vrata', pa vam bom vse povedal.« »Torej: ai se še spominjate modega poslednjega velikega kriminalnega procesa? Res je, za škotskega bandita gre, ki je bili obsojen na smrt na vešahh. V trenutku, ko sem bil proglasil razsodbo, so se mu zablrjskade oči in zapreti! mi je s pestjo. Sevedla se nisem na to prav nič oziral — zaikaj take reči se večkrat dogajajo v sodni dvorani. Ali potem, ko je brilo obešenje izvršeno, je prišel krvnik k meni in mi je povedal da je zločinec sklenil svoje življenje z nekimi kletvinaimi, ki so merile name. Pretil je, da se bo prikazal popoMne ob šestih, točno ob uri-, ko so ga poslali na drugi svet. Pomisflil sem. ali ne snujejo morda njegovi tovariši, znanci in sorodniki kalke osvete: zato sem vtsa-kikrat že ob šestih popoldne zaklenil svojo solbo in nisem pust® nikogar k sebi. Imel sam vedno pripravljene nabite pištole. In rets. ko je ura odlbfla' šest. se .ie začwl nekakšen šum. Bilo je, kakor da prede mačka. Obrnili sem se — in glej, pred menoj je res stal veilťlk onn maček z nekakšnimi pegami. Kako je prišfra živail v mojo sobo, ne vem po-jaisnrti; to je tem bolj zagonetno, ker so Ma podnevi vrata šn okna zaprta. Pa vendar denimo, da je mačka prišla v sobo pol db© vi. Pozvonil sem služabniku. Z njim sva preiskala sobo od kotička dO kotička — mačke ni bilo nikjer. Iziginiila je bila. To je biio prvi dan. Druga dan sem ЬЙ že pozabil na mačko, a ko je udarila ura šest, se mi je zaizdelo» da spet nekaj šumi. Strah in groza! Črna mačka je spet prišla in mi je skočila v naročje! Moram vam povedati, da mrzim mačke, ta pa se mi je tako prilizovala in laskala, da 'mi je bilo samo neprijetno. Zapodffl sem jo. bi glej! Komaj sem jo odgnal je bila že spet pri meni — v naročju. Ta njena trdovratnost me je tako razjarila, da sem pozvonil služabniku. Přišed je kakor prvič in sva iskala, iskala — mačke ,n*kjer. Razjezilo me je, da sem Sei z doma. Ko sem se ponoči vmffl v stanovanje, nisem reti prižigal žveplenke, pa na kratke oddaljenosti in, da atmosferične motnje močno ovirajo sporazumevanje, kadar sneži. Navzlic temu je pa uspelo odpraviti te nedostat-ke že v tolikšni meri, da se bo v Tiro-lih začela radio-služba že letošnje poletje. 0 pripravah in opremi, kli je potrebna v ta namen, je inž. Benz izjavil tole: Prenosne radio-postaje so spravljene v treh majhnih kovčkih, ki tehtajo skupaj le 12 kg. V enem je oddajni m sprejemni aparat, v drugem so baterije, v tretjem pa nadomestki deli. Aparati so urejeni za oddajanje in sprejemanje na valu 50 m. Na tem valu je lažje premostiti vetöke razxiaAje, ker gredo valovi s postaje naravnost kvišku in se šele v višinskih zračnih pla-steih odbijajo nazaj na zemljo. Za moštvo s prenosnimi radio-postajami opremljenih reševalnih ekspedieij bo neprijetno samo to. da bo morailo na vsakem kraju sproti razpreti primerno anteno in izbrati pripravno valovno dolžino. Najbolj nerodno pa je to, da se bo za sporazumevanje lahko uporabljala samo radio-telegrafija ne_ pa telefonija, zakaj pri vsaki odpravi bo moral biti zraven vešč telegrafist. Vsekakor pa je radio edino možno sredstvo za sporazumevanje v alpinski reševalni sltižbi in bo. ko premaga otroške bolezni, gotovo preprečil marsikako tragedijo v gorah. Rake, pot moje mladosti (Iz zbirke: Moje gnezdo.) To se pač lahko zgodi vsakomur izmed nas: vržejo te v svet, loviš se, iščeš, življenje (da! življenje) te premetava sem in tja po tem malem planetu, lomiš ga, polomiš ga. In ko si sam, nesrečen, jezen na vse in náse, se spomniš. Na svoje gnezdo se spomniš. Če moreš — pojdi tja! — Ozdravljen boš. Jaz sem se napotil. parfuraerija „Strmoli" ЦиЫЦмц Pod ТтппЫ **. 1 Po desetih letih. Kam pojdem najprej? Na Rake! Vi ne veste, kaj so Rake? Parižani imajo svoj Bois de Bon-logne, Zagrebčani Tuškanac, Ljubljančani Tivoli in Rožnik, Kranjčani Savski drevored. Mi pa imamo Rake. Videl sem Bois de Boulogme, Tuškanac, TivoM in Rožnik, Savski drevored in še to in ono in marsikaj. Rake so najlepše. Počasi, prav počasi sem se vzpel na Rake. Mimo mene je »dnčala mala železnica. Cestna železnica. (Mi imamo cestno železnico. Rudo prevaža.) In se mi je zazdela majcena, strašno majcena. Spomnil sem se nate, Sonja, daftna prijateljica mojih mladih dni! Kje je pač že čas, ko sva se igrala na domačem vrtu? Kje si in kako ti je? Kje in kakšen sem jaz? Nu — po cesti sva šla pred roefiteflji in znanci in mimo naju je pnivozila naša mala cestna železnica. In ti si mi rekla: »Poglej, če hi se vsedla debela gospa rudniškega predstojnika v Jiunď (hund je voziček za rudo, tudi v Trbovljah mu pravijo tako), bi se najbrž podrl!« Meni pa se je zdel ta tvoj nedolžni stavek strašno neumen; bil sem namreč »pameten otrok« (vsak »pameten otrok« je obsojen na večno nesrečo; ne želite si »pametnih otrok«!) »Zakaj bi se hund podrl? Hund je iz železa in prevaža rudo. Živosrebma ruda je težka. Zato, ker vsebuje živo srebro. In živo srebro je težko.« Ne vem, če sem ti kai odgovori- 7rise mi, da ne. Smehljal sem se pač s tistim svojim smehom, ki mi je asuu Uu današnjih dni, s katerim sem razžalil toliko ljudi! Nevedoč, nehote; vedoč, hote! Na to, vidiš, sem se spomnil, Sonja, ko sem prišel na Rake po desetih les tih. In sem videl, da si takrat pogodila ti in sem se motil jaz. »Vlakič« je odbrzel, zavil desno v rov in jaz sem stopal naprej. Velika, iepa akacija na moji levici! Mogočna akacija! Marsikdo stopa mimo tebe, komaj te pogleda! Meni pa si bila usodna... Nekega poletnega večera (pisec s! dovoljuje, da zaplava v tem odstavku v sentimentalne vode) sem se vračal z Rak domov. Sam. (Takrat sem rad sa« mevaL Danes — eh, k vragu!) Solnce so že pogoltniK vojskarski griči, le na »Gorah«, prav pri vrhu, se je o bota v» Ijal zadnji žarek. Takrat sem se zagledal vate, mogoč» na akacija! V neizmerni lepoti so se kopale tvoje veje v globoki sinjini ve» černega neba. Kakor roke, ki prosijo, zahtevajo, grozé ... Obstal sem in se zagledal vate. Gledal sem, gledal. In takrat sem skleniL Trdno sem se odločil. Imel sem šest» najst let. (Ste uganili, kaj sem sklenil? Namreč, da postanem obraznik.) Ne, nisi ti kriva, mogočna, lepa moja aka» cija! Kar je, je! Otepa se meni same» mu, tebi ne! Rasti, lepa moja zvodni» ca! Ljubim te in ne bom te pozabil! Stopal sem naprej. Bela steza pred menoj; na levo, globoko pod mano re» ka, modro zelena, čista, kamenčke sem štel v njenem dnu (in jaz imam slabe oči!); na desni, tik ob meni umet» na struga, tiha, čista, drveča! I Gozdna semena SAŠA STARE, MengeS. Zahtevajte cenik. I nekdaj. Vitka, nežna, visokega čela, skratka, moj tip, ki ga rišem v raznih variantah že več let in ga moško pod» pisujem: PEEN! Po tistih ciklamah in gozdu in skalah in mahu je nisem vpra» šal, še oddaleč nisem namignil.) Stopal sem naprej po poti, prav do konca, do Kobile, do slapa, ki se peni preko belih skal in pada v globoko strugo. Vrnil sem se nazaj. Od vsepo« vsod so vstajali spomini, pozdravljala so me klopi, moje znanke; drevesa, ču* varji mojih mladostnih spominov. Zvečerilo se je. Mesto v mraku pod menoj. Zadnji žarki se love po zlatem jabolku svetega Križa ... Moje Rake! Kadar bosta grabila na» mišljena starost in obup po meni, se povrnem. Prišel bom še mnogokrat. Lepo zobovje № sa lepšega priporočila v novem znanju kot ie lepo zobovje. Kako prijetno te dirne, ko se ti predstavi mlad obraz z vrsto biserov med dvema rožnatima ustnicama! Kako občuduje ves svet lepo zobovje filmskih igralk, mestnih in vaških lepotici Kajti krasotica je že le tedaj res kras», če ima tudi zobovje v lem vrsti nasajeno in íňgijenično ohranjeno. Kaj bi bile fihr-Ha, ha! Domislil sem se tistega pro» ske zvezde, če bi ne imele svojih krásnit? fesorja, ki ni hotel po Rakah na spre» i zdravih zob? Gotovo bi ne bile postale hod. češ: »Za vraga, to me enervira! j zvezdnice ampak bi garale v svojem mono-Tik ob meni deroča voda — in nič ne j tonem vsakdanjem življenju dalje, šumi! Tega ne prenesem!« ; Dandanes smatramo za lepo zobovje Ů- Zopet sem se zagledal v reko pod sto, ki je snežno belo in lepo zraščeno — seboj. Spomnil sem se nate, Pluton, moj dobri, zvesti pes! Tu doli po loki, med hrasti in vrbičjem sva se podila mnogokrat. In ti si me gledal s svojimi zvestimi očmi, kdaj te pokličem: »Re» šuj!« Skočil si v vodo, potopil se v glo* bino in kopal potopljena drva iz sipe. (Pri nas so spuščali drva po reki, ka» dar je narasla.) In življenje si mi rešil nekoč. Ležal sem obnemogel od težke bolezni na postelji, jutranje solnce je sijalo skozi prosojne zavese, ti si slonel na postelji in mi gledal v oči. Kako dobro mi je v spominu tisto jutro! Hotel sem dvig» niti roko, da te pogladim po glavi, pa ni šlo več. Roka se ni zgenila. Hotel 1 sem te poklicati po imenu, glasu ni bi» lo iz grla. In mirno, mirno sem se po» tapljal v smrt. S poločesom sem še gledal v tvoje oči. Takrat pa si zalajal, kakor izpod vode sem čul tvoj lajež. Nu, potem so prihiteli domači in dok» tor ž njimi in posrečilo se jim je. Mrtvi Pluton, ali naj se ti zahvalim? — Stopal sem naprej. Klopica! Ha, ha, ha! Ti moj veseli spomin! Maturo smo imeli za seboj, denarja ni manjkalo, krokali smo celo noč, nedelja je bila! Na klopi smo sedeli in naš tovariš hu» morist (ime sem pozabil) je godel na harmoniko. Mimo nas so hodili ljudje: penzijonisti, meščani z otroci, dekleta! In naš tovariš jim je godel v taktu ko» rakov! Kako so stopicali, mencali! De» kleta še posebno! Ti lepi, božji čas! Stopal sem naprej. Oziral sem se v breg, v bukov gozd, kjer síti med kra< škim kamenjem in mahom nabiral ei* klame. Ciklame! Bilo je v poletju. Popoldne. Po stezi sva šla, onočasna dama mojega srca in jaz. Molčala sva in spogledala sva se od časa do časa. (Tako molče in se spogledujejo pa vsi v sličnih letih m sličnih okolščinah.) Vitke bukve so tudi molčale nad nama, komaj vidno so se gibale zelene veje v neslišnem vetru, preprezale so se kakor roke zaljubljen» cev loveč druga drugo. Nabral sem ji šopek ciklam in "ga ji ponudil. Kako ga je sprejela, moja da» ma! Mnogokrat pozneje sem ponujal in oddajal šopke, to je moja slaba na» vada. A sprejela ga ni nobena tako vzvišeno, tako dostojanstveno, kakor moja mala damica z Rak! Zavila sva s poti v breg, med drevesa in skale in •— tri pike ter vse kar spada zravenl (Srečal sem jo zadnjic na cesti. Po» adravila ma se. Exav taka je kakor to pač še ni zdravo zobovje, kajti zdravo zobovje mora biti svetlorumeno ra ne beio. Ako je zobovje belo, je znak, da človek drgne s krtačko preveč po zobovja, zato se slednje odgrne in izrabi površna plast (emaji). Zato pazi, da imaš zdravo svetlorumeno in pravilno zraščeno zobovje пэ pa belo. V lepo zraščenem zobovju sto?! ®ob polei: zoba v eni vrsti kot vojak Prt voláku, vsak zob ima svoie mesto, kamor spada, m ne sme drugam. Kakor hitro pa zleze na stran izven mesta, pokvari celo harmonijo med zobovjem hi je le v napotje, posebno nasprotnima zobn. Takšne samopašno-sti zoba — pohajalca se dado še popraviti, če človek še ni prestar, to se pravi, da je še v dobi ko se zobovje postavlja polagoma v red na svoje mesto, kar traja običajno I do godnosti (pubertete). Pozneje se da-! do take izrednosti popraviti le s težavo. Zato je važno, da gledaš na zobovJe svojemu otroku že od mladih nog, aH vsaj ko se začenja izmenjava mlečnih zob s trajir-mi, to }e od 6. do 7. leta dalje. Ako tí je količkaj ležeče na zobovju svojega otroka, ga takoj pelji na pregled k zobozdravniku, da pravočasno rešiš, če žuga эаттюрэ£-nost podreti normalni rezvoj lepe m zdrave vrste zobovja. Ako si že odraste! m opazi? napake na svojem zobovju, potem ie običajno tvoja prva tožba — grda barva zob. Lepo barvo dobiš, ako vsak dan čistiš zobovje s krtačko, ki nj v rabi več kot dva meseca in sicer ▼ smeri od zobme vzdolž po zoba, in ne počez preko vseh zob, kot Ы Čistil čeveli. Tako potegnieš, od zoba do zoba. grede ostanke jedi, ki se skrivajo v zatišja med zobmi, na dan, ter to proceduro ponoviš tudi na jezikovni strani, pometajoč od eaega medzobnega prostorOta do prihodnjega, nakar cela usta in zobovje dobro izplakneš. Da osvežiš b nekoliko tudi razkužiš nsta, posluži se zobnega praška, zobne paste ali ustne vode. Na te način dobiš lepe svetlornmene zobe. Ako pa Viočeš, da postanejo še beli, potem moraš drgniti močneje po zobovju, kar pa ni priporočljivo, ker lahko tudi škodi, posebno še če je odporaa sila zob zmanjšana, kot je to običajno pri šibkejši konstituci i ah. Takšni zobje so bolj krhki in ratfi podvrženi piškavosti (cariesu). Zato (řai piškave zobe takoj pozdraviti, deco pa те-<Й k zobozdravnika, da jo pregleda m S predpiše potrebne snovi, ki organizma eventualno primanjkujejo. To sta običajno vitamin E in kalcij. Kalcij sam zavžt se ne deponira v organizma, ako ni dovoü vitamina E na razpolago, zato se predpišeta oba naenkrat Kako in koliko tega za vžiješ ali pa daš svojemn otroku, ti zs predpiše zobozdravnik, ker »preveč dobrote lahko škodi«. To kuro delaj vsako pomlad io iesen, v poletja pa vživai mnogo sadja in ne prikrajšaj se za solnce. Dr. SffligoJ. Srčne In živčne boezni se uspešno zdravijo - > v Dobrni ▼ pred- im p o s e r, i j i 20dnevna kura Din 1200. — Prospekt pri upravi zdravilišča in vseh pisarnah Putnika. Zdravilišče toplice DOBRNA pri Celju. D. Vargazon: Na vrtu Med gredicami, med cvetlicami v kotanj ici beli vse polno ribic hiti; a v sredi kodrolašček ves moker v obrazček па кашли sedi: iz cevke v ročici vodica prši in pada na lici, a on se smeje zlatici veseli. Od travnikov daljnih /daj veter priskače: zagleda igrače — namab ^e vzraduje in kaipljic kristalnih po cvetkah nasuje. Otroček se smeje, ca solnčece greje: kar muha nervšečna mu sede na nos — kajko ji u-božček negibni bo kos? Pa veter poredni se vzpne nad kotanjo, tam kapljic nabere in zlije jih nanjo. Že plava po muho zlatica hitreje: še veter vesel je. otroček se smeje. Pomemben rojstni dan Kadar se Bibi nameni, da bo vstala ob Šestih, tedaj tudi vstane. Ona je izmed tistih ljudi, ki imajo tako rekoč tiro v sobi. Ali to ni čudno, ta notranja ura v človeku? Mnogo je ljudi, ki se zbudijo natanko takrat, kadar hočejo, ob vsakem času. In tudi drugače, kadar se zbudijo sami od sebe, vedo natanko, koliko jc ura, ne da bi morali pogledati nanjo. Drugi ljudje pa spet nikoli ne vedo, koliko je ura. Bibi vstane ob šestih in tiho smukne iz hiše, ne da bi počakala zajtrka s prijazno ženo, pri kateri stanuje. Na pokopališče steče in hoče iznova pričeti svoje iskanje, ko se mahoma domisli, da nima cvetlic. Brez cvetlic in brez vsakega darilca pa vendar ne more iti čestitat mamici za rojstni dan. Ne, tega res ne more. Zato steče nazaj na trg, kar jo noge neso, da bi kupila cvetlic. A kaj, ko ne premore beliča! Zdaj se je treba podvizati in zaslužiti denarja. A niko- der ne vidi kakega droga ali vrvi za perilo. Svojo veliko umetnijo bi pa zdaj nerada pokazala, ko ji je tisti mož podaril tako lepo škatlico z barvami. Kar prstki jo srbijo, da bi kaj slikala, a če si spet odere konce, ne bo mogla ne slikati ne risati. Tedajci jo pa obide sijajna misel. Uganite, kaj bo napravila? Danes je tržni dan. Ves trg je poln kmetov. Bibi sede na kamenite stopnice, potegne nožice podse in prične risati vse ljudi, ki se ji vidijo posebno smešni. Svinčnik ji kar leti po papirju. Pri tem misli na mamico, ki ima danes rojstni dan in leži tam zunaj in čaka obiska in cvetk in daril. Svinčnik leti po papirju. Kmalu je narejen debel, oglat kmet, tako mogočen, kakor da je vsa Danska njegova in še košček Norveške povrhu. Zdaj pride na vrsto ženska s polno kletko belih golobov. Tam je dekle z jerbasom jajec na glavi, tukaj sedi stara babica s celim kupom zelja, rdeče pese in fižola okoli sebe, ondi prihaja fina mestna gospa nakupovat, dva koraka za njo pa njena služkinja s košarico. Ta gospa je pač res preimenitna, da bi sama nosila košaro! Bibi riše in riše. Neprestano si pomaga г jezičkom, kakor bi hotela v svojo posebno zabavo tudi znotraj v ustih narisati sliko. Bibi je nekoč slišala o možu brez rok, ki je znal risati z nogami. To hoče kedaj tudi sama poskusiti. V nožicah ji že gomazi; že čuti, da bi tudi ona znala. Naposled ima narejenih dvanajst velikih risb, med njimi dve, ki predstavljata trg s cerkvijo in ploščatim stolpom. Jadrno steče v prodajalno k svojemu prijatelju, špecerijskemu trgovcu, in si izposodi denarja za štiri ducate risarskih žrebičkov. Nato gre k cerkvenim vratom, pripne nanje vseh dvanajst risb in se postavi ob stran. Ljudje morajo biti vendar toliko pametni, da vidijo, kaj to pomeni. In glej, res se zbirajo, prerivajo se in tiščijo naprej. Smejejo se, drug drugega suvajo s komolci in videti je, da jim risbe ugajajo. Koliko pa hoče za takšno narisano reč? Bibi mora nekajkrat pogoltniti slino, preden spravi iz sebe: »Po petdeset oerov so!«; zakaj danes je res v stiski za denar. In kaj se zgodi? Preden mine pet minut, so vse slike prodane in Bibi ponosno stiska v žepu za šest kron srebra in medi. Presrečna hiti v trgovino ter plača svoj dolg za risarske žrebljičke. Nato jo ubere k najimenitnejši cvetlični stojnici na trgu. Ne more si nagrabiti dovolj cvetlic — tu šopek, tamle še dva, vrtnice, tulipane, astre — še več, še več! Toliko jih je, da bi skoraj potrebovala vozička. A ona noče vozička, sama hoče nesti cvetlice k mamici, čisto sama! Uh, to je posel, vlačiti toliko cvetlic v solnčni pripeki. In kje je grob ? Bibi spet išče. Najti ga mora, pa da ji je tekati do polnoči. Našla ga bo. Ta bi bila lepa, da ne bi našla groba svoje lastne matere! Poldne je, zvonovi zvonijo, in — hvala Bogu! Bibi zagleda od daleč velik, tenek obelisk iz marmorja. Ta mora biti! In res, na obelisku sta vklesani imeni »Ulrika Elizabeta«, ki sta pravzaprav tudi njeni imeni, in pod njima »rojena kontesa Huit-feldska«. Grob je čudovito lepo okrašen. Tako lep je videti kakor izložbeno okno kake cvetličarne na kraljev rojstni dan. A Bibi tega še ne opazi takoj. Nekaj drugega vidi, nekaj takega, da jo kar togota obide. Na klopici pri njeni mami sedita gospod in gospa — taka nesramnost! In nekam znana se ji zdita! Seveda, to sta tista dva sivca, ki ju je takrat srečala v vlaku in ju oštela. ker sta rekla njenemu očku »škandal«. Spet sta sivo oblečena, kakor takrat, najbrž imata samo sive stvari, a elegantna sta zelo. V Bibiči vse vre in nič dosti ne manjka, pa bi ju zapodila in nahrulila. Tedaj pa vidi, da gospa joče za svojim sivim pajčolanom. Bibiči je vselej hudo, kadar vidi koga, da joče. Tako ji je, kakor če bi gledala sestradano mačko, kako se boječe plazi ob hišah, in ne bi imela ničesar s seboj, da bi ji dala jesti, in če bi tudi imela, ji ne bi nič pomagalo, zakaj mačka je preveč zbegana, da bi prišla k njej. Gospa prijazno pozdravi Bibico in reče nekaj o bceri, ki je umrla. A Bibi samo gleda okoli sebe, dokler ne zapazi v bližini druge klopi, nato pa poprosi sivo dvojico, naj se vendar presedeta tja, zakaj njena mamica ne vidi rada, da bi na njeni klopi sedeli tuji ljudje. Sivca vzdih-neta in vstaneta in gresta sedet na drugo klop. Bibi pa pobere vse tiste krasne cvetlice z groba in jih zmeče na pot. Ona ve, odkod so prišle, a njena mamica ne sme imeti tujih cvetlic na grobu. Nato prelepo okrasi grob s svojimi lastnimi cvetlicami in majhnimi danskimi zastavicami, И jih je nakupila v trgovini s papirjem. Tudi noge in naslon klopi okrasi s cvetlicami. Nato vzame svojo škatlico in zakrije besedi »kontesa Huitfeldska« z barvo. Taka nesramnost! Mamica je bila vendar omožena s papačkom in se po tem takem piše Stensenova! Nato naslika Bibi lepe, velike črke, rdeče s črnimi robovi: »gospa Stensenova, soproga postajnega načelnika«. Tak mora biti napis. Sivca se vrneta in jo vprašata, zakaj dela to. Tedaj jima pove, da je bila kontesa Huitfeldska hči tistih nič prida grofov-skih ljudi, ki so odbili svojemu otroku roko, ko je sklenil s papačkom misalan-so. Siva gospa spet zajoče za pajčolanom, in sivi gospod jo naglo odvede s seboj. Bibi je vesela, da gresta. Ona ne more trpeti takih ljudi, ki neprestano izprašu-jejo človeka. Nihče jih ne more trpeti, najmanj pa tisti, ki je sam zelo radoveden, kakor na primer Bibi. Ona dobro pozna to svojo napako, ali »to je čisto druga stvar«, bi vam odgovorila, če bi jo vprašali Vaflhtm: Clca in Tica hi grda grofica Tamkaj pod logom, kjer travica rase, — Logarjev sinko rad mladi dve srni napase. Ž njima igrá se in k sebi jn kliče: »Pridita bkže, ej pridita, Cica in Tica!« Kako sta mn dragi živalci krotki in blagi! Še v spanju se zdrami: »Moj Bog! Tam v k>go pa srni sta sami! Ce volk ju napade.« — A volka ni bilo. Prišla je iz grada grofica: »Nu, Logarjev sinko, kaj delata Cica in Tica?« »O, hvala sta zdravi!« »Tako se mi pravi! Přemísti jn meni! Odvedem ju v grajski vrt ograjeni. Napasli se bosta na trati zeleni. Slad-korčke pobirali z rok.« Oh. fantek pa v jok! A oče mu pravi: »Nikar tako, sinek solzavi! Le kaj bi se cmeril? Prežlahtni gospe pač ne boš se zameril!« To Logar seve je ponižno povedal, a jad je i njemu srce razjedal... Za grajsko ograjo samujeta srni... Kaj trata zelena, vsa nepokošena, — prostost, ti se vrni! Pogosto tam Logarjev sinko postaja, od Cice in Tiče ga loči visoka ograja. Pretožnik oči sta se srni v njegove zagledali, — to bi mu radi povedali: — Še -tisoč, stotisoč pomladi bo v go-ju — svobode nikdar več za naju ... Kako uporabim svoj prosti čas Žoge že so se pričele igre pod milim nebom. Najrajši se malčki igrajo z ž-ogo. Nešteto je iger z žogo. otroci so v tem pogledu zelo iznajdljivi. Nesreča je le, da se žoga kaj kmalu izgubi, izgine med drevjem in travo ali pade v vodo in je ves stok in jok ne vrne. Razen tega pa še mamica godrnja, če jo izgubite. A pridni Jutrovčki si lahko naredijo žogo sami Razložimo vam, kako to gre. Vzemite zavoj lesne slame, napravite iz nje poljubno veliko trdo kepo in ■jo ovijte s starimi krpami. Vse mora biti zelo trdo. Krpe přišijte, a pazite, da žoga ohrani lepo okroglo obliko. Iz starih barvastih kosov blaga si urežite več ovalnih oblik (gilej slika 1), tako dolgih, kakor je polovica obsega žoge. Te kose sešijte v sredini (glej slika 2), ovijte z njimi žogo in sešijte oba končna kosa vkup. Nato strnite vse šiljaste konce krp v sredini žoge in šivajte z gostimi vbodi od enega konca žoge do dirugega (glej sliko 3). Zadelajte vse niti. pa imate lepo žogo, ki vam bo prav tako dobro služila kakor kupljena. Drugi način izdelave je tak: vzemite prav takšno slamo kakor v prvem přimění. Ovijte jo zelo trdno z volno. Pazite, da bo ležala nit poleg niti, da bo vsa slama pokrita. Vse niti se morajo križati na istih mestih. Ko je slama zelo trdno ovita, denite volneno nit v de- H. Ola. Andersen: Slavček (Ob 125. letnici pisateljevega rojstva.) Na Kitajskem jc — kar vam je go* tovo znano — cesar Kitajec, in vsi ki žive okoli njega, so tudi Kitajci. Ta povest se je dogodila v davnih, dav* nih časih, a prav zato vam jo povem, da ne zapade pozabljenju. Cesarjev grad je bil najlepši na sve* tu, ves iz porcelana, tako tankega in dragocenega, da je bilo nevarno dotak» niti se ga. V vrtu so cvele najčudovi» tejše rože. a na najlepših so bili pri* trjeni srebrni zvončki, ki so venomer cingljali, da je vsakdo postal pozoren na lepe cvete. Vse je bilo prekrasno urejeno in vrt je bil tako razsežen, da še vrtnar ni vedel za njegove meje. Prehajal je namreč v čaroben gaj z vi» sokimi drevesi in globokimi jezeri. Gaj je segal do širnega, sinjega morja, kjer so plavale jadrnice. V grmu, na mor« skem bregu pa je gnezdil slavček. Pre* peval je tako lepo, da je siromašni ri« bič, ki se je vozil ponoči na ribji iov, pozabil na svoj posel, legel v čoln in poslušal. »Moj Bog, kako je to lepo!« jc vzdih» nil, a moral je za delom in je pozabil na pevca; a ko je naslednjo noč slav« ček zopet žgolel. je ribič zopet pozabil na svoj posel, legel v čoln, in vzdih« nil: »Moj Bog, kako je to lepo! Iz vseh krajev sveta so prihajali v cesarsko mesto popotniki, občudovali cesarjev grad in vrt, a ko so čuli slavč» ka, so dejali: »To je najlepše!« Popot» niki so pripovedovali o tem doma, m učenjaki so pisali debele knjige o ce« sarskem mestu, gradu in vrtu. A naj* bolj so slavili slavca, pesniki pa so ga opevali. Te knjige so brali ljudje po vsem svetu; nekaj jih je prišlo tudi cesarju v roke. Cesar je sedel na zla« tem prestolu m jih prebiral. Zdaj pa zdaj je zadovoljno pokimal z glavo, zakaj sijajni opisi njegove prestolnice, gradu in vrta so se mu laskali. »A naj* lepše izmed vsega je slavec,« je bilo tam zapisano. »Kaj naj to pomeni?« je ugibal ce« sar. »Slavec? Saj ga niti ne poznam. Da živi v mojem carstvu, da, celo v mo» jem vrtu? Tega še nisem nikoli slišal.« Neutegoma je poklical svojega ko* mornika. Ta je bil tako plemenit in imeniten, da je odgovarjal na vsa vpra» sanja navadnih ljudi Ie »Ph!«. »V mojem vrtu baje živi čudovita ptica, ki jo imenujejo slavca. Pravijo, da je to največje čudo mojega cesar* citva. Zakaj mi ni tega nikoli nihče po» vedal?« »Še nikoli nisem slišal o njem,« je dejal komornik, »na dvoru še ni bil predstavljen.« »Ukažem, da pride nocoj predme in mi zapoje! Ves svet ve, kaj imam, Ie jaz sam ne vem!« »Sicer nisem še nikoli slišal, da bi ga bil kdo omenil,« je dejal komornik, »vendar — poiščem ga.« A kje je bil slavec skrit? Komornik je tekal po stopnicah gor in dol, po dvoranah in hodnikih sem in tja. A nihče ni ničesar vedel o njem. Nazad* nje se je upehan vrnil k cesarju in de* jal, da so si najbrže pisatelji in pesni» ki sami izmislili čudovito ptico. »Ce» sarsko veličanstvo niti ne sluti, kaj vse pišejo! To so le pravljice, nič druge» ga.« »Knjigo, kjer je to zapisano, mi je poslal sam japonski cesar, torej ne bo laž! Slavec mi mora še nocoj zaneti, če ne, padete vsi v nemilost!« »Ph!« je dejal zase komornik in je spet tekal po stopnicah gor in dol, po hodnikih in dvoranah sem in tja. in ves dvor je tekal za njim, zakaj bali so se, da ne bi padli pri cesarju v ne» milost. Neprestano so povpraševali in iskali slavca, katerega je poznal ves svet, na cesarskem dvoru pa živa duša ne. Naposled so naleteli v kuhinji na siromašno, majhno služabnico. »Slavčka? Da, poznam ga,« je deja» la. »Moj Bog, kako zna lepo peti! Do» volili so mi, da nosim vsak večer ostan» ke večerje svoji bolni materi, ki Dre» biva ob morskem bregu; ko nazaj gre» de počivam v gozdu, čuiem slavčkovo petje in oči se mi zasolzijo.« »Mala služabnica,« je dejal komor» nik, »povišal ti bom plačo in ti preskr» bel dovoljenje, da boš smela gledati cesarja pri obedu, če nam pokažeš slavčka.« Tedaj jih je služabnica peljala v gaj, kjer je prepeval slavec. Pol dvora je bilo zraven. Spotoma so začuli kravo, ki je mukala. »Evo, ga!« so zaklicali dvorjani, »ži» valca ima čudovito močan glas. Goto» vo smo jo že kdaj prej slišali!« »Ne, to je krava. Precej daleč ima» mo še,« je dejala služabnica. Kmalu nato so zaregljale žabe v močvirju. »Čudovito!« je irekel dvorni pridi» gar. »Sedaj ga jasno čujem. Zveni ka» kor pritrkavanje.« »Ne; to so žabe,« je dejala deklica, »a zdaj ga bomo kmalu slišali.« Tedaj je slavček zažgolel. belo iglo in jo zašijte na mestu, kjer se vse niti križajo. Potem šivajte zanke v krogu, tako da přimete vsako zanko s palcem leve roke. Vbadajte vedno v isto mesto. V prvi vrsti napravite le malo zank. Potem začnite drugo vrsto. V vsako zanko napravite dve zank:, da jih imate še enkrat toliko kakor v prvi vrsti. Tudi v tretji vrsti napravite v vsako zanko dve zanki. V naslednjih vrstah pa delajte, kakor se vam zdi potrebno, ali v vsako zanko samo po eno ali pa po dve. Pazite, da bo vse trdno, da ne bodo zanke preohlapne. Tako zgotovite prvo polovico ž^ge. V drugi polovici pa vbadajte v vsako drugo zanko, kakor je potrebno, da se zanke tesno primejo žoge. Na koncu dobite spet samo nekaj zank; nit všijte. Drugi način je bolj zamuden, a te žoge so bolj trpežne in prožne. Vse žoge lahko napravite iz ostankov, ki jih vrže mamica med staro šaro; vse se lahko porabi za to priljubljeno igračo. Naloga za bistre glavi«e (iz velikonočnega »Mladega Jutra«) Kako narediš iz enakokrakega trikotnika kvadrat? R e site v: Takole! I 3 741 čajni kotliček — poštna Nikar ne mislite, da so poštne skrinjice povsod tako lepe in vse enake, kakor pri nas. V" redko naseljenih deželah si ljudje pomagajo, kakor vedo in znajo. Naša slika iz Labradorja (visoko na severu Amerike) vam priča, da je tudi čajni kotiček poraben za nabiralnik, če drugega ni. Lovci in zlatokopi, ki tam žive. so veseli, da ga imago. Janezek se že pol ure zabava s tem, da vleče svojega psa za uhlje. Mahoma se vzravna in z zamišljenim glasom vpraša mamico: »Oh, mamica, ali ne bi bilo mogoče, da bi dobil kako sestrico ali bratca?« »Zakaj pa, Janezek?« »Ker je dolgčas vleči zmerom psa za uhlje.« »To je on,« je pokimala. »In tam se» di.« Pokazala je na sivega ptička v ve» jevju. »Ali je mogoče!« se je začudil ko* mornik. »Takega si nisem predstavljal. Kako navaden je videti. Gotovo je po* bledel, ko je zagledal toliko plemičev!« »Slavček,« je zaklicala deklica, »naš milostni cesar želi, da mu zapoješ!« »Prav rad,« je obljubil slavček in za» pel, da je bilo veselje. »Poje. kakor da bi cingljali stekleni zvončki!« je dejal komornik. »In, po» glejte, kako mu trepeče drobno grlo. Čudno, da ga nismo doslej še nikoli slišali. Na dvoru bo imel mnogo uspe» ha.« »Ali naj cesarju šc kaj zápojem?« jc vprašal slavec, ki je mislil, da je ce» sar med njimi. »Moj dragi slavček,« je dejal komor» nik, »v veliko čast si štejem, da vas smem obvestiti, da ste nocoj povablje» ni na veliko dvorno slavnost, kjer bo» ste očarali cesarja s svojim milim pet* jem.« »Jaz pojem najrajši med zelenjem,« je dejal slavec, a vendar je šel z dvor* jani v grad. ko so mu povedali, da ce* sar tako želi. (Daíje prihodnjič.) V Košljunskem zalivu Otok KoSljun — Aleksandrovo, morsko kopališče Slovencev Aleksandrovo Košliirn se prav za prav imenuje «tok; ako se pri ugodnem vetru z lahno jadrnico ali pri brezvetrnem vremenu, udarjajoč z močnimi vesli ob morsko gladino, počasi voziš okoli njega, se lahko prepričaš, da je ločilnica med njegovo suho zemljo in med nemirnimi morskimi valovi potegnjena v tako strogo geometrično-simetričnem krogu, da bi pravičnejšega niti vešča Arhimedova roka ne mogla zarisati. V celoti izgleda kakor velik ščit, ki se s svojim izbočenim hrbtom dviga iz morja počasi, polagan-o in lahno nekaj deset metrov do svoje najvišje točke, do visoke in svetle cerkve, posvečene sv. Antonu Padovanskemu; njej prizidan je precej prostoren samostan, v katerem živi nekaj »Franjevcev« po načelu »Ora et labora«. Prej so imeli tu svojo lastno gimnazijo, ki pa so jo premestili na otok Korčulo. Sedaj tujcu kažejo samo še biblioteko s starimi, zaprašenimi folianti iz sijajnejših dni napol pozabljenih časov in pa muzej z velezanimi-vimi narodnimi nošami iz Omišlja, Do-brinja. Vrbnika in iz starega »Punta«. Vse vkup: cerkev, samostan, gospodarsko poslopje, originalen križev pot in še originalneiša špilja z Lurško Marijo, grob neznanega moža z žalujočo cipreso ob cerkveni steni in križema speljane steze kakor niti ribiške mreže, vse to je skrito in mirno počiva v prijetnem hladu in tajnostnem šuštenju stoletnega gozda, odmevajočega pozimi od ptičjega petja, skozi celo leto^ pa od zvonenja zvonov, vabečih tisoče in tisoče pobožnih romarjev, ki 13. junija, pa tudi še ob drugih prilikah na stoterih »čamcih« z jadri ali samo z vesli prihajajo semkaj od blizu in daleč. Med imeni »romarjev« popolnoma druge vrste ljudi in iz drugega sveta bereš v tujski knjigi tudi »Rudolf« in »Stephanie« in »Carmen Silva«, ki te s svoiimi imeni in naslovi svojih spremljevalcev spominjajo na čase, ki so že za nami. Tedaj se je maihnemu mestecu podobna vas, ki leži na obrežju Košljun-skega zaliva, še imenovala »Punatc in še sedaj lahko bereš na kapelici sv. Nikole, ki jo zagledaš na desni strani morske ožine, skozi katero te parnik pripelje v Aleksandrovo, da so to cerkvico zaščitniku potnikov in mornarjev na čast 1. 1909. postavili v Ameriki živeči župljani »Punatski«. Stari, od bližnjega do polovice poita-Eiančenega mesta Krka nekdaj gospodarsko odvisni »Punat« je sedaj naše v vseh pogledih samostojno, jugosloven-sko zavedno in ponosno »Aleksandrovo«, obenem »slovensko« kopališče na našem Jadranu kateksohen. »Slovensko«, da! Kajti Slovenec, ki ljubi gozd i«n njegovo zeleno barvo in čisla sive stene in pečine le za spremembo, pozabi. če živi le nekaj tednov v tem od ostalega morja skoroda ločenem zalivu, v vsakdanjem pogledu na zeleni otok Košljun, na vinograde, polja in njive, ki obrobljajo zaliv v celem njegovem obsegu, na to, da biva na morju, in, ne da bi se zavedel, se zaziblje v sanje, da biva na Blejskem jezeru, z otokom, z zelenimi grički v bližini, s sivimi Karavankami v ozadju. Srce ga boli in oko, če se vozi s parnikom iz južne Dalmacije proti severu in mora gledati s prav malimi presledki skoro neprenehoma samo trd kamen, sivo skalovje in smrtnoblede pečine; a ko se parnik približa otoku Krku z njegovimi obširnimi hrastovimi gozdovi, s trtnimi nasadi, z njivami in travniki, mu takoj odleže, takoj se mu odpočije oko. Pa so še intimnejše, manj vidne, a trdnejše vezi, ki vežejo nekdanje »Puntarje« in slovenske letovišča rje. Tisti »Ponte« (= »most«, odtod »Punat«), po katerem so morali preko nai-večje ožine pri vhodu v Košljunski zaliv skozi sto in stoletja hoditi na delo. so podrli, da se svobodno vozijo s svojimi »jedrilnicami«, kamor ji.m velevata srce, pogum in podjetnost. Od slovanskega bogoslužja niso nikdar popustili in odnehali in, če greš na njihov nai-večji praznik, na praznik sv. Roka, 16. avgusta, ko vse delo počiva razen vožnje po morju, in so vse trgovine zaprte, z njimi vred v cerkev, te bo njihova božja služba z glagolaško liturgijo in s prekrasno milo donečo pridigo tako očarala in ravno tako njihovo skupno petje, da se boš vedno in vedno zopet rad vračal ob nedeljah v njih božji hram. Pred par leti so na večjem travniku sredi vasi taborili naraščajniki Sokola iz Zemuna. 2e prvo leto nato je takorekoč čez noč na istem mestu zrasel iz tal krasen »Sokolski dom«, ki je skupno s »Čitalnico« središče kultumo-vzgojevalnega udejstvovanja vseh prebivalcev tega prijetnega in priljubljenega morskega kopališča. Pravo kopališče leži ob vlhodtt т zaliv, kakih 10 minut od vasi oddaljeno, in ni dosti manjše od onega v Kraljeviči. Obsežen zaliv pa nudi še mnogo drugih, za kopanje pripravnih plitvih mest in prostorov, med katerimi ima Mashaturič, ki leži v notranjem kotu zaliva za Košljunom, tudi pesek za solnčenje. Pod višje ležečo vasjo Kos-nič je kopališče sv. Donat, tako imenovano po prastari, sedaj prazni kapelici, ki služi pozimi ciganom za zavetišče, poleti pa ovcam v obrambo pred preveliko vročino. Kmalu nato pa zagledaš veliko, belo poslopje s prostrano verando, obrnjeno proti zalivu: Kanájt Kdor išče mir in zopet mir, južno solnce in morje, naj se zateče semkaj: pri najneznatnejših izdatkih bo našel v izobilju vsega, česar išče in potrebuje. Pa če si hribolazec, pohitiš lahko na Veli vrh, na Treskavec, na Hlam in Obzovo; »epiteton ornans« cele pokrajine, osliček, te ponese v staro Ba-ško. kjer ti pokažejo s strmega obrežja Kormat, Glavnik in Salon, domovino galebov, ali v Drago Baško, kjer vidiš v kamen vklesano najstarejšo jugoslo-vensko besedo, besedo kralja Zvonimi-ra, ali mimo lične kapelice sv. Lucije skozi ograjene vinograde v Krk, tipično primorsko mesto kakor Split, kjer si lahko ogledaš ostanke Frankopan-skega gradu, slične onim na Trsatu. __Pr. Fr. Mišič. Rešitev velikonočne križaljke Vodoravno: 1. Tulus. A. sapa. 7. lipa. 10. Kepa. 13. OpoIo. 17. Marconi. 19. talent. 21. netopir, 23. oa. 25. anoda. 26. ko. 27. Gr.. 28. aa. 30. komar. 32. ord.. 34. ala. 35. reparatura, 37. mat 38. Ema. 39. Lear. 41. bar. 42. B. S. A.. 44. eter. 45. Ovid. 46. Bakar. 48. Taida. 49. Omar. 50. Apis. 52. remi. 53. Enei. 55. Apis. 57. S. A. S.. 58. Bar, 60. kis. 61. lan. 62. zoo. 64. ako. 65. tg., 66. Sinod. 68. Maksi. 70 an. 71. minonosac, 73. bikoborba. 75. Om. 76. nos. 77. ne. 78. fn 79. las. SO. nv. 81. Kam. 82. Ren. 84. med, 85. Ob 87. jug. 88. car. 90. Po. 91. mat. 93. Sana. 94. Olaf. 95. bov. 96. Nil. 97. M. O. L.. 99. ob. 100. Kot. 101. Pat. 102. ab. 105. №1. 107. roo. 109. et 110. aroma, 113. Cezar. 115. vi. 116. aparat. 117. iz. 118. K. S.. 119. som. 121. eto. 122. teodolit 126. oko. 127. lama. 129. ibis. 130. sneg. 132. oba. 133. mir. 134. alo. 135. peta. 137. ara. 138. Lar. 139. Una. 142. pri. 144. Krim. 146. kij. 148. oaza. 151. Vesela Aleluja, 159. na. 161. la. 162. Adam,it. 164. Panter. 165. ealona. 167. na. 168. Ivo. 170. Brač. 171. kolo. 172. Kava. 173. Pen. 174. ne. 175. os. 176. Mira Danilo, 179. as. 181. Protektorat. 182. as. 183. seis-mo grafi, Navpično: _ 1. topol. 2. naa. 3. srna, 4. soda. 5. Ana, 6. pi. 7. la. 8. Ilir. 9. Pera. 11. Pek. 12. atom. 13. oroat. 14. Pir. 15. or. 16. Oskar, 18. cola. 19. top. 20. tau. 22. Omar. 24. areo-pag. 26. Keramika. 29. Arbanasi. 31. Amerika. 33. Davis. 35. Rakek. 36. Asien. 38. etapa. 40. ris. 41. bar. 43. adi. 44. Ema. 46. ris. 48. Tel. 50. Astronom. 51. Nanos. 54. sokol. 56. Sonnv bov. 58. binom. 59. Ron, 63. Os ram. 66. Sinai. 67. Doneral. 68. Monaco. 69. Ibsen. 72 sen. 74. ki. 82. runo. 83. talon. 86. Banat. 87, Jamborec. 89. rabi. 90. Potop. 92. Tit. 95. Bor. 98. Tacit. 101. Pe-nelopa. 102. ara. 103. Tezej. 104. post. 106. laso. 108. Pitagora. 110. apja. 111. mat. 112. Atos. 114. boks. 116. armatura. 120. Mona Liza. 123. Dima. 124. Obir, 125. lira. 128. abé. 131. Ela. 136. Anita. 140. am. 141. ní!. 142. po. 143. rana. 145. tlaka. 146. ker. 147. jug. 149. Olimp. 150. tarok. 151. Vič. 152. et. 153. eo. 1.54. anoda. 155. Atlas. 156. Leon. 157. iak. 158. alarm. 160. Gandi. 163. mast, 166. Oslo. 167. ne. 169. ono, 173. Psa. 177. rt. 178 r!. 179. ar. 180. !e. Ostal« rešitve? Velikonočni aritmograf 1. krov. 2. Enos. 3. Errigal. 4. E-zav. 5. Ebal 6. tesek. 7. Orion. 8. obroč. 9. Neve-sinje. 10. pastir. 11. Aramiuez. 12. nikoli, 13. kopantie. 14. žvrgolenie. 15. lani. 16. »Jutro«, 17. vas. 18. Erzeram. 19. samospev. 20. oratorii. 21. izum. 22. planšar. 23. iridiij, 24. amulet. 25. Emil. 26. jahanje. 27. mavrica: Vesele velikonočne praiznike želi »Jutro« vsem svojim oriiatelnem. Pretvornica stolpritsehčikar: stoto, ris, eh. čik. ar: sreča. Zapljunkarlca ara. cioa. kalin, kania. ka®nar. krap. ktma, kura. lazar. lioan,. ouran. raca. rak Kvadrati a. ar. ara. raana. marka, kamera. Kar mela. Kmetijski věstník Rjavi hrošč, struna in drugi škodljivci Kmetovalec se ima pri svojem delu boriti poleg vseh drugih težav tudi še z raznimi škodljivci rastlinskega kakor tudi živalskega izvora. Sredstva za zatiranje teh Škodljivcev so le deloma znana. Škoda, ki jo nekateri škodljivci povzročajo, je tako vidna, da jo kmetovalec in vrtnar hudo občutita in zato vodita boj proti tem nezažel jenim gostom. Mnogo pa je škodljivcev, ki na oko ne pokažejo tako zelo velike škodljivosti, pa kmet njihovo škodljivost ne uvideva dovoljno in seveda protf njim ničesar ne ukrene. Letos pričakujemo velike trume rjavih neprijateljev, to je rjavih hroščev. Hrošč sam за sebi ne dela kake prav posebne škode, zato pa ie njegova ličinka toliko groznejša s svojim Škodljivim delovanjem. Pred leti sem videl v Planini pri Rakeku kompleks nekaj sto hektarov travnikov, na katerem so ličinke rjavega hrošča s podje-danjem tako temeljito uničile rast trave, da skoro nišam mögt1 verjet' svojim očem. Le tu pa tam je b;lo videti še luk ostanek rasti. Nesrečni posestniki so brli na doiičr.i površini ob najmani 30 do 50 vagonov sena, ako ae še več. V tem primeru sem šele mogel prav spoznati silno škodljivost tega hrošča. Potrebno je, da zatiranju tega škodljivca posvetimo več skrbi. Rjavi hrošč v teh dneh že precej pridno na večer brni okoli, zjutraj pa ga najdemo v množicah na drevesnem listin vsega otrplega. Tedaj je čas, da ga zbiramo. Samo rahlo potresemo drevo, pa se vsulejo z njega. Pobrati jih je v vrečo in jih ugonobiti v vreli vodi, nato pa posušiti. Tako iim jemljemo možnost, da ne zarodijo zalege, ki prav za prav šele dela škodo. Posušeni hrošči so s pridatkom nekoliko klajnega apna (dobi se pri Kmetijski družbi v Ljubljani) in suhe detelje izvrstna krma za svinje in za perutnino, zlasti za kokoši iaičarice, ter predstavljajo precejšnjo vrednost tudi v denarju. Drug, pri nas precej razširjen, a kljub temu premalo zatiran škodljivec je struna (nemško Drahtwurm). Dela veliko škodo pri žitu, stročnicah, okopavinah, oljnatih rastlinah, tobaku, hmelju in pri raznovrstni zelenjavi. Mlade rastline postanejo rumene, oveneio i.n končno padejo po tleh. Z lahkoto jih potegnemo iz zemlie — brez korenin. Crv jim namreč pregrizne korenino tik pod zemskim površjem. Ta črv je ličinka nekega hroščka. Dolga je do 20 mm in precej trda. Barve je rumeno-rjavkaste, glavica ima pa še temneje rjavo. Ako le nekoliko razbrskaš zemljo okoli izpodiede-ne sadike, pa jih najdeš v večjem ali manjšem številu. Posebno rada napada tudi solato. Na nekem vrtn smo jih letošnjo pomlad ob eni solatni sadiki našli preko dvajset V boju proti temu škodljivcu se je dobro obnesel čilski solitér. Ta lih prežene, ker iim ni pogodu. Namesto tega ra. bijo ponekod tudi živinsko sol (okoli 200 kilogramov na hektar) Vrtnarji iih lovijo tudi s tem , da pred obsajenjem gredic na te razložijo krompirjevih narezkov, v katere se ta ličinka rada zaie. Po par dneh krompirjeve narezke z ličinkami vred poberejo, poparijo in pokrnrijo. Mnogo je še drugih rastlinskih Škodljivcev in bolezni po sadnem drevju, na trti in poljskih ter vrtnih kulturah, kakor razne sneti, rje, rose, bolhači itd., toda naštevanje teh gre ртеко okvira tega članka. Na niih pravočasno opozarjajo strokovna glasila. Vendar pa veljaj, da Je treba bol proti škodljivcem vršiti sistematično iz leta v leto, ako naj bodo donosi naših zemljišč zadovoljivi. Sredstva, ki se jih moramo posluževati, so razmeroma zelo cenena in resno ne prihajalo v poštev kot denarni izdatek, hasek pa je velik. K sistematičnej-šemu pokončavanhi škodljivcev bi moglo doprinesti posebno društvo za zatiranje rastlinskih škodljivcev, kakršna imajo povsod po naprednejšem svetu. Kar pri nas v tem pogledu store razne strokovne kor-poTacije, ie zaenkrat še premalo in njihovo delo ne more obroditi tistega uspeha, kakor bi ga moglo delovanje nalašč za to ustvarjenega društva. živinorejsko-zadružni pokret na Gorenjskem v kranjskem okraju so vse živinorejske zadruge organizirane v tako zvanj Živinorejski skupini za kranjski okrai. Ta okraj je izrazito živinorejski. Zato pa obstoječe živinorejske zadruge nikakor ne zadoščajo za vsestranski napredek živinoreje in je treba, da bi imel vsak zaokrožen okoliš svojo zadrugo. Jeseni 1. 1929. je započel okrajni kmetijski referent v Kranju sporazumno z Živinorejsko skupino obširno akcijo za razmah in oživljenje živinorejskega zadružništva v Kranjskem okraju. Zastopniki Živinorejske skupine in kmetijski referent so vso zadevo najprej dobro pripravil} na dveh zborovanjih, kjer se je izdelal podroben načrt za to akcijo. Sklenilo se je, delati v bližnji bodočnosti z vsemi silami na to, da se polagoma prepreži ves kranjski In radovljiški okraj z živinorejskimi zadrugami, ki bodo res delazmožne. Tam, kjer so dani že vsi pogoji, nai se ustanove Zadruge čimprej in naj se pomaga pri organizaciji zadružnega dela. Tam pa, kjer je živinorejska zadruga sicer nujno potrebna, a še manjkajo nekateri pogoji za uspešno delo, naj se pomaga, da se najprej ustvarijo pogoji. Velika pogreška ie ustanoviti zadrugo, za katero še ni potrebne podlage, zlasti če nimajo živinorejci že sami dovoli zadružnega smi- rfa b uvidevnosti ta če rt &a razpolago zadostnega števila sposobnih, vnetih, požrtvovalnih ia vztrajnih zadružnih delavcev, mlajših meči, Id bi vodili zadrugo to stalno delali prj rodovniku ter mlečni to tolščnl kontrol. Na omenjenih zborovanjih se Je sklenilo, da pri vseh tozadevnih predavanjih spremlja kmetijskega referenta tudi odposlanec Živinorejske skupine, ki bo takoj po vsakem predavanju nastopal in podajal tudi v imenu Živinorejske skupine pobudo k pričetku dela. Propagandna predavanja je vršil kmetijski referent Josip Sustič, a kot delegat Živinorejske skupine je v večini primerov sodeloval posestnik Janez Ovse-nik iz Predoselj. Pokazalo se je, da je sporazumno in vzporedno delo poklicnega strokovnjaka s kmetovalcem-zadrugarjem prav posrečeno. Na ta način se je zanesla med živinorejce živa zadružna misel in s tem seme, ki mora prej ali slej obroditi sad. Povsod pa se je svarilo pred prenaglim ali nepremišljenim ustanavljanjem zadTug. Zaenkrat so se v pretekli zimi ustanavljali le pripravljalni odbori z namenom, da tj nadaljujejo propagandno delo in širijo zadružno misel in s tem ustvarjajo polagoma vse potrebne pogoje za delasposobne zadruge. Naglica z ustanavljanjem je prav pri živinorejskih zadrugah, ki se težko uveljavijo, pač riskantna. Posledica prenaglega ustanovlienja je bila v številnih primerih da je ostalo vse le pri ustanovitvi, delalo pa se ni nič, torej le kup besedi in papirja. Vendar pa se Je kmalu pokazalo, da je v nekaterih okoliših kranjskega okraja že danes dovoli resničnega umevanja za ta gospodarski pokret Ustanovile so se nove živinorejske zadruge v Olševku, v Vog-ijah in v Cerkliah Pri Kranju. Pripravljalni odbori pa pridno delujejo v Gorenji vasi nad Škofjo Loko, v Trsteniku, Sv. Katarini nad Tržičem in v Sorici nad Škofjo Loko. Tudi druga središča bodo najbrž sledila (Mavčiče, Dobrava pri Podnartu). Kakor se vidi, bo prav kmalu kranjski okraj dobesedno preprežen z delovnimi živinorejskimi zadrugami, ker obstoja Jih je 11 (Naklo, Predoslje. Žabnica, Selca. Smlednik Hrastje, Šenčur, Stražišče, Voglje, Olševnik Cerklje). Da je zanimanje resno, posebej dokazuje krasen uspeh špecijalnega teča-la za odbore živinorejskih zadrug, ki se je vršil v Kranju 14. in 15. marca. Prireditelji opisane zadruž. akcije v kranjskem okraju si kljub uspehom ne delaio prav nobenih iluzij, ker vedo, kako rado se pri nas kaj pokaži in ker je živinorejsko zadružništvo pri vsej пцјтј potrebi najtežje izvedljivo. Oni se zavedajo, da je treba započeto delo vztrajno nadaljevati in ne ostati samo pri ustanavljanju, temveč pričeti tudi s poglobitvijo zadružnega dela. Pričakovati je, da bodo vsí faktorji in ob-lastva upoštevali ta velepomemben pokret, ki bo kmalu zavzel oba gorenjska sreza in ga po zaslugi in obsegu podpirali. Ameriške Ječe so prenapolnjene Ameriški glavni državni pravdnik Mitchell je naslovi na juristično državno komisijo spomenico, v kateri pravi med drugim, da so ječe v Zedinjenih državah prenapolnjene. Od 1.1910. se je števiHo jetnikov skoraj pošestorilo. Samo v zadnjih mesecih se je povečalo za 6277 oseb. Vzroki tičijo predvsem v prohibicijskih zakonih. Od vsakih 10 tisoč jetnikov iih sedi 9055 radi pregre-škov proti prepovedi točenja alkoholnih pijač in radi tihotapljenja teh pijač. Velik napredek v pogledu lečenja težkih obolenj reumatizma, protina in prehlada V interesu vseh bolnikov objavljamo naslednje pismo g. Rad. Markoviča, privatnega uradnika iz Beograda, Do-bropoJiska 66: Moja mati je že od davna bolehala na težkem revmatizmu. Bolečine so bile tako močne, da ni mogla v hiši opravljati nitj najmanjših poslov in da je bila v vsakem oziru navezana na pomoč drugih ljudi. Vsa mogoča zdravila ie poskusila, a vse to ji ni pomagalo. Nasprotno, zaradi uživanja raznih tablet si je pokvarila želodec v toliki meri, da ni mogla več dni ničesar zaužiti in je tako bila primorana nehati z zauživanjem zdravil. Slučajno pa sem prinesel iz lekarne škatlico Togala, ker sem čul o njem toliko hvale. Mati najprej ni hotela na noben način poskusiti to zdravilo, pozneje pa, ko so se zaradi spremembe vremena niene bolečine povečale, pa je vendarle vzela Togal in ni ji bilo žal. Že po prvih treh zaužitih tabletah je trganje v rokah in nogah prenehalo, tako da je prvič po dolgem času dobro spala. Ker ni imela nobenih težav v želodcu, ie ponovno zaužila Togal in to ie iz-borno učinkovalo. Ker je nadaljevala z rednim zauživanjem Togala in ko je sedaj porabila eno malo in dve veliki škatlici, je popolnoma ozdravljena. Meni osebno je Togal tudi izredno koristil, tako, da ga lahko iz svojih izkušenj vsakemu priporočam. — Podobno kakor gospod Alarkovič pišejo tisoči in tisoči, ki so uporabljali To^al proti revmatizmu, protinu, išiasu, bolečinah v členkih in udih, živčnih boleznih vseh vrst hripi in prehlajenju. Togal odstranjuje iz telesa na priroden način vse ono. kar povzročuie bolezen in deluje s tem direktno na korenino vsake bolezni. Jamči se, da učinkuje Togal takoj ter da je popolnoma neškodljiv. En sam poskus že o tem prepriča. Togal tablete se dobijo v vseh lekarnah, či jih slučajno ni v zalogi, se lahko takoj naročijo. 5839-a Tited .spanjem dein j с Ј)агтеС*! Ako zaužijete »DARMOLc zvečer, predno ležete k počitku, se boste zjutraj počutili kot prerojeni. Nervoz-nost, glavobol in bolečine v križu so samo posledice zaprtja. Istotako tudi izpuščaji na koži otrok. Zato uporabljajte najbolj milo in sigurne delujoče odvajalno sredstvo »DARMOL«. Zahtevajte izrecno samo »DARMOL«, kajti le po »DARMOLU« se boste čutili Vi in Vaša rodbina olajšani. 1 škatljica zadostuje za 20 do SO kratne uporabo. Opozarjamo naše cenjene čitatelje na roman b je imel stari Sokol. Na interesanten način je predavatelj popisal kakšen mora biti pravi Sokol. Slehern Jugosloven naj postane član sokolské armade, ki tvori v skupnem delu z našo hrabro vojsko granitno skalo državnega in narodnega edin-stva. Vse telovadnice — sokolské in šolske — raj se napolnijo s sokolsko deco, naraščajem in članstvom, časi. ko se ie izključevalo Sokoistvo iz državnih ali občinskih telovadnic so za vedno minili. Povsod se nai ustanavljalo sokolská društva. Pomagati je treba, da se gradijo sokolski domovi, vsak, ki premore, pa naj še posebej se spomni sokolskega Tabora v Ljubljani! Predavatelj poziva stariše, da. pošiljajo svojo cřeco v sokolské telovadnice; sokolská mladina ne ho zašla na kriva pota. V sokolsko armado vsi odrasli, da bodemo přerodili Jugoslovane v idealne pobornike najlepših kreposti. Kdor Jugosloven ta Sokol! Onim. pa. ki iz hudobnosti, grdega značaje ali zapeljani skušajo ovirati zmagoviti sokolski pohod, .le treba povedati, da Sokol v obrambi sokolskih interesov ne pozna sentimentalnosti. Z apotezo slovenskega Sokolstva in s prošnjo, naj Bog pravice blagoslovi sokolsko delo je starosta dr. Pipenbacher zaključil svoje krasno predavanje, ki je izvrsten primer resne in učinkovite sokolské propagande. Iz Celjske sokolské župe Žu-pni zle* ее bo letos vršil v Celju 15. junija. 'Zupoo načelništvo je razposlalo veem drušlvom prijavnice glede adeležbe na zletu. Ker je letošnji župni zlet v središču žup-nega teritorija, ее pričakuje mnogoštevilne udeležbe. Zupno načelništvo je že zletu določilo program. V soboto 14. junija ob 5. popoldne je seja sodniškega zbora, ob pol 6. se pri5no t'-kme za moški in ženski naraščaj, ki bodo končane okoli 8. ure, nakar bo ziopet seja sodti išfcega zbora. Na dan župnega zleta ob 6. zjutraj se pričnejo tekme za člane in članice v srednjem in nižjpin oddelku. Ob pol 9. dcipoldne eo skušnje, ob pol 12. je povor-ka. Popoldanski javni nastop ее bo pričel ob pol 4. Zvečer ob 8. bo na zletišču akademija, pri kateri bodo po možnosti sodelovala tudi zunanja društva. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem zleta 50% popust za vse razrede in riake izvzemši Orijent - ekepree. Popust je H ovo! jen na vseh progah v dravski banovini in na progi Sušak - Zagreb - Zidani most, z.) čas od 12. do 18. junija. Po poročilih, ki jih je prejelo župno na-edništvo, se vsa društva marljivo pripravljajo na župni zlet. tako da se upravičeno nadeia, da bo župni javni пае top k sodelovanju združil vsa župna društva. Ako bodo društva ostala zvesta obljubam, bo naš zlet veličasten uvod k velikim eokolekim prasni kom v Heogradu. Glede d<*ce opozarjamo, da korporativna ri ioběha ni obvezna, temveč je društvom prepuščeno, da o številu sama odločajo. Župna izbirna tekma članov in Slanic za prvenstvo in v višjem oddelku se bo vr§ila ločeno od župnega zleta. in sicer na praznik. 20. maja ob 8. dopoldne v telovadnici reljskega Pokola, ker bi na dan iupnega zleta wiradi preobsežne «novi ne mogli tekmovati vsi oddelki. Sokol r čr«4 pH PrevaUah je na cvetno nedelio donxulcfene priredil proslavo spomina prvesa jugoslovenske.ga škofa J. .1. Stross-maveria. Po maši se je zbralo v Geršakovi dvorani leoo število otrok in odraslih. Pro-svetar br. inž. Uršič je po pozdravu br. staroste orisa! v izbranih, pesniških besedah dobo. ki ie dala velikega biskupa hi je potem prikazal Strossmayerjevo delo za idedo jugoslovansko: Bil mu je pri srcu predvsem narod jugoslovenski, dasi je bilo tedaj njegovo stališče kot katoliški škof silno teáJco. a veliki duh ni klonil, delaá je v tem praven do svojih poznih let m je umestno, da se ob priffld 25»letnice smrti In 115-letnice rojstva spominjamo njega, ki nam Je kazal m trebil pot io pripravljal naš narod na leto 1918. Slava mu! Po predavanju se je predvajal film »Vsesokolski ziet v Pragi I 1926*. fei je na vse navzoče vpiMval po svojih veličastnih m presrčmh prizorih. Film se ie predvajal še v Žerjava. Preva-ljah in v Mežici ter pri predstavah potovalnega kina Rdečega križa v Črni. Naše dTuštvo Pa ne deluje le prosvetno, emako živahno ie delo v telovadnica. Posebno mladinski oddelki so se ojačali. da ima moška deca kar tri oddelke, ženska deca dva in moški naraščaj dva. Za junija se pripravlja telovadni nastop v Črni, kamor so vabljeni; vsi bratje in sestre, ki ljubijo naše Planine, našo Peco. Urško, Raduho m 01-ševo. Zdravo! Dopisi LESCE. Še o slogi Lesčanov. 2e zadnjo »Jutro« z dne 22. aprila je poročalo o razmerah, ki so nastale v naši fari. Velikonočni prazniki, ki jih vsak pošten kristjan z veseljem pričakuje in še bolj praznuje, so bili v Lescah v znamenju prepirov po gostilnah, kakor v prejšnjih časih, ko so se vršile volilne borbe. Čudno to, kaj ne, v občini, katera je na glasu ene najbolj gospodarskih občin. V tem času taka neumestna borba! In to zaradi cerkvenega sveta. 2e zadnjič smo si prepovedali vsako vmešavanje in to zlasti iz Radovljice, ponavljamo tudi danes, da odklanjamo, da bi nas od drugod klasificirali, kdo je katoličan, kdo hodi v oerkev, še bolj pa, kdo je kot sodno zapriseženi cenilec dosti verodostojen. To je samo stvar sodišča in nikogar drugega. Interesantno je pri tem, da se vmešavajo v te spore tudi večji gospodje, ki so bili dosedaj obče proglašeni kot strpni in smo jih kot take dosedaj poznali. Nam Lesčanom je bila vedno pred očmi gospodarska dobrobit občine. Sedaj moramo pa braniti interese cerkve. Tudi to bomo storili. Dogodki na velikonočno soboto nas k temu silijo. Oni, katerim ste odrekli katoličanstvo, so se udeležili velikonočne procesije, dočim so nekateri mladiči, ki menda v Krekovem imenu vodijo borbo za cerkveni svet, stali ob plotu in opazovali, kako se procesija razvija. Spravite vendar to mučno zadevo s sveta v korist pameti, cerkve in celokupne fare. To zahteva tričetrt vseh faranov, ki si želijo miru m sloge. Izjavljamo, da tudi z naše strani ne bomo štedili s koraki, pa naj si bo to prav enim ali drugim, ki v Ljubljani kažejo drugo lice kakor v Lescah. Lesce imajo že pirhe, Radovljica jih pa šele išče. Toda na tak način jih ne bo dobila, četudi vsi čevljarski vajenci v Lescah pomagajo. SLATINA-RADENCI. Kakor smo že poročali, je v zadnjih šestih mesecih priredil okrajni odbor pod vodstvom in na inicijativo agilnega g, Jakoba Zemljiča, župana in posestnika v Radencih, dva tro-mesečna gospodinjska tečaja za večjo izobrazbo kmečkih deklet. To je posebno važno za naš kraj, kamor prihaja vsako leto mnogo gostov. Prvega tečaja se je udeležilo 21, drugega, ki je bil zaključen s 13. t. m., pa 20 deklet. Istočasno se je vršil tudi večerni tečaj za gospodinje. Vse prostore in razsvetljavo je dala na razpolago brezplačno zdraviliška uprava, ostali stroški pa so se krili s prispevki okrajnega zastopa, radenske in jurjev&ke hranilnice in drugih. Pri zaključnem izpitu so pokazale gojenke, da so pod spretnim vodstvom gospodične Premrou izkoristile v polni meri vse nauke praktičnega in umnega gospodinjstva. Kuhinjski izdelki gospodinjske šole so bili razstavljeni v veliki dvorani restavracije g. Marška. Pri zaključni svečanosti so vsi priznalno ocenili trud in požrtvovalnost voditeljice tečaja in župana g. Zemljiča. ORMOŽ. Dramski odsek podružnice Udruženja vojnih invalidov v Ptuju priredi v nedeljo 27. t. m. ob pol 4. popoldne v dvorani na Kletarskem igro »Veseli dan ali Matiček se ženi«, komedijo v 5. dejanjih. Ker je ta igra v Ptuju dobro uspela, upamo, da bo tudi pri nas v Ormožu polnoštevilno obiskana. SV. ANTON V SLOV. GORICAH. Tukajšnje na novo ustanovljeno sokolsko društvo bo iimelo v nedeljo 4. maja ob 15. uri prvi javni telovadni nastop. Vabijo se na poset bratska društva iz biižnae okolice in sploh vsi prijatelji sokolské ideje. Pri tej priložnosti napravi tudi sokolsko društvo Maribor majniški izlet k Sv. Antonu v Slovenskih goricah. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Nas občinski sosvet se je izrekel proti potrebi lekarne v Laškem. Gerent je zdravnik. Občini Marija Gradec in Laško pa zahtevata lekarno soglasno. LIBELIČE. Za poplavljen« na Francoskem je nabrala tukajšnja šolska deca znesek 300.65 Din. Vse všolane vasi eo primerno darovale ter pokazale iskreno sočutje z nesrečniki naše prijateljske države. _ Veliki teden je bil letos tukaj v znamenju živahnega eksporta moke čez mejo. Pri nas je moka po 4.50 Din, čez mejo pa po šilingu kilogram. SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Pri Sv. Juriju ie res živahno. Vsak čas se zabavamo v šolski telovadnici. Tokrat nas je razveselila šolska mladina s pestrimi, živimi slikami v kraljestvu palčkov in vil. Ubo-20 sirotico je rešil srčkan kraljevič iz krempljev surove mačehe in pastork. Kako razigram so bili ti palčki, kako čedno so rajale te vile! Ali si moremo misliti boljšo mačeho in primernejše pastorke m sirotico in kraljeviča? In kdo je vse to vodil in kdo ie preskrbel sceneriio? Največ se je trudila gdč. učiteljica Zdolškova, režiserka, ki je žrtvovala čas pred šolo in po sodi, da je pričarala v kratkem času toliko življenja na oder. Na.ivečie zadořčenje je žela v zadovoljstvu jn navdušenju gledalcev, velikřh in malih. Njena zvesta pomočnica gdč. Kaj-čeva .ie vežbala petje in ples vil. ki nas je očaral Za prel.iubko in igri zelo prikladno sceeieriio. ki ie tabo zelo «ealaia občinstvo, pa sta se zopet trudila gg. Hajnšek in Sern-čar. BodS vsem. ki ste se trudili v korist Podmladka Rdečega križa, iskrena hvala! TEHARJE. Pr; ponoči hi o zaključku kmetijske nadaljevalne šole v Teharjih je bilo pomotoma poročano, da je bil obenem sklep gospodinjske nadaljevalne &ole. V resnici pa je bil samo zaključek kmetijske šole. Razstava ročnih del in kuharskih izdelkov gospodinjske nadaljevalne šole bo šele 11. тала. Toliko v pojasnilo javnosti. LOŠKI POTOK. Na velikonočno nedeljo ob 3. popoldne se je otvorila nova avtobusna zveea. Ob številni navzočnosti občinstva se Je tevrSIte. blagoelorvřter. Avtobne bo sedaj vršil redni promet med Lo§kim potokom, Sodražioo in Velikimi Laščami, od tam pa z Ljubljano. Vei e erca Selimo, da ее podjetje zadovoljivo razvije. VELIKE LAŠČE. (Smrtna kosa.) V nedeljo 20. t m. je preminul tukajšnji čevljarski mojster in posestnik g. Janez Za-krajšek v starosti 75 let Bolehal je komaj par dni. Blagi pokojnik je bil zaradi svoje marljivosti in mirnega značaja splošno priljubljen. Kot čevljarski mojster je izvrševal svojo obrt nad 40 let ter med tem časom izničil mnogo vajencev. Znan je bil tudi kot inavdušen lovec in H ubite! j naTave. Kot vnet in požrtvovalen gasilec ie bil odlikovan s srebrno svetinjo za državljanske zasluge. Kako izredno čislan je bi blagi Pokojnik, o tem ie pričala množica ljudi, ki ga je hodila kropit ter ga spremljala v torek na zadnji poti. Sportovaná rodbini ob tej bridki izgubi naše globoko sožaije. pokoj niiku pa blag spomin! STARI TRG PRI RAKEKU. (Smrtna kosa.) Na velikonočno nedeljo popoldne smo spremili k večnemu počitku gospo Heleno Bencinovo. Kdo nam ie bila ona. so najbolj pričale trume naroda, kj so se hodile poslavljat od nje od blizu in daleč. Obsuli smo z obilnim cvetjem našo dobrotnico. našo svetovalko, našo nepozabno mamo, ki je bila pravi primer one energične žene v naši Povesti »Gad je gnezdo«. Že v mladih letih letih vdova je v ornih hudih strankarskih bojih vzgojila svoja dva sina v prava narodna gada in ie s svojim primerom ter neumornim delom vplivala na vso svojo okolico. Moral jo ie spoštovati in ljubiti vsak. kdor io le poznal, ker si je ohranila vse te Jasnosti do svoje visoke starosti 84 let. Želeli bi, da bi tvoj duh plaval v potomstvu naših žen in jih prepojil s kri-stalmočistim značajem, kakršen je krasil tebe. Vzgledni ženi častem sjpamin! Občinsko gospodarstvo v Senovem Senovo pri Rajhenbnrgo, 22. aprila. Dne 16. t. т. ее je vršila seja občinskega odbora pod vodstvom župana g. Jožeta Ško-berneta. Navzočih je bilo vseh 16 odbornikov. Takoj uvodoma je stavil obč. odbornik g. dr. Benedičič predlog, da ее imenuje zapisnikar, in sicer obč. odbornik Baraga. Zupan je predlog odklonil ter ga ni hotel dati na glasovanje. Seja ее je nato vršila brez zapisnikarja. Kot prva točka dnevnega reda ее je vršil pregled knjig яа 1. 1929. Za revizorje eo bili izvoljeni gg. Baraga, dr. Benedičič in Rihter. Revizorji so ugotovili celo vrsto formalnih nepravilnosti, zlasti fungira župan na raznih nakaznicah kot naredbodavec, izplačevalec in prejemnik in manjka tako podpis blagajnika, kakor tudi predpisana taksa. Nekatere postavke niso detajlirane in župan je revizorjem odklonil predložitev detajliranih računov. Pri pobotnicah za tangento občine Senovo krajnému šolskemu odboru Je zopet podpisan edino le župan kot predeed. kraj. šol. odbora in pa potrdila blagajnika in sopod-pisa tajnika,, kakor je to pri drugih šolskih odborih. Na zadnji pobotnici je ostanek na plačilu zabeležen s 46.376 Din 60 p, akoravno znaša le 6367-60 Din. Pri pregledovanju obč. dohodkov je župan šele na izrecno zahtevo revizorjev predložil tudi seznam vplačanih pasjih taks in ее je ugotovilo, da se evidenca ne vodi točno ter da je v tem pogledu občina oškodovana. Na vprašanje, kaj je z 10% občinsko takso od ogleda mesa, je župan odgovoril, da mu me-sooglednih navzlic poajivu še ni izročil denarja za 1. 1929. Cilede trošarine na pivo, žganje in liker se je župan iarovarjal, da se ni mogla pobrati, ker finančna kontrola pobiranja odklanja. Revizorji so nato ugotovili, da drugod opravljajo ta poeel občinski sluge ali pa tajnik, a da župan soglasnega sklepa, naj ее tajnik nastavi najkasneje e 1. januarjem 1930 navzlic že objavljenemu razpisu tega ni storil,' temveč eam prejema tajniško plačo meeečnih 1000 Din. Revizorji eo izjavila, da mora župan iz svojega nadoknaditi škodo, pristojna oblast pa naj se pozove, da ugotovi, koliko je občina vsled teh malomarnosti utrpela na dohodkih. Tudi se naj ugotovi, kdaj je doepeval denar iz davčne uprave v občinsko blagajno, ker iz prilog to ni razvi-deti. Pri ubožnem ekladu во revizorji ugotovili, da nekateri računi niso kolkováni, dasi je prejemnik takso plačal. Računi za občinske siromake niso specificirani. Za občinsko si-romakinjo Elizabeto Brečko Je vknjiženih 2443 Din 75 p, resnično pa je prejela glasom svoje knjižice 1614 Din 80 p. Z orarom na vse to odklanjajo revizorji županovo zahtevo, da overovijo račune. Občinski odbor je nato pričel z razpravo proračuna. Pri točki tajniška plača 12.000 Din, ki jo sedaj prejema župan sain, je obč. odbornik gosp. dr. Benedičič ponovno zahteval, naj ее nastavi tajnik vsaj s 1. majem in končno vendar že najame nevtralen lokal (ki je na razpolago) za občinske seje, da ne bo treba zborovati v gostilni g. župana. Ostro graja, da župan tudi soglasnih sklepov obč. odbora ne izvršuje. Zupan odkloni dr. Bene-dičičeve predloge, prične kričati in — prekine sejo do drugega dne. Drugi dan, 17. aprila, je župan po otvoritvi eeje ponovno zahteval, da naj revizorji overovijo račune. V imenu revizorjev je dr. Benedičič zahtevo župana odklonil, sklicujoč se na odgovornost in zakon. Obč. odbornik g. Baraga pa je predlagal nezaupnico, ki pravi: Izrekamo županu g. Jožetu Skobernetn nezaupnico. ker nimamo r njega kot župana poverenja ter zahtevamo na podlagi poročila revizorjev takojšnjo nradno preiskave županovega poslovanja s strani pristojne oblasti. Ker se g. župan ne drži sklepov občinskega odbora in dela samovoljno, ne moremo razpravljati o proračunu, niti se ne moremo pod njegovim županovanjem udeležiti nobene seje več. Za to nezaupnico je glasovalo sledečih 11 občinskih odbornikov: dr. Benedičič, Fran Škoberne, Peter Kovačič, Miha Brilej, Anton Sadar Ludovik Pelretič, Jože řenica, Jože Rihter, Jože Kadivnik, Fran Ferlin in Ivan Baraga. Zupan in obč. odborniki Abram, Gril in Bitenc 90 protestirali z vpitjem in kričanjem. Ko je bila nezaupnica sprejeta, je župan zaključil sejo ter pozval vse občinske odbornike. ki so glaeovali za nezaupnico, naj takoj zapustijo sobo. češ, sedaj niste več v občinskem uradu, temveč v gostilni! Župan e svojimi tremi odborniki je pri tem pozval obč. odbornike večine z jrekrutk in »prite-penck ter hujskal v sosedni gostilniški sobi sedeče pijane goste nanje . , . Občinski odborniki večine so vložili ovadbo proti županu na državno pravdništvo in na kr. bansko upravo. Kakor čujemo, eo ?e poizvedbe že pričele. Skrajni čas je, da se napravi red v občini. AFRIK — nudi po najnižji ceni, na debelo in 6218 drobno FRANC ERJAVEC „Pri zlati lopati" Ljubljana, Wolfova ulica 12. Simmerioški bencin električni mali traktorji aajidealnejši stroj za prevažanje materijala. Bencin električne mal® lokOltlOtiVC za polja, tovarniške tire in rove. dinamo motorji za neodvisno preskrbo toka. vozne motorne sesalke и poljedelstvo, vrtnarstvo in cestne gradbe. stabilni m vozmbencin bencol-motor ji najmodernejši, najekonomičnejši stroji na krogličnih ležajih. MASCHINEN und WAGGONBAU-FABRIKS. A. G. in SIMMER1NG WIEN XI., Hauptstrasse 38—40. Inženerski biro JULIJ BREITW1ESER ZAGREB, V( dnikov 11 Tel.26-89 Zastopstvo: Knjigoveško Zahtevajte vzorce s cenikom I platno in gradi dobiva se najugodneje pri M. NARBERCiER I SIN, ZAGREB, Radisina 7 — Telefon 53-0« Generalni zastopniki in glavno skladišče ra Jugoslavijo. — Trornice И. «BAB-a I SINOVI, Praga, liunaj, fijii G П A Ml O F 0 N 1 za reklamne nizke cene na dolgotrajne obroke najugodnejše kupite pri „TEHNIK" JOSIP В A N J А I, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. V palači Okr. urada. Velika izbira plošč po vsakem okusu! _ POTNIK tekstilne stroke, ki je v Sloveniji dobro vpeljan, dobi takoj mesto. Oferte samo prvovrstnih moči z navedbo referenc je nasloviti na anončno ekspedicijo »Schmolka«, Novi Sad, pod šifro »Textilreisender« 6201 _ OTVORITEV GOSTILNE Dne 4. maja t. 1. otvorim vse na novo prevzete gostilniške prostore staroznane gostilne »OGORELEC« na Škofljici. Pri omenjeni otvoritvi praznuje tukajšnje gasilno društvo svojo običajno Florijanovo nedeljo s plesom in postrežbo pristne kapljice in svežih mesenih in riževih klobas. 6213 EDVARD ROBEŽNIK. Emaffirane tablice točno po zakonu o imenih kreier In nlic in o oznamenovanju Ы# я «{«vilkami dobavlja najhitreje ln p« izredno nizkih eenah _ mr SLOGEAB-LJnbl Jana H Prevozni trlciklji se izdelujejo za trgovce, peke in ше&атј« v različnih modelih. — GewMrf franko. Prodala na obroke. »Tribuna« F. B. L, ЦиЬЦаяа. 'ißmßiaie^cm SUSýK Veletrgovina vina osnovana 1876. ргчхжЛа sTKvJa febrana in zajamčeno narav«« dalmatinska vina: Belo, opolo in črno. Specialiíete v sod'A najma ще od 50 fctrov Originalni viški opolo, Vugava, dalmatinski »Burgundec« i »Dingač« z otoka Pelješca. Priporoča svoja vina v steklenicah od 3 in 7 deci: »Viški Crljenak«, »Viška Zlatarka« i »Prošek« O bakovostá naših specialiitet v steklenicah m sodih se lahko prepričat« v Zagrebu v »Grajski kleti«, na Sušáku v »Hotelu Kontinental« kakor tudi po vseh bo-tjih restavracijah m gostilnah v vsakem večjem mest" naše domenim« ter na parobrodih »Jadranske plovidbe«. Naibolfe pa se prepričate, »bo sami za poskušnjo naročite! Vsa naročila se izvršujejo hitro в bočno. г l ! : : г I : : i Najboljši in najcenejši so —— »MINERVA« šivalni stro-ji, s 151etno garancijo, sa-mo pri „TEHNIK" Josip Banjai LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 20. Tudi na dolgotrajne obroke 6212 DDGDGDDDQDDDDDDDQDDOnDöDDCjnDOöGODnoaciaoaDDDC 15 minnt obžarjenja in rastlina dozori v polovičnem času... Tako so poročali nedavno nekateri listí. Kakor znano, nameravajo na umeten način skrajšati dobo zorenja pri vseh kulturnih rastlinah, da bi imeli n. pr. o Božiču na razpolago obilico cenenega cvetja in pomladanske zelenjave. Pri sedanjem stanju je mogoče pospeševati rast samo pri rastlinah, ki imajo že same po sebi veliko prodajno vrednost. Kako in s kakšnim uspehom poroča v daljšem članku zadnja številka ilustrované tedenske revije »Življenje in svet. Cortezov grob Fernando Cortez, znani španski os-vojevaleč, je podjarmil v letih 1515. do 1521. Mehiko, dröavo nesrečnega Mon-fcezume. Sele zdaj je zvedela mehiška vlada, kje se nahajajo ostanki zmagovalca, brez katerega ne bi bilo sedanje Mehike. Nad sto let so čuvali to skrivnost Cortezovi nasledniki, ki niso zaupali republiku Leta 1529. je naklonil cesar Karl V. Cortezu naslov markfcia del Vale de Rexaca. Sedanji lastnik tega naslova in Cortezov pravnuk, knez Antonio Pinateli. je pred kratkim sporočil mehiški vladi, da ležijo Cortezovi ostanki v cerkvici Jezusa Nazarenčana v prestolicd Mehike. Leta 1823. so proglasili mehičani svojo neodvisnost. Takrat so tajno prenesli Cortezove kosti na ta kraj njegovi sorodniki in častilci, ker so se bali, da bi jih utegnila množica onečastita iz sovraštva do Španske. V boju zoper prometne težave Na londonskih cestah so irvexffl praktično novost« U omogoča r najožjih ulicah Jn največji gruči lahek obrat avtomobilom. Vrteče se plošče obrnejo avtomobile ▼ poljobno smer na tako majhnem prostora ta tako Mtns da promet то zastane ekotaf nW za mimrt» Iz življenja in sveta Podpis londonske razorožitvene pogodbe Slika Je bila oddana po radiu v trenutku, ko podpisuje sporazum ameriški zastopnik Stfmson (1); desno sedita Briand (2) in Macdonald (3). Igra s smrtjo Pri snemanju za življenje nevarnih prizorov nadomeščajo filmske zvezd» nike v njih vlogah posebni strokovnja» ki. V Hollywoodu »aublira smrt« pred vsem Dick Gras, nekdanji ameriški vojni letalec, ki si je zaslužil na fran» ceski fronti priimek »kralj zraka«. V svojih zanimivih člankih zatrjuje, da ni njegov sedanji poklic nič manj ne» varen, nego je bil boj proti Nemcem. Nekeöa dne ga je brzojavno obvestil »Fox»Film«: »Točno 17.30. Požarni pri» zor. Nujno.« Grasa so povedli po ozki lestvici na vrh peteronadstropnega, na» lašč za to zgrajenega pročelja navidez» ne hiše. Bila je izdatno polito z benci» nom. posuto s smodnikom in obloženo s kupi starega papirja ter jako vnet» liivega porabljenega filma. Režiser je dal navodila: »Skok v zadnjem trenut» ku, ko bo vse pročelje v ognju. Spodaj bodo ognjegasci razpeli mrežo.« Opo» zoril je tudi skakača, naj vročini kiju» buje do zadnjega, ker se bo nastavila mre/a šele v zadnjem trenutku! Gras je torej zavzel prostor v najvišjem oknu in kmalu so naokoli zašvigali pla» meni. Kljub negorljivi obleki je obču» til kmalu peklenske muke. Moral je »igrati« minute, dokler ne bo zadonel žvižg za skok. Naposled ga je vendar zaslišal in se je pripravil, a v istem trenutku je zapazil, da mu bodo na. poti telefonske žice v višini tretj.ega nadstropja. A kaj bi ugibal, če so mu lizali ognjeni jeziki obraz! Z zaprtimi očmi je planil Gras v brezdno. Obču» ti! je grozovite bolečine v razpetih ro» k ah, katere je kakor z britvijo zadel telefonski vod. Zavedel se je pozneje v zdravnikovem naročju v trenutku, ko so mu obvezovali ožgani obraz, in je zastokal od bolečin. V istem trenutku se je z grozovitim ropotom zrušila vsa zgradbah na katere strehi ie pred krat» kim stal. Za vse to bo prejel Dick Gras poleg pismene zahvale 150 dolar» jev honorarja. Ni dvoma, da bi mikal sličen zaslužek (približno 8 in pol tisoč naših dinarjev) le malo katerega dru» gega človeka! Drugič je moral Gras v sliki »Med oblaki« nadomestiti znanega Toma Mi» xa. V višini 200 m se je na rokah spu» stil po konopcu. Milo je prosil reži» serja. naj bi mu dal pravo lestvico, a prošnja je bila odbita: smel je samo zavozlati konopec. Obvisel je na kon» cu 8 m dolgega nihala in z desno roko je moral mahati igralcem na tleh. Pro» peler je dvigal v zraku prave valove in Gras se je vrtel okoli lastne osi. To jc trajalo 12 minut, na koncu prizora je občutil Gras hudo omotico. Ko se je zopet povzpel do letala, so mu tekle solze iz oči in kri iz nosa. Moral jc dvigniti nogo na stopnico in se je zgrozil: zadel je z žepom v neko žico in se ni mogel oprostiti. Ropot motorja je zaglušil njegov glas. Pilot ga ni vi» del. Gras je že mislil, da bo strmogla» vil у smrt. V zadnjem trenutku se je pilot ozrl. razumel nevarnost in ujel priliko: z levico je Grasa prijel za ple» čc in ga sunil naprej. To je zadostova» 10, da je dosegel Gras z eno nogo stop« nice. Dva fotografa: v letalu in na tleh, sta mirno posnemala ta prizor, ki bi b:l kmalu pokvaril po režiserju pred» videni srečni konec filma! Še večjo nevarnost je doživel v zna» nem filmu »Krila«, ki smo ga gledali tudi v Ljubljani. 600 kopačev je noč in dan tekom več mesecev pripravljalo »zapadno fronto«. Razorali so na sto» tine hektarjev tal, naredili jarke, žične zapreke in 4 m globoke in 12 m široke jame. Iz zemlje so štrleli 4 m dolgi ko» 11. V zraku je krožilo 24 letal, ki jih je posodilo vojno ministrstvo. S 25. se je moral Gras, »od Nemcev zadet«, zru» šiti na tla. Navadni tank so nadome» stili s posebnim, manjšim na krilu, ker bi sicer našel Gras pri padcu smrt v gorečem bencinu. Letalec se je zavil v vato in si nabasal čelado s platnom. Dvignil se je v višino 250 m, kjer so pričeli »Nemci« napad. »Sovražnik« je prišel preblizu, da bi vrgel bombo in je Gras komaj naravnal svoje, v raz» burkanem zraku tavajoče letalo. Šele potem je videl, da razvija brzino 110 kin na uro. To je bilo preveč, da bi se spustil na določeni, samo 8 m široki prostor, kjer je bila nameščena bodeča žica z razcefranim konopcem in ostri koli z mehkimi, napol vlažnimi cement» nimi stebriči! Gras je zmanjšal brzino do 95 km in v višini 60 m napravil do» menieni napačni krog, ki je povzročil padec. Letalo je besno treščilo ob tla in se obrnilo. Gras si je otipal glavo, vide!, da ne krvavi in po vseh štirih je zdrčal v bližnjo jamo. Komaj je ušel smrti: v prihodnjem trenutku se je že vnel bencin. Sploh ie imel nepo» pisno srečo. Namesto določenega var» nega prostora se je v naglici zvrnil prav blizu med prave kole in bodečo žico. Rešil ga je samo čudež! Koli so prebili letalo, in se je zapičil eden od njih v krilo le nekoliko centimetrov vrh Grasove glave. Čim je zlezel iz luk» nje, je zagledal kakor smrt bledega operaterja: letalo, ki je zgrešilo dolo» čeni prostor, je skoraj zmečkalo film» sko kamero z operaterjem vred. Oba slučajno smrti rešena moža sta si krep» ko stisnila roke. Grasa so plačali za nje» gov strah, operater pa je doživel iste občutke, ne da bi za to kaj dobil. Komična pravda Nekli Languel v Parizu je šel v kinematograf, ki mu je obljuboval »zvočni film z glasovi, godbo in razgovori«. Res ni bilo videti pred platnom ne godcev ne klavirja. A Langiuel je kmalu odikril, da so miu predvajali navaden nem Шт. Govoril Ln pel je samo z zvočnikom ojačen gramofon! Zdaj je zahteval Languel od sodni ie, naj mu plača lastnik kinematografa 200 frankov za izgubljeni večer in s sleparstvom povzročeno žalitev. Vendar je priznala sodnija, da ima samo oblast pravico kaznovati podjetnika in je dobil ljubitelj zvočnih filmov samo povrnjeno vstopnino. Poročni običaj ob reki Weseri na Nemškem 2eota potaea neřestí ва slavo poročno krono» Prof. dr. Albert Le Coq Znani arheolog ki raziskovalec Le Coq Je umri te dni r svojem 70. leta. Njegovo znamenito dete Je bila odprava v podzemsko kitajsko mesto Turfae ▼ Notranji Mongoliji. Gotove (Dam /e ljubša . dobro prilegajoča obleka, kakor pa slab kroj. Naši kroji so eksaktnL štofi zadnjih novosti in poceni. Drago Schwab, Ljubljana Rabindranath Tagore o Gandiju V Cap Martinu blizu Nice biva zdaj znani indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki bo majniika meseca odšel na Angleško. Sprejel je sotrudimka »Joupnala«, ki piše, da izgleda 70 letni, visoki jn strumni Tagore z dolgo, belo (brado kakor svetopisemski prerok. Rekel ie sledeče: »Prišel sem v Evroipo, da zopet in zopet po svojih močeh pomagam zapadlemu človeštvu spoznata Resnico. Pisal seim že, da je Evropa poklicana prosvetliiti zemljo. Znanost oprosti vseh spon diihá im telo. Ampak na Zapadu imate preveč sebičnosti in praktičnosti. Evropci so poizabili na človeštvo iin samo računajo. Zavzeti po politični im nacionalni častMepnosti, mislijo zgolj na denar in gmotne koristi Mi pa hnaimo druga 'bogastva, in samo ta so istimita. Vzhod je usmerjen v večnost. Srce arientaiičevo je vsem odprto in hoče, da bd ga razumeli.« Tagore širi svoje nazore v lastni filozofski šoli, okoli katere je nastala velika vas s približno 3000 prebivalci. Učenci, pristaši najrazličnejših veroizpovedi se učijo Resnice, mauika o brartstvu, fci je bodočnost Človeštva. Postašajo tudi predavanja o morali m zdravstvu, modernem poljedelstvu in kimetijsiki kemiji ter se učijo angleščine m francoščine. »Kai pa mislite o Gandhilju?« je vprašal poročevalec. »Gianda je velik d!uh. Žrtvoval se je svoji domovini. A če hoče svobodo, ne bi smel pozabiti, da ni nobene svoboldie raizien svobode diuhá. Ce hoče čflovek doseči prostost, mora pred vsem oprostiti lastno jnisel. Sicer pa so narodi še vedno zasužnjeni, бе se trefí imenujejo — svobodkie!« Ponesrečeno utelešenje Miss MiBerjeva je igralka v Londoira in tudi špiritistinja. S pomočjo duhov je navezala stike z aname Saro Bernhar-dovo na onem svetu. Slavna pokojtnica je izrazila željo, da ba še enkrat pred-očila Zemljanom svojo visoko umetnost v »Dami s катеМјаит« ali »Fedri«. Utelesiti se je sklenila za to v gospodično Miller je vo. Seveda je obvestil odlikovani medij o velikem dogodku londonski ttsk: »Ne trdim seveda, da borni povsem enaka vefifci jgrafflci. A obljufoSa nd je pomagaiti in še več: rekla Je, da bo sama govorila z mojimi usti. Jaz moram pripraviti samo ulogo, obleko in odrski nastop. Govorila pa bo Sara Bernardova in jaz bom le njene orotdlie!« Nova vrsta reklame je seveda učinkovala na občinstvo in predstava se je vršila pri razprodani dvorani. Toda gledalci in kritiki so soglasno izjavili, da je izgubila Sara Bernhardova na onem svetu ves svoj talent in ne zna več igrati! Izgubljeni in najdeni sin V francoskem mestu St. Omer se je nedavno primeril čudovit dogodek, ki spominja na zapletljaje fantastičnih romanov. V neko lamošnjo kavarno je prišel mož in je v razgovoru z gos'.» pripovedoval, da je rodom iz St. Omer» ja in da si je prišel ogledat svoj • Jri kraj, ki ga je ostavil kot triletni d-^ček. L. 1885. je njegov oče ušel svoji "'eni v Ameriko in vzel s seboj svoje dete. Tam pa je oče kmalu umrl in sirotka je vzela k sebi neka poljska rodbina in ga vzgojila kot Poljaka. Ko je og< rasel, je delal po rudnikih in sedaj je prišel v Francijo, kjer je dobil službo nadzornika nad poljskimi rudarji v severnovzhodni Franciji. Pripovedova» nje moža. ki je po rodu Francoz, po vzgoji Poljak in po državljanstvu Američan, je napeto poslušala neka stara dama, ki ie bila slučajno med go» sti v kavarni. Naposled je nagovorila moža in po par vprašanjih in odgovo» rih je razširila roke in objela pripove» dovalca. Izkazalo se je, da je to njen davno izgubljeni sin. „Chi, naš dom in naša slava" V nasprotju z londonsko razorožit» veno konferenco so vodili Chikaški raz» bojniki dolga in zamudna diplomatska pogajanja, predno so se odločili, da bo» do sedli k skupni zeleni mizi. A v na» sprotju z diplomati v Londonu so skle» nili hitro in lahko popoln sporazum. Chikaška razorožitvena konferenca se je vršila minuli teden v varnem kvar» taškem klubu in so se tam srečali vo» ditelji treh sovražnih tolp: Caponija» Krivonosca, Buxa Morena in Joa \Vel» Ia. Sklenili so večni mir, da bi lažje iz» koriščali velemesto. Razdelili so ves Chicago v tri dele in s tem odpravili dosedanje stalno medsebojno prepira» nje pri tihotapljenju alkohola, izkori» ščanju opijskih in kvartaških brlogov ter obdavčenju bogatih stanovalcev. Krivonosec»Capone je dobil zapadni oz. jugozapadni del, Bux sevrozapadni in Well ostalo področje. Posebno raz» sodišče bo odločalo o spornih vpraša» njih Capona je dobil častni naslov »starešine« in s tem je postal po dol» gem boju dokončno »kralj chikaških zločincev«. V nasprotju z mednarod» nimi navadami niso bili novinarji ob» veščeni o konferenci. Zvedeli so samo, da so bili delegati dolgo časa zelo ne» zaupni, niso marali ostaviti orožja v veži, kakor zahtevajo pravila igralnic, in so govorili stoje, z desnico v hlač* nem žepu. Vendar je pozneje obvelja» lo poslovno razpoloženje in ni prišlo do streljanja pri zeleni mizi. Malo krvi je bilo prelite samo »slučajno« in po krivdi »neorganiziranega« ostalega zlo» činskega sveta. Manjše tolpe vlomilcev in tihotapcev so postale jako nervoz» ne, čim so zvedele o posvetovanju treh najuglednejših zločincev. Posrečilo se jim je ugotoviti kraj sestanka in so odposlale Johna Blowa, »kralja chika» ških žeparjev«, po sledovih nekega »delegata«, da bi se vtihotapil na kon» ferenco. A stražarji treh, pri konferen» ci udeleženih »držav«, so pravočasno zasačili Blowa in mu kratkomalo upih» nili luč življenja. Drugi dan so našli njegovo osemkrat prestreljeno truplo na mestnem smetišču. Zato ne ve jav» nost (ne da bi govorili o policiji!) ni» česar natančnega o poteku konference. Znano je samo, da se je končala s si» jajno pojedino z najboljšim vinom in delikatesami. Vsi navzoči so vzklikali »hura!« na čast odsotnemu Caponiju, svojemu na novo izvoljenemu »kralju«*. Zapeli so potem svojo himno, ki jo je uglasbil neki vlomilski pesnik in katedre besedilo se prične s stavkom: »Chi, naš dom in naša slava!« — Za naše pojme čudne razmere! Avstrijski nadvojvoda pred sodiščem Biva nadvojvoda Leopold Salvator, M Je obtožen tatvine ln se zagovarja pred newyoršklm porotnim sodiščem. Predmet tatvine Je ona znamenita ogrlica, ki Jo je bil cesar Napoleon po-daril svoji soprogi Mariji LojizL Mesto Marimont Pred petnajstimi leti je v Ameriki umrl bogat tovarnar Amerv. Njegova vdova, mistress Marvmont Amery, je sklenila porabiti podedovane milijone za javni blagor. Nakupila je veliko po» krajino v zapadnem delu Zedinjenih držav, ki slovi po milem podnebju, in se je lotila zgradbe novega mesta. De* lo je trajalo 12 let in je zdaj končano. Novo mesto z 800 najmodernejšimi lu» šami leži blizu Cincinatija in je ž njim zvezano po električni železnici. Sleher» no stanovanje je na solnčni strani. Sle» herna hiša ima veliko električno kuhi« njo, kjer pripravlja po magistratu pla* čani kuhar jedi za vse stanovalce. Iz» redno velika okna zavzemajo skoro ves zid v vsaki sobi in so opremljena s posebnimi dragimi stekli, ki neovi» rano prepuščajo za zdravje koristne ultravijoličaste žarke (za te so navadna stekla neprodirna). Vsaka ploska stre» ha je izpremenjena v vrt z basenom za kopanje in s peščenim ležiščem za solnčenje. Ulice so zelo široke in dva mestna trga sta obenem krasna parka. Mesto je dobilo na čast graditeljici ime Marvmont. Mistress Amery je iz« ročila mesto v popolno lastnino izvo* lj enemu magistratu, katerega člani so ugledni javni delavci. Ta magistrat deli brezplačno doživi j enska stanovanja ne« omadeževanim družinam, ki bi se ho* tele naseliti v Marymontu. Stanarino bodo plačevale samo imovitejše stran» ke, in tudi v tem primeru bo dvakrat nižja, nego je to v navadi po ameriških mestih. Kdo je izumil phig-pong Iz Londona poročajo? Na otoka Wrightn je nmrl v 78. letu svoje starostí izumitelj igre ping-pcmg James Gipp. proti sivim lasem! v j Ne barva, temveč vrača i\v>/ sivim lasem prejšnjo na- ' 4 ravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot z& zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez po£t-= nine Din 35.—. ZORA VODA L OREL, Zagreb Kadiceva (Doga) uL 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na «tljlve naslove. f Ali se želite iznebiti p ro 11 na bolečin v kosteh in išiasa brez nevarnosti? Renma ie strašna in ze o razširjena bolezen, ki se ne izogne niti bogatašu n^i siromaku in išče žrtev, kakor v pa acah, tako ud v kočah. Prerazhčne so obl ke v katerih bolezen nastopa, največ bolezni je pa takih, ki se nazivajo z najrazličnejšimi imeni medtem pa niso nič drugega kot í ■ reumatizem Enkrat bolijo kosti in členki, dru-řv gič členki otečejo, pohabljene гоне Гп noge, trganje, zbadanie v raznih delih te esa ce!o oslabljenje vida, vse to so posledice reume in bolečin v kosteh. Kakor so različne oblike s katerimi se bolezen pojavlja, ravno tako števil a so rno-moča in nemogoča zd>a i!a, med cina, mjks-ture, mazila itd., ki se trpečemu človeštvu ponujajo. Večna teh sredstev ne more popolnoma ozdraviti, kvečiem bolečine samo ublažiti. To, kár Vam pa mi priporočamo je popolnoma neškodljiva zdravilna p jaca, katera je že mnogim bolnikom pomagala! Naša kura je izborna in deluje hitro pri zastarel h, kroničnih siuža ih Da pridobijemo čim več pristašev smo sklenili vsakomur, ki nam piše podati oooolnoma b*e?p!acno našo interesantno in poučno raspravo. Kogar torej mučijo bolečine in kdor se žel teh bolečin hitro, temelj to in biez nevarnosti iznebiti, naj še danes piše na: Bertin—Wilmersdorf, Brurhsaie siresse Hr. 5., Abt. 19 97 a MOEIELI! Dobe se po solidni ceni, i tudi na obroke, le pri tvrdki: Ki*. VOK LJt BLJA3ÍA ir " Í-F Ä-" ■- : S te v. 13978/30. Ref. \ТП. »liemc zover Scozo je po ČL 3. pravilnika z dne 14. marca 1925, Ur. 1. št. 93/21 iz 1. 1926. v prvem leta starosti za vsakogar obvezno. Da bodo vsi starši mogli tej zakoniti dolžnosti glede svojih otrok brez vsakih stroškov zadostiti, se bo vršilo javno brezplačno cepljenje zoper koze, in sicer: L za Barje v četrtek, dne 8. mafa 1930 v ostdotni Soli* :2. za Shodni© šiško v ponedeljek, dsae 5. maja 193© v oadotiii šoli« 3. za Krakov© in Tk*novo v torek, dne fe. mafa 1930 v mestnem otroškem vrtso v Cerkveni št. 21, 4. za Vodmat v ssbsts, üne 3« mafa v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici št. 2, 5. za vse ©stal© mesto v petek. 2. mala ia v sredo, dne 7» та fa 193© v Mestnem domu "sie. K cepljenju naj se prineso vsi otroci, ki sploh še niso bili cepljeni, in pa om, pri katerih cepljenje doslej ni imelo uspeha. K cepljenju je prinesti otroka čistega in v čisti obleki. Vsak otrok, rojen v prejšnjem letu, mora biti cepljen v tekočem letu. Vsak otrok, star najmanj tri mesece, se lahko cepi v tekočem leto. Opozarja se, da je k cepljenju prinesti iz mesta tudi vse necepljene otroke, čeprav niso izrecno s posebnim vabilom k cepljenju povabljeni (n. pr. dosel jeni, neprijavljeni itd.). Starši, ki so prejeli poziv za otrokovo cepljenje, ga morajo k cepljenju prinesti s seboj in se morajo točno držati v pozivu določenega kraja in dneva. Teden dni po cepitvi se bo vršil pregled cepljeneev na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu, katerega se morajo udeležiti vsi cepljenci, se bodo izročila tudi izpričevala o cepljenju. Cepljenje izven omenjenih dni in ur je vsak dan med uradnimi urami na mestnem fizikatu mogoče, ni pa brezplačno. Starši, ki bodo dali svoje otroke cepiti po zasebnem zdravniku, MORAJO predložiti mestnemu fizikatu dokazilo o cepitvi tekom prvega leta otrokove starosti. Otroci, ki bi se iz kakega tehtnega razloga (n. pr. zaradi bolezni) ne mogli cepiti, se morajo opravičiti ob priliki javnega cepljenja v gori navedenem času in kraju ali pa med uradnimi urami v mestnem fizikatu v Mestnem domu, in sicer najkasneje do dneva, ko izpolnijo prvo leto starosti. Kdor se bo pregrešil zoper določila navedenega zakona, bo kaznovan po čl. 3. z globo do Din 250.— ali z zaporom do 6 tednov. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI. dne 15. aprila 1930. ...............HM Kot sama kri in mleko postane Vaše lice v 3 minutah! Enostavno razmažite nekoliko kapljic pasteriziranega Leton - mleka za lice na kožo lica! Potem natrosite obitajni puder, pa bo vaše lice takoi postalo čisto in mehko ko baržun. Uvela koža lica oživi, s svetlečega se nosu in čela izgine vsak blesk izginejo madeži na licu, lice se nič več ne poti. solnčne pege se prekrijejo. Leton ie povsem neškodljivo. Prikladno je za vsako kožo lica Njegovo delovanje traja neobičajno dolgo! Na letonizirani koži lica na-trošeni puder tra.ia celi dan in celo noč. Puder ki se natrosi na Leton. ie popolnoma neviden. Ena steklenica Let°n-m!eka za lice. ki traja za dolgo dobo. stane 30 Din. Dobiva se v lekarnah, drogerijah hi parfn-meriiab. Ako ga kje ne Ы dobili, obrnite se na lokalni depot: DROGERITA NADA. Kolár I ОяЬг14. Siibotlca, Strossmajerjeva ul. ali na drogeriio Gregorič, LJubljana ojosniijočo brošuro o protinu, ishiasu, revmi, želodčnih bolečinah. žolčnih kamenih in živčnih boleznih proti plačilu poštnine 10 Din pošlje vsakemu trpečemu vodstvo F. Toplak, Ljubljana, Gerbičeva 19 ood »Padiumshema«. 108 Mladostna lepota! NOVA KOŽA OBRAZA. Z «.porabo upohainega niedvrin. biološkega preparata dr. Dorrakie & Oie., Pariz, »Astngent Speciil Venui« postane obraz v JO—Í4 dneh pomlajen fcgubijo e* za v « d n o vse gube, madeži. ре<»е, boboljiee, таЗбоЬа in groba koža. — Obra?, postane nežen, stcž in mehek, k-.fcor pri majhnem ou^km. — Garnitura etane 82 Din. LEPA OKROGLA Ж POLNA PRSA M октаа T>*kc dam©. Oe ргат во prsa ье t.-i.ko jako lakríljaDa in viseía, topila bodo z uporabo >Lait do Juno« zsvidno bujnost, okrog-test in trdnoet t najkrajšem íaei Stan i 45 Din. RAVNO DRŽANJE TELESA ее doseže z nočitvijo »Saša Geradeba-!-terja/«. Pospešuje normalno dihanje in praiviiln« delovanje pljui. V 14 dneh ее pripognjen in grbast hrbet popolnoma poravna Stane 52 Din. »CENTIFOLIA. koemetičo! zavod, Zagreb, JerlSIdeva 8. Zahtevaj!» brezplačne lln.t™— -nil-pi Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo hlS, Iz znanih Karlovskih opekarn »ILOVAC«, dobavlja franko vsaka postaja po »ITIrnvn« konkurenčnih cenah, samo »MiONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7. gg Stavbno nadzorstvo stavbno vodstvo, cenitev hiš in zemljišč ter izdelavo načrtov prevzame strokovnjak s 301etno prakso. Dopisi na: Arhitekt Rudolf Treo, Ljubljana, Gosposvetska 12, П. 5723 VAŠE PO POZEBI, RANAH, KURJIH OČESIH IZMUČENE NOGE spravi v red topla kopel v soli sv. Roka, v kateri je raztopljeno nekaj dkg sv. Roka nožne soli. Takoj čutite olajšanje. Vaše noge postanejo kot novorojene. Sv. Roka nožna sol se dobiva у lekarnah in drogerijah, 1 veliki zavoj stane Din 16. Kjer je ni na zalogi, se obrnite na depot: Drogerija NADA, V. Ga-brič, Subotica. 5930 I Vsakovrstne trgovsae Kniige, Strace, шаре, noteze, herbari e. od emalne knji žice, bloke, zvezke i. L d. nudim po skrajno ogodnlh cenah! ПН DEBELO - - - НЛ OROBII flnton Jane lit UIIBLJHflH FlorjanskanI 1 Knjigoveznica in Crtalnica trgovskih knji f J¥ovo „PUCH« 250 cm3 motorno kolo Cena proti gotovini: Din 12.009.— Ugodni plačilni pogoji na 6-, 12-, 18 mesečne obroke. — Najcenejše motorno kolo, ki ustreza vsem zahtevam. Zaloga vseh rezervnih delov. ■_ Ilustrirani katalog brezplačen. Glavno zastopstvo: Viktor «olii noc. ТЛ n bi i an a. I>niiafska с. 31 REPROGE-BÁNYAI S TO ZNAMKO SO GARANTIRANO VOZLANE TER BREZ KONKURENCE PO KVALITETI IN PO CENI Zalivala Za obilne dokaze iskrenega sočustvovanja povodom izgube naše predobre žene, nadvse ljubljene matere, tete, sestre, svakinje, tašče in babice, gospe Pavle Rojina izrekamo tem potom vsem najiskrenejŠo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo vsem darova tel je m cvetja in vencev, učiteljstvu in šolski mladini za častno spremstvo, gg. pevcem in vsem, ki so nepozabno blagopokojnico spremili na njeni zadnji poti. Zg. Šiška, 24. aprila 1930. 6139 Globoko žalujoči ostali. Zahvala Iskreno ljubav so izkazaH naS preminuf mamici Mariji Vrečer roj. Naško nadiičiteljevi vdovi In hišni posestnici ▼ Celju, vsi oni mnogoštevilni njeni p. n. čestflci, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. In ta živa zavest nam je najbolj olajšala našo neizmerno bol. V imenu vseh sorodnikov izrekamo našo iskreno in globoko zahvalo za ganljive dokaze plemenitega sočustvova-van.ia, za številne lepe vence in cvetje, ki je bilo položeno na krsto naše mamice in vsem, ki so na velikonočni ponedeljek s svojo navzočnostjo počastili kraj materinega večnega tk 3 Naša bol nas je pretresla tem boli, ker so bili -velikonočni prazniki namenjeni skromni rodbinski proslavi že dotek le 80-letnice blagopokojne mamice, ki ji naj ljubi Bog podeli mirno spanje. Žalec, Wien, Celje, Beograd fn Maribor. 26. a-prla 1930. RAJKO, ALBERT, ANKA, RIHARD in dr. IVO otroci. Oglasi v „JUTRU" Imajo siguren uspeh1 €eff« moKnt cj/cMom г Za oglase, ki služijo v posredovalne tn socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če /jo/ pove nasfov Oglasni oddelek ■»Jutra* je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro S Din. Telefonske številke 2492, 3492 0Cd&r hoče t* tnalih o|/a*er naj prí/ezí do me mu pes/;e p« p с iti naslov ati QaQo drugo informacijo tičočo a • sicer ne bo л xLßm mamícah prejel odgovora / Семе malim oglasom t Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. j Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. flaóCovi matik од£амм m druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v mMurihoru ШеЦы Kocenova ulica 2 Aleksandrova cesta 13 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. umni ÍSL Spretnega mizarja t Ljrebljam ali okolici, ki bi popravil furnirano pohištvo, iščem. Saslov podati oglasnemu oddelku »Jutra« pod šifro »Furnir«. 16255 Mizar, pomočnika rabim m takoj, Izvežban v iolnarstvu, aii z veseljem oo te stroke ima prednost, j var. Blbtfttc, strojno mizar-itvo in izdelovanje čol-iwt. Dunaiska cesta řt. G9. 16290 Trgovskega učenca z dobro šolsko izo-brazbo. postemesra in pridnega. ki ma veselje do trgovine. <-prejmem v de!ikate~o in specerijo. Naslov v ogla?, oddelku »Jutra». 162S6 Posredovalnica Plahuta Ljubljana, Mestni ti* 25 nujno potrebuj« pridne kuharice in služkinje. 16305 Natakarico pridno in polteno, staro od 21—2S >et. iščem g 15- aii 20. majem za boljšo gostilno na deželi. — Istotam »« «sprejme tudi pridno služkinjo •re&c kuhe Nastopi lahko wkoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jat-r«< pod šifro »Gostilna«. 16293 V a jen ko i«o£fc«>tih staršev, e predpisano šolsko pred,izobrazbe sprejme trgovina z usnjem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Usnje«. 162S3 Vajenca t primerno šol-sko izobrazbo sprejmem takoj v špecerijsko trgovino t Ljubljani:. Naslov pove cglas-ni oddelek »Jutra«. 16S03 Ključavničarskega vajenca ■tvejmem takoj Na-'от v •с as nem oddelku »Jutra«. 16269 Učenko kr*pko. visoke postave in dobro vzgojeno, ne pod 16 let staro sp-ejme modni atelje. Stanovanje in brana v hiši, proti izvrševanju la-hkeiših gospodinjskih del. Predpogoj je veselje d-o deia, absolutno poštenje in ubogljivost. — Po-nndbe n» oglasni oddelek ».Jutra« pod »Dobro preskrbljeno meščansko dekle« 16282 Šteparico fjrešivalko) sprejme takoj Anton Sko dič. Glince. T--7-aška cesta 15. 16316 Pisarniška moč t kavcijo 10—15.000 Din dobi takoj službo г nasto-r-om 1. maja. Ponudbe na oelae. oddelek »JutTa« pod šifro »Vestna meč s kav-eiifl« 10317 Izurjeno šiviljo prvovrstno moč sprejme modni atelje Mlce Kova-«4, Mestni trg štev. 20/11. 16320 Apnarja izvežbanega sprejmem Naslov pove oskrbo spiejuie takoj Ivan Uoijai, mizar — ťodgora, pošta Si. Vid nad Ljubljano. 16338 Pletilje vešče na Jatjuard kakor navadnih strojih, sprejme Hribar, Hradec-kega vas 64 16360 Učenca takoj sprejme Anton Mar-čič, usnjarna v Slovenski Bistrici. Starost 17—19 let. Učna doba 3 leta. Za hrano in obleko se bo skrbelo 15363 Sposobno frizerko sprejme salon Tanlz in Zahradník, Maribor. 16046 Mlajšega šoferja začetnika. k.i dobro vozi. proti manjši plači sprejme Ješe. Škofja Loka. Ozira se samo na osebne ponudbe 16365 Frizerko prvorazredno, ki zna per-fektno vodno ondulacijo. za. sezono k morju sprejme Franjo Holý. frizerski salon za dame. Split, Narodni trg 15. 15925 Kroj. pomočnika in vajenca sprejme takoj v trajno delo Franc Novak.. Zg. šiška. Vodnikova 17 16356 Čevljarskega prikrojevalca ki je siposober tudi spodnjih del in dv!> prvovrstna pomočnika e preme takoj Josip Poga-čar,'Radomlje. 16074 Klepar, pomočnika veščega stavbinskega dela sprejme takoj Ig. T с m c. Mengeš 84. 16082 Slaščičarskega pomočnika sprejme takoj slaščičarna Voitmann v Ljubljani. 16083 Krojačico za moško krojaštvo, in einer za ročno delo sprejme takoj Ludvik W obraz. Vegova ulica S. 16119 Absolventa sTednje šole po možnosti trgovske akademije, zmožnega tudi popolnoma nemščine .vojaščine prostega, išče velika družba za stalno življensko eksistenco. — Ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra« po-d »Bodočnost«. 1600C Zobotehniškesa praktikanta iščem na deželo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16013 Vajenca za mesarsko in prefeajeval-sko obrt. sprejme Franc Golo-Ъ, LjuWjana VIL Jernejev» 47. 15975 G. Th. Rotman: Potovanja in čudovite T>risrode Tomija Poükinsa Trgovski pomočnik žeiezninar, agiiea, dober in zanesljiv prodajalec, vešč siov. m nemškega jezika, dobi dobro stalno mesto. Ponudbe pod »Žeiezninar« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 16034 Kroj. pomočnika sprejmem Naslov v ogas. oddelku »Jutra«. 16045 Šoferja treznega in zanesljivega, dobrega mehanika, po možnosti neoženjenega. išče za čimprejšnji nastop večje industrijsko podjetje na deželi v Sloveniji. — Ponudbe z referencami in navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Šofer-mehanik«. 16050 Prodajalka samo prvovrstna moč. z večletno prakso v aranži-ranju izložb dob; takoj aii kasneje nameščence v zlatarski trgovini Predstaviti se je med 5. in 3. uro popoldne na naslov, ki ga pove oglas, oddelek Jutra. 15924 Spretno prodajalko zmožno slovenščine in nemščine. siprejmem v trgovino modnih in pletenih izdelkov. Ponudbe same v nemščini na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Zmožna 500«. 15955 Vzgojiteljico za takojšen u&stop k 9-letnemu dečku m lSietni deklici, z zr.an.jeim nemščine in francoščine sprejmem Ponudbe s fotografijo na r>cštn.i pret in ac 53. Bro-d na Savi. 15985 Zobotehnika perfektnega v zlatu in kavčuku. iščem za izven Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšen nastop mogoč« 15780 Učenko in učenca boljših staršev sprejme takoj trgovina z mešanim blagom Madvešek Mirko. Žužemberk. Prednost imajo г meščansko šolo in dobri računarji 15841 pošteno dekle zdravo, ki lepo in pošteno živi. snažnih del in kuhe vajeno, -prejme takoj boljša družina v mestu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15867 Pošteno služkinjo ki razume kuhati meščansko hrano in vajeno snažno opravljat' gospodinjska dela., sipreme bolita mestna družina z odraslimi, dobro vzgojenimi otroci. Pri pranju in pospravljanju ima pomočnico. Starost 25—35 i et. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15868 Čevljar, pomočnika starejšo moč. za najfinejša šivana in zbita dela siprej-me v trajno delo Ivan Gostila, Sinja gorica št. 23 — Vrhnika. 15873 Mlado dekle iščem k petletnemu fantku za popoldanske raprehO'le Plačam po dogovora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15909 Gospodično oopolnoma verzirano v sipe- eerijski stroki in v blagajniških poslih, sprejmem s 15. majem. Predstavi naj se pri tvrdki A. Kolene, nasl. v Oei.ra. 15555 Učenca k oefcrbo v hiši sprejmem takoj яа eoboslikairsko in pleskarsko obrt. Ivan Ko-vačič. soboslikarstvo. Metlika. 15783 Trg. pomočnico o ne сея Э0 let sprejmem e 25. majem za vodstvo podružnice na deželi. Potrebno 10.000 Din kavcije. — Cenjene ponudb« ne. podružnico »Jutra« na Jesenicah. Goren 'e k o — pod šiiro »Zmožna«. 16018 эв. A glejte, glejte! Potopiti se niso, zakaj avtomobil se Je Ы1 ustavil na nekakšni pečini. »Živijo!« je vkliknik profesor. »Rešeni smo!« A že ie izprevidel svojo zmoto: peščina ie Ы1а žřva, imela je rep — glej, ta trennte* Je z velikansko brzino krenila я Meta! Vajenca sa ртеЗкатеко obrt eprej-mem. Natančneje se i-zve v Knezovi ulici št. fS — So. Šiška. 16098 Izurjenega peka * koncesijo sprejmem, »ln dam isto v najem miii«i я 1000 Din kavcije. Pekari je, je n» prometnem kraje v Trebnjem na Dolenjskem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16089 Učenca poštenih etairšev z dežele. * brano in sta.nova.njem v hffii, fBonejme za mehaniek« obrt F. Batjel, Ljubljana, ü»A>4si» ceeé* štev. 4. Modist. vajenko zdravo, pridno in pošteno, ki ima veselj« do te obrti, z meščanskošoteko izobrazbo takoj sprejme Janja Krhlanko, modistinja. Ptuj — Krekova ulica štev. 1. SřSSl Krojaške pomočnike sprejmem za prvovrstno veliko in malo delo pri F. Mesto. Celje. 16175 2 mizar, pomočnika dobro izvežbana, sprejme takoj Iv. Smole, mizarstvo Tacen št. 37. Št. Vid nad Ljubljano 16152 Resno in pripravno moč za nakup gob (šampinjo-nov) v Sloveniji proti dobri proviziji sprejmemo. — Prednost imajo oni. ki so že s t-en; imeli posla. — Fabrika G a j r e t. Zemun. Pašiča trg 5 16142 Več vajencev za mehanično obrt sprejmem. Tovarna Pelikan. Ljubljana VII. 16182 Kleparskega pomočnika in vajenca sprejme takoi Ferdinand Kmet, kleparski mojster v Trebnjem. 16189 Dekle v starosti od 20—30 let, vešče gospodinjstva im deloma kuhinje sprejm-em takoj. Znanje nemščine in prijetna zunanjost. Ponudbe z navedbo dosedanje službe in starosti na cgl. odd. »Jutra« pod »V Krško«. 16192 Ključarico za večje hotelsko podjetje v Sloveniji iščemo. Reflek-tiramo le na energične osebe, ki so zmožne nadzorovati hotelske sobarice in voditi hotelski inventar. — Ponudbe z naslovom pod »Ključarica« na oglasni oddelek »Jutra«. ' 15964 Pridnega vajenca sprejmem. Stanovanje in hrana v hiši. — Mizarstvo Mačič, Prevalje. 16196 Več pomočnikov slikarskih in pleskarskih, sprejmem takoj. Jos. Gre-benšek, slikar. Kranj. 16205 Stenotipistinjo s perfekta",m znanjem slovenskega in nemškega jezika trtT obeh st-enosrnafij. n iesne stroke, iščemo s čim prejšnjim nastopom. Ponudbe s plačilnimi zahtevki ter prepisi spričeval ip nasloviti na- Parna žaga. Nazarje. d. z o z., pošta Mozirje. 16211 Modelnega mizarja kateri zna samostojno delati, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in piaöe nod šifre »Model 1930« na naslov G. F. Schneiter. Škofja Loka. 1622S Železostrugarja г večletno prakso, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in plače na naslov G. F. Schnei ter. škofja Loka. 16228-a 2 mizar, pomočnika sprejme Franc Mikuš, Notranje Gorice, p. Brezovica. 16234 Pomočnika veščega v žel-егп rastri stroki, sprejmem v večjem mestu nra Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Veletrgovina«. 16216 Vajenca ta. tapetniško obrt sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. — Slavič FTan«. tapetništvo. Emon-s.ka cesta' 10. Ljubljana. 16282 Vajenca sprejmem za kamnoseško obrt in 1 brnsača. Franc Bačnik. kamnoseštvo. Moste pri Ljubljani. 16250 Krojaškega pomočnika 7Л fcowMkcij.i .»prejme Josip Novak, krojač. Kranj. 162-19 Delovodjo in stavb, pisarja iščem *a cestno gradnjo v biižitri Ljubljane za takoj. Predpogoj za pisarja: zmožnost sigurnega in hitrega računanja. Ponudbe z navedbo predizobrazbe, starosti. dosedanjega službovanja » plačilnih zahtev na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »G rad ha ceste« ďto SO. t. a. 16003 Vajenca л potrebno šolsko Izobrazbo, ki ima veseije do po-kiica, sprejmem v trgovino z mešanim blagom- z oskrbo pri starših. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Trgovec v Ljubljani«. 16244 Samostojen ključavničar dobi takoj službo v strojno ključ. podjetju kot vodja s plačo in udeležbo na dobičkn. če ее udeleži s kapitalom na, kot družabnik. Ponudbe pod »Izkušen in vesten« na ogl. odd. »Jutra». 16251 Trgov, pomočnika mešane stroke, perfektnega manufa-kturista in računar-ja. agilnega. dobrega in zanesljivega prodajalca z znanjem nemščine — ter učenca in učenko sprejmem. P. Koren prej št^rk. Črnomelj. 16236 Vajenca za čevljarsko obrt sprejme takoj splošno 6 vljarstvo Jos.ip UrankaT. Lukovica. 16143 Dekle za vse vešče nemščine, solidno in pridno. sprei,m,e ma hna družina v stalno službo. Postopanje dobro Ponudbe na naslov: V. Turič. Karlovac — Zrinjiski trg 12Д. 16048 Kleparskega pomočnika popolnoma samostojnega delavca sprejme Franc Koše-nina. stavbno in galanterijsko kleparstvo. Glince. Trž.1.5 k a cesta 49. 16260 Dobro službo dobi v Celju gospod ali dama. ki ie zmožna položiti 20—25.000 Din kavcije. pTOti sigurnemu jamstvu. Pomudbe na oglas. cddel"k »Jutra« pod značko »35«. 16263 Vajenca sprejme takoj Anton Fuchs klepa; v Križevuiški ul. fi. 16257 Več šivilj prvovrstnih, veščih šivania oblek, iščr tukajšnja konfekcijska tvrdka Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra« 16365 Kroj. pomočnika dobro izurjenega, sprejme v stalno službo I. Goltez. S t ož ic e - J ežic a pri Liublja-ni. 16375 Spretno prodajalko zmožno slov. in nemščine, sprejme trgovina modnih in pletenih izdelkov. Ponudbe samo v nemščini na osr'as. oddelek »Jutra« r>od »Zmožna 500г. 15055 Učenca za m°dičars.kc ir. slaščičarsko obrt, s brano in stanovanjem v hiši sprejme takoj R. Kiaupner. Celje. Glavni trg. 16395 Fotografa dobrega retušerja sprejmem takoj. — Predstaviti se je dnevne od 6. do 7 ure zvpčer. Naslov pove ocr'.as. oddelek »Jutra«. 16392 2 pleskar, pomočnika in 2 vajenca sprejme Angelo Jelčič. Zg. šiška. Celovška cesta 65. 16397 Potniki! Ne dajem vabljivih oglasov. ne obljubljam, da boste kar naenkrat obogateli! Nudim pa v resnici 100 Din zaslužka na dan. Vzamem samo nekaj resnih in solidnih. zato se zgiasite čim-preie! Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16318 Л »„* f Za učitelje, učiteljice in gozdarje fci «stanujejo v bližini gozd» in žele dobei in lahek postranski zaslužek — naj se obrnejo glede navodil na tovarno Gajrert. Zemun. Paši čer Ug 5. 60 Pošljite nam takoj Vaš naslov! Dnevno 200—300 Din ie Se ve-ě lahko zaslužite z delom v Vašean domačem kraju. Znamko z» odgovor. — Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. 34 Skrivnosti spadajo v preteklost Ärrite in zaslužite lahko ravno tako kot nred vojno. Oddajamo prorto neodvisna zastopstva, vezan« z eksistenco. Smo na vižku. kajti mi prodajamo svetovne patentne šlageme. Kdor vidi — kupi. Prodajamo t-udi na obroke. Proti temu potniku provizijo takoj. Pri nas je cenjen vsak potnik. Potniki. Vašo delavno moč dajte ▼ dobre roke Pišite takoj na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sadovi dela«. Priložite 1 I>i.n znamko в» vsebinsko bogat katalog. 16001 Kateri sejmarji a t zastopniki iščejo cenene šla^-erje, igračne predmete ter druge za Slovenijo senzaci и nelne takoj prodajne stvari. Zahteva s»: -amo izurjeno govorico. V 8 dneh zasluži zastopnik 6 do 8000 Din. Pišite takoj na razpošifjalnico Omnia. Ljubljana, Miklošičeva 14. 16000 Stroiepiska vzame dele na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16059 Velik zaslužek s prodajo kemične novosti. Vsak kupec! Za odgovor priložite znamko Din 1. M. Škof, Maribor, Praprot-nikova 191. 16169 Inozemska tovarna korzetov. moderčkov itd. išče agilno žensko moč za obisk privatnih strank. Ponudbe na M. škof, Maribor. Praproteikcva 191 161 GS Agilnim osebam ki bi poseča-ie privatne stranke. nudimo velik glavni ali postranski zaslužek. Ponudbe t znamko za odgovor na ogl odd. »Jutra« pod značko »Novo zavarovanje«. 16122 Prevajalci jezikov kateri so absolutno perfektní nem., brv., franc. ali angl. jezika itd., nai pošljejo ponudbe na og'. odd. »Jutra« pod značko »Prevajalec«. 16212 Šivilja pride šivat na dom. Cenjene ponudbi na ogl. odd. »Jutra« pod »20 Din dnevno«. 16248 Zastopniki Podružnica velike zavarovalne dražbe sprejme za Ljubljano tn za vso Dravsko banovino spodobne in spretne zastopnike. Uspešno delo. plača prav dobra. — Ponudb' na ogl. odd. Jutra pod »Za va.r ovalni zastopnik«. 16237 Zastopnika res atrünega in zgovornega za obisk trgovcev in чта-dov sprejmem za Ljubljano. event. za vso Dravsko banovino. Zaslužek stalen in dober. Ponudbe z navedbo doseiianjega službovanja na oglasni oddelek -Jutra« opd šifro »Sigurna eksistenca«. 16375 Akviziter eposoVn in agilen, e prakso. dobi trajen zaslužek in možnost stalne nastavitve pri nora vi »Malega Tr- ircvca«. Gregorčičeva nf^ea št.. 23. " 16370 I oblas'v. Roncesiionlrara šoferska §oja Camernik. L'ubljana Dunajska cesta 4tev. 36 •lugcavto). let. 2236 Pouk in oraktičnf vořnje 251 Katera gospodinja boljša, bi vzela čez dan v kuhinjo pridno dekle, da bi se priučilo kuhi. Brezplačno bi pomagala pri vsem gospodinjskem delu. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 16087 Učitelja (ico) perfektnega za italijanski jezik, ratbim Р^тга-Ље na oto prodajalke, bla-gaj-ničarke ali kaj sličnega v kakem letovišču. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sezi'a«. 15984 Trgovski pomočnik mlad, pošten. vojaščine prost, izučen v tigoviai z mešanim blagom, išče mesto na deželi ali v mestu za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Mešano blago«. 16139 Kako samostojno opravilo išče z fiksno plačo vsestransko izobražen de;aven in izkušen moški. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra.« pod »Položim reference in pojasnila«. 16123 Vzgojiteljica ki ima veselje do ytrok, s primemo izobrazbo in popolnim znanjem nemščine, želi mesto. Cenjene dopise na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Mesto vzgojiteljice«. 16203 Priporočam se za izdelovanje perila, ent.anje, grem tudi na dom. v me-- to »li deželo, po nizkih cenah. M. Scklič, Bled 1. 16200 Pekovski delovodja zmože.n samostojno voditi pekarno ter vešč vseh v pekovsko stroko spalajočih ded, želi premeniti službo. Cenj.. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Pošten in trezen«. 16201 Boljša gospodična strokovno naobnažena gospodinja. perfektna kuharica. vajena vzgoje otrok, išče službo samostojne gospodinje. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Domače ognjišče«. 16c334 Izprašan strojnik in kurjač išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jat.ra pod »Strojnik«. 16227 Natakarica pridna in poštena. žeK službe v boljši gostilni v Ljubljani ali pa kje na Gorenjskem. Ponudbe pod šifro »Natakarica« na ogl. odd. »Jutra«. 162-46 Absolvent kmetijske šole, z doteimi spričevali, želi službe na velepesestvu kot začetnik, zadovoljen e primerno p'a-čo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16240 Kot samostojna gospodinja išče mesto dekle srednjih let, dobra kuharica, vajena gostilne, šivanj» ter ostalih gospodinjskih del. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samo sto ;na«. 16342 Dekle pridno in pošteno, žeti službo рП man.iši boljši družini, кјет bi se naučila kuhati. Nastop takoj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 16396 Najcenejši koks po 85 para kg le v mestm plinarni ljubljanski. 84 Modroce la. afrik, тобпо blago. 240 Din, spodnje modroce. mreže, posteljne odeje, najceneje kupite pri Rudolf' Sever, Marijin trg štev. 2 — Zahtevaite vzorce! 68 a Barve, lake, firnež in drugo nudi najboljše in najceneje »Lustra« V. Laznik Gosposvetska cesta štev, 12 — poleg restavracije »Novi svet«. 36 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čieV beio gosje kg uo 130 Din ln čist beli ouh kg pa 300 Din L. B ozovič Zagreb, niča štev 82 — Kemična čistilnica per j». Premog in drva i>rod»j» Jezeršek. Vodmat. 200 Napravo za lakiranje (Spritzapparat) novo, najnovejšo, kompletno poceni proda F .Batjel, Ljubljana. Kariovtia oesta štev. 4. 16053 Sedlarji, torbarji Prodam dobro ohraajeno sedlarsko orodje in šivalni stroj, pripraven za taške šivati. Gosposvetska 13'39. 16156 Prodam po prav nizki ceni: 1 novi parizer voz, 11 cm široke šine. za težo 30 mt. 1 novo karolo na kolesa za me-tarje. 2 lahka voza (eno-vprežnaj, že -ab.jena. Ker se nahaja poleg meje delavnice kolarstvo, se delo hitro in točno izvrši. Cene so nizke. Sprejmem tudi kovaškega učenca. Anton Gregi. Celje, Ljubljanska cesta. 16174 Gramoz in pesek za zgradbe, za vrtove in tenis dobavlja v vasronskih pošiljkah, vagon nakiadan v Poijčanah. Franc Drc-fenik. 'Poljčane. 16184 Strešno opeko staro proda Doliner Andrer. Kette-Murnov» e. 2. 16190 Štedilnik dobro ohranjen poceni proda ZabukovŠJik, Moste — Na klančku 6. 16554 Posteljno pregrinjalo moderao ročno de! o usrod-no naprodaj Koiizei 1,100. 16321 Otroški voziček fotoaparat in »oeii prodam — Kodeiievc, Zsdružn» 16. 16390 Motorno kolo 350 cín. v prav dobrem stanju, prodam z» 40Џ0 Din Naslov v ogl. odii. Jutra. 1/5191 Harley Davidson motor s prikolico, 1000 огш. le 4500 km vožen, v izvrstnem stanju, ugodne prodam. Naslov v ogl. odi »Jutra«. 16188 Priložnostni nakup avtomobilov znamke »lua-ia«. model 1927, 6-sedežen. znamke »Cit-ročn« 4-seiež«B mode! 1927. »Indian ScaiK« model 1928. 4 novi avt^-pa.šči 880/120. 1 »vtoplarä 935/135. Vozila se prodaj» za vsako sprejemljivo no. Ponudbe за podr. Jutra v Mariboru pod »Ugodnost«. 1632Э Motorno kolo s prikolico počni pro-lam Naslov pove ogias. odde'et »Jutra«. 1633: Potniški avto takse pro*t. ugodno яп d&m Vprašanj» na ogía^-ť oddelek »Jutra« pod šifrr »Kleinauto«. Žensko kolo rabljem*», jrcicplobno. aX » m« oigrodje kapi HriVi Спкиаеај. МИЭ? Dámsko kolo skoraj »ovo proiam. X» siov pove «giaeai «V »Jutra«. 1595' Žensko kolo ■arodam x» Din <500.-Kariovšk» oeefca IS. W Moško ko«o dobro oh,ranjeno, prode.' Poizve se pri G. K>rt/ ; Wolfova ulit-» 1-L Lj;::-. 1S.V Radio aparat tri c« Viri Ingelen. koctpiefcem z zvočnikom prodam za Din 1100. Ce-nrič, Ižanska cesta 21. 16247 Radio-aparat Stiricevni, kompieten, г zvočnikom »oceni prodam Naslov v oglasnem odde'ku »Jutr»«. 16297 Osebni avto mak> -abljem. štiricilinder-ski, v dobrem stanju kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe z navedbo znamke na naslov: S'nimbe! j, iee trgovec, Straža-Toplioe 16353 Moško kolo dobro obran jemo, t**»« naprodaj. Več se i»>ve с Radio proda >ainv MikW. čeva oeeta 5. Moško kolo znamke »Pariz«, d o »Ђ* ohranjeno naprodaj v Gv bičevi n'ici ЗЯП, KoíeziU (mestne hiše). Moško kolo kuni Keber. TerjašK trat. Ш. Moško kolo »Pwt>< f prostim za 500 Da naprodaj v skladišču pri Figovcu samo da-плв med 8. in *.' uro. Sokol telova^loc, prednjak z žup-nim prednjačkim izpitom leta 1931, organizator, sposoben vseh del v sckolu. išče nameščemjb le«-ne.ga manhiulanta na žago ali skladišče e 15. majem. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 16133 Gospodična iz boljše rodbine, e «redni eišoiskn izobrazbo, govoreča poleg slovenščine in nemščine tudi srbohrvaščino, deloma tudi francoščino, dobra im hitra račun a-rica, z lepo pisavo išče popoldanske službe (3.—7.). Gre tudi event šoloobvezne otroke poučevat. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiva 41S«. 16194 Sobarica ki je že služila v kopališču išče službo v hotelu ali letovišču. Pcnudbe n» ogl. oddelek »Jutra« pod šifTO »Sobarica«. 16336 Prodajalka izurjena v vseh branžah. zmožna kavcije, želi pre-meniti službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Napravo za mletje in šlem a n ie barv marmor za grobnico in železno ograjo (ročno d-elo) proda F. Cvek. Kamnik. 15988 Steklen papir v polah m pasovih, za vse industrije ima najceneje Feliks Toman ml., Ljubljana. Resijeva cesta štev. 30. 14640 Terazzo ее najbolje bmei e »Sffld-um-Carbid« drsalci, ki jifc razpošiIja Feliks Toman ml. Ljubljana, Resijeva e. 30. 1464-1 Odpadke od žage hrastove ali jelkove nudimo vezane po 1200 Din m nevezane po Din 1000 za kg 10.000 fčo. vagon Črnomelj. Zora d. г e. z., Črnomelj. 15109 Železna posteča zložljiva, naprodaj. Naslov pove oglasni oddeiek Jutra 15151 Jajca za valjenje čistih amerikán. Leghorn kokoši, po 6 Din komad prodaja Avg. Kregat, k on. troina gnezda. Zaloška cesta 110 — Moste. 16011 Otroški voziček moderen naprodaj v Ma.j-strovi ulici 16. 16Ö99 Novo izložbo z rolojem 300X115 in šipo 150x95 in dve firmske table prodam za bagatelo. — Naslov v Ogi. odd. Jutra. 162» Motorno kolo D. К. V., 6 konjskih eil, dobro ohranjeno proda Se-benik. Knezov» nI. 16384 Motorno kolo B. S. A., 500 cm1 O. H V. luxussupersport (ni ke tank) z aluminijasto športno prikolico, oboje v prvovrstnem stanju zelo ugodno prodano. Naslov pove csrk oddeiek »Jutr»«. 163S5 »Rudge Whitworth« s torpedo prikolico proda Vidmar, elektrarn» Bona« pri Kamniku. 16140 Avtomobil trieedežni. zelo dobro obra-njem, v najboljšem etan ju, z asti pripra ven za zdravnika ali potnika, ugodne prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood šif-o »Auto Ш«. 15026 Avtobus 8—ÍAsed --"/.etL, nov »Ii rabljen «i žefim nabaviti. Zato prosim interesente za pcnudbe g plačilnimi i»ogoji na podružnico »Jutra.« v Mariboru pod značko »Av-tobue 8—10«. 1Ö950 Motor »Puch« 250 cm*. 3000 km vožen. naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 153S8 Osebni avto pe*eed«že»i. malo rabljen, v dobrem etan ju prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 15S47 Poltovorni avto znamke »Loreley«, dobro ohranjen poceni naprodaj. Na ogled т Slomškovi ulici št. 6. 15220 Osebni avto pet»edežni, znamke Chevrolet, v dobrem stanju, z 2 novimi rezervnimi kolesi, gumije v najboljšem «tanju. državna takse za leto 1030 plačana, je selo po ugodni ceni naprodaj, ali ее zamenja z» poltovcml »!i tudi do en o tonski avto boljše znamke та za dobro obranjen avto znamke »Ford« stare tipe. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15723 B. S. A. motor 250 ccm. novejši model, dobro ohranjen, 3 prestave, električna razsvetljava in sociue sedež, vse v najboljšem etamjiu poceni prodam. Naslov ipcve oglasni oddelek »Jutra«. 16333 Srebrne krone zlatnike im razlifao z1».' kupuje F. Oudea, Preš« nov» L Vsakovrstno zlato tupuje эо aejrížjib »№ ■ Černé — juvellť Ljubljana. Wolfova ulic» 1 Samska oprava sicraj nov» po ag^doi ař-e»1 naprodaj. Naslov po-» oglasni oddeiek »Jatra«. 160Г- Zlat salon dobro obran jem kapnu. —■ Ponudbe na oglas, od-i^r* -г »Jutra« po.*^ poceni prodánu — Vpra-* vsako dopoldne med 10 řa 13. uro v Celju, Lava ST T» — »Lanovž«. Spalnico hrastovo, evetlo polifear* otroški voziček na peres-^ in pleteno postelje« p» ugodnimi pogoji proda». — Sodarsk» 2, nad Florijs--sko cerkvijo. 163 C Sobno kredenco veliko, prodam. Naslod ugodnimi po-I той oddam пз Kodeljevem — Zadružna uiica štev. 14. i 15027 Mesnico e kompletnim inventarjem, na najprometnejši cesti sredi Ljubljane, zelo dobro vpeljano takoj orodam radi družinskih razmer. — Ponudbe пз oglasni oddelek ..Jutra« pod šifro »Mesnr-r. 15982 Fanta do 15 let «.tarega sprejmem ы. 501» Din v veo oskrbo. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra« 158-50 Kdo bi se usmilil r.rcte. dečka 9 mesecev «tareg», da г» vzame za svojecra. Na-iov v oglasnem "oddelku Jutra. 16137 V dosmrtno oskrbo тг.ав1»--ш r-:arejšo osebo (moško л!: žensko), katera b: ime1» nekaj kaptala. Gm "in "r Franc, Gab^rie 185 P- Ce jn. 16171 Krušno moko krmi-no !ii otrobe Vam nudi r vsaki množini, po rpsmi dnevn ceni F. Ju тгл. ralj&ní mlin. Srednje Camaljne pri Ljubljani. 363 Dobrega iabolčnika - samih kisih jabolk — 3V« 1 po Din 2.25 liter f~anko Rajhenbunr nroda E. Bwnnř-rk. Podsreda. 15962 Mrvo. deteljo in slamo ▼ v*a*M mnoiin* po konkurenčni ceni nudi Kajko Učakar. trgovec. Dol pri Lub.b.ni. 15976 2i!(l kg krompirja d^bro ohranjenega. prodam ti.fco? во dnevni ceni. irko Vevče št. 91. 16202 Orehove podboje tvirif-ne k. n p i R. Schenk, gnšak. 16144 Jazbečeve m lilije kože tee- v.-eh drugih 'tivjih Si. vab kupuje stalno skozi eelo letu D Zdravič. trg nsBja v L;ub!!an.:. Florijan-tk-a alics Э. 1880-a Ventilator (Ekshau-stor) 60 cm do 1 m višine, kupi Kane, tvornica parketov, Mengeš. 15888 Hvdravlično preso ta rad je in pu-mpo, kupi Murna Ljutomer. ' 16218 Namočene češplje kij .i'm 7a žganjekuho. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra t pod š;fro »Slive«. 16289 Fotoaparat 3 - li al: ti X 9. z ali brez rribora, dobro ohranjen kupim. — Ceno in opic na podružnico »Jutra« na Jesenicah. Gorenjsko — pod šifro »Brezhibno«. 16270 Avtogaraže zidane odda mestna zastavi ja'nica. v Ljubljani. 15091 Pozor, trgovke! Trgovina z mešanim blagom in primernim stanovanjem v- industrijskem mestu oddam za da.'jšo dobo v zakup. Ponudbe na o?las. oddelek »Jutra« ood »Ek?i«tenca«. 16070 Mesnica dobro vpeljana, v večjem mestu Slovenije, je zaradi družinskih razmer takoj namrodaj. Ponudbe na po-■Inižnico »Jutra« v Mariboru pod »Staro vpeljana« 16162 Lokal za delavnico ali skladišče oddam v Ljubljani. Prostor suh. svetel, z napeljano elektriko. Naslov v ögl. odd. »Jutra«. 16204 Brivnico v Mariboru, staro, dobro vpeljano, eksistenčno, radi prevzetja druge, prodam. Ponudbe pod »Sigurna eksistenca« na oodr. Jutra v Mariboru. ' 16197 Brivnico v večjem trgu Slovenije, brez konkurence, poceni prodam. Ponudbe na ogl. <>di. »Jutra« pod št. 39. 16213 Kdo mi da ca prometnem kraju v najem ali odkup manjši loka! aii barako za trgovino z, delikatesami, galanterijo in sličnim. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod šifro »Lokal«. 16230 Krasne tra lokale v večjem mestu Kranjske, vlak m avto zveza, blizu Ljubljane, na najprometnejš i točki t-rga, primerne za trgovino mešanega blaga, s popolnim bogatim inventarjem, poleg lokali, primerni za peka, ker je samo eden r mestu, pod ugodnimi pogoji takoj oddam za daljšo dobo v najem. Ponudbe do 1. maja na naslov: Seljak, Ljubljana, Prešernova ulica. 16291 Trg. ročnih del dobro vpeljano kupim v Celju, Mariboru ali Ljubljani. Ponudbe brez posredovalcev na oglasni oddelek »Jutra« pod »Renomi-rana« 16314 Trgovski lokal in eno sobo, na najbolj prometnem kraju sredi Logatca oddani takoj ali e 1. junijem v najem. Interesenti se lahko osebno zglase na naslov: Josip Zupančič, trp;iri. Ponudbe na oglasni o: ieiek »Jutra« pod šifro »Navedba cene«. 16341 2 desna štedilnika kopim. Ponudbe na oglasni odd°'ek »Jut-a« ood šifro »Štedilnik*. 16367 Skladišče veliko in svetlo, primerno t-u-di za delavnico ali trgovino. oddam na Mestnem trgu štev. 17, dvorišče. — Pojasnila daje juveiir Joe. Eberle. v isti hiši. 16358 Velike industrijske prostore v centru mesta oddam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Poleg tramvaja«. 163S2 Prometno gostilno r Ljubljani ali okolici vzamem t najem. Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod »Prometna 820«. 15994 Urejeno delavnico z inventarjem za ključavničarstvo, kieparstvo in mehaniko, v večjem mestu na Gorenjskem oddam v najem. Interesenti naj spo-roče svoje naslov? na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Delavnica — Gorenjsko«. 15852 Avtotaksno koncesijo dam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1599-2 Trgovino z železnino, že nad 30 let obstoječo, debroidočo. _ na glavnem trgu v Tržiču, oddam v najem. Natančna »ojasnila da A. A. Mar-kič. Tržič. — Istotam je naprodaj zelo poceni pol-tovorni avto. 16104 Kovačijo na prometnem kraju, dobro vpeljane, oddam takoj v najem Marija KušUno Cerknica (Rakek). 16199 Kovačnico z vsem orodjem oddam v najem ali prodam v večjem industrijskem kraju Slovenije. Naslov pri podružnici »Jutra« na Jesenicah. 16215 Kolarsko delavnico ob državni cesti v Novem mestu takoj oddam v najem Motorni pogon « tremi stroji in vsem inventarjem. Eventuelno se tudi proda Ponudbe r»od »Kolarska delavnica« na podružnico Jutra v Novem mestu. 16209 Kino obrat z modernimi stroji. v večjem mestu Slovenije, se proda oziroma odda v najem. Ponudbe pod »Ki.no« na podr. »Jntra« v Mariboru. 16251 Pekarijo v prometnem kraju vr.a-mem v najem do t_ julija. Dragutin Lach, Zlatar, Hrvatska. 16235 Špecerijsko trgovino manjžo, t. enosobnim stanovanjem, oddam v najem v trgu ob železnici. Posebno pripravno za žensko osebo. Obrtni list ni potreben. Potreben kapital ca 15.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prevzem« 16226 Avtokoncesijo d«m v najem za 1 leto ali več. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Glavna proga«. 16288 Gostilno event. z mesarijo, dobro idočo. na prometnem kraju blizu farne cerkve in kolodvora vzamem v »ajem. — Imam lastno osebno točilno pravico in sem zmožen kavcije. Prevzamem takoj ali pozneje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra gostilna in mesarija«. 16275 Gostilno na zelo prometnem kraju Gorenjske oddam v najem. Naslov роте oglas, oddelek »Jutra«. 16311 Dalmatinski vinotoč in kuhinjo oddam na račun osebi čedne zunanjosti, zmožni dobre kuhinje in samostojino. sti. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcije 4000«. 16371 Gostilna e 6 orali njiv im travnikov naprodaj b'.izu Celja. Krasno vinogradi ko posestvo, 7 oralov, ъ gosposko hišo oři Celju. Dvonadstropna t.rgovska hiša v Ceiju. — Karol Breinik. Celje, Dol-gopolje ,1. 15821 Laško! 2 novouTejeni hiši, г ali bres zemljišča, naprodaj. — Poiasniia daje Bchmidlin řn drug, Zagreb. 15385 Pritlično hišo v Ptuju. na. zelo prometni cesti, v kateri je trgovina, iyanjerija z živili, drobnarijo in prodaja vina. prodam; pri hiši je Telik vrt. Kupec lahko tako ргетгаше in se vseli. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 15542 Hiša z gostilno in posestvom, ob glavni cesti STedi vasi naprodaj ъэ. 100.000 Din. Plačilni pogoji po dogovo.ru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 16062 Enodružinsko hišo prenovljeno, z zelenjadnim in sadnim vrtom z žlahtnim sadjem in prostim stanovanjem takoj prodam. Pojasnila daje lastnica M. Haf-Kranj. 16051 V Škof jj Loki ali bližnji okolici kupim hišo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Z vrtom prednost«. 16095 EnonadstrOpna hiša na prometnem prostoru in solnčni legi, že urejena za obrt ali trgovino, naprodaj pri državni cesti blizu po-•taje. Pojasnila daje Franc Mačet, čevljar. Dolnji Logatec. 15772 Posestvo v trgu Sv. Lenart št. 60 (Slov. gorice) prodasta Lenart in Ana Rcnutti. Lepo zidana hiša s 4 eotiami. kuhinjo, spodaj klet. zidani hlevi za živino in svinje 2 lepa vrta. 2 orala gozda. 2 orala njive Zelo ugodno Kupci naj pišejo na gornji naslov, ali naj si ob nedeljah pridejo ogledat. 15946 Malo posestvo v bližini Maribora kupim ali -vzamem v najem. Ponudbe pod šifro »Posestvo« na podružnico »Jntra« v Mariboru Posredovalci izključeni! 15952 Obrtniki, pozor! Zaradi opustitve obrata -e proda tovarniško poslopje г vodno močjo — posebno pripravno za stroja.rja, ker voda po uporabi odteče v jamo. ' Približno 3 minute oddaljeno od pošte in farne cerkve v Hotederšici. — Okrog poslopja je približno 2000 m5 zemlje (njive in travniki). Cena 60 000 Din. Po'asnila daje Si Klammer Dolenja vas pri Rakeku — pošta Cerknica. 15739 Mlin, tovarna olja in naredba za kašo, stanovanjska hiša z 2 stanovanji. hlev. garaža, avte itd. naprodajj Potrebno Din 120.000. Josip Fi ego. Сакотес. 16167 Takoj naprodaj! 2aga z dvema polnojar-menikoma in samicami ter raznimi drugimi stroji, t.ik železniške postaje. Velika trgovska hiša v Kranju na najboljšem prostoru. ^ Nov moderen mlin na električen pogon tik postaje. Mnogo posestev in gostiln. Natančnosti poizveste pri pos-redoTalnici L. Rebolj т Kranju 161S3 Parcelo pri dolenjskem kolodvoru 2U prodam. Informacij« v ogi. odd »Jutra«. 16332 Dvodružinsko hišo v »olnčni legi. i vrtičkom kupim v sredini mesía a i kje v bližini. Ponudbe na las. oddelek »Jutra« pod Vila maj«. 16265 Parcelo prodam na eesti proti St-o-žicam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16308 Posestvo 35 johov, z visem inventarjem ugodno prodam. Bukov gozd ter posejane nj.i-t« in travniki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16329 Stavbna parcela 1.129 m2 velika, za Bežigradom naprodaj. Krasna lega. pesek pod 40 cm plastj.o zemlje za beton, brez čiščenja. torej ve' i k prihranek. Pojasnila daje trafika Frank, Gosposvetska c. 7. 16355 Na Bledu no vozi dana hiša s 3 sobami in oritiklinami. г lepimi obrtnimi prostori, pripravnimi za vsako obrt, z elektriko za pogon in vrtom. elektrika in vodovod v hiši, v sredini vasi. 10 minut od kolodvora Bled-Jezero. je radi preno-a ohrti poceni naprodaj. Pojasnila daie M. Jan. kovač - Bled 2. 14380 Dvodružinsko vilo velekomfortno. z velikim vrtom pTodam za 520.000 Din v šentjakobskem okraju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Vselitev avgusta«. 16379 Trgovski lokal v novi hiši na Giincah. na prometni cesti poceni oddam v najem. Ponudbe pod šifro »Prometna točka« na oglasni oddelek »Jutra«. 16387 10 ^ /0 obrestovanje Vašega derrarja za vsaki r.nese» od 1000 Din naprej. P .-.meue ponudbe na poštni predal št. 4. Maribor. 16163 Kdor posodi 35.000 Din na sigurno mesto. debi takoj stanovanje. V»č ustim-no. — Pojasnila daje mizar Tabor v Rožni dolini. 16271 Družabnika e 40-60.000 Dir kapitala, če mogoče od stroke, iščem 7.a dobro vpeljano umetno in etavbno mizarstvo v p-om-tnem krajn Slovenije I'orti."bo na ogias. oddelek »Juitra« pod šifro »Ugodna prilika 151« 15194 Trgovina s čevlfl dc.br'» vpeljana, v centru mesta, s celim inventarjem vsled bolezni naprodaj Poleg je velika delavnica. pripravna za veSjo čevljarsko obrt. Oferte na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Ugodna turilika«. 16166 Prvovrstno restavracijo in kavarno oddam radi smrti. Nov inventar prodam za 18.000 Din. — Mesečna najemnina 2000 Din; dnevni inka«o do 9000 Din. Split, Dukl jánská 3. 16125 Mlin vzamem v najem, ali z deležem. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Takoj«. 16165 Pozor, mesarji! Mesarijo z vsem inventar jem in opremljenim stanovanjem, na zelo prometnem kraju v mestu, kjer se prav dobro izvršuje mesarska in p-ekajevaleka obrt, oddam. NasloT pove oglasni oddelek »Jutri«. 16116 Gostilno vzamem т najem eventualno tudi na račun Posedujem osebno oravio.o in eem kavcije zmožen Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudb» as oglas, oddelek »Jutra« ood značko »Dobra gostilna 50«. 240 i&Л Hiša z vrtom v sredini St. Vida, 5 minut od kolodvora takoj naprodaj. Povzve se v St. Vidu nad Ljubljaoo št. 62. 16081 Enonadstropno hišo nevozidano, z novim g_o-spodamskin: poslopjem in kozolcem, njivami, travniki in gozdom prodam. — Elektr. napeljava, lep sadovnjak, 3 minute od postaje Polzela. — Pojasnila daje J. Rojn-ik, trg.. Pol-z.e!a. 16090 Hišo v GuBcljah št. 6. 9t. Vid nad Ljubljano, z gospodar, poslopjem, sadnim vrtom, vodowdom in elektriko prodam Poizve se v gostilni pri Gruški. Gunclje. 16001 Stavbišča Afce nameravate zidati nove hiše. prodam stavbišča 7 minut od posta'je Ježic a pri Ljubljani. NasloT pove oglasni oddelek »Jutra«. 15966 Vilo ki bi t njej stanoval samo najemnik. 4 sobe. 2 kabineta, velika krita veranda e pritiklinami, 20 minut od železniške postaje, oddam pocemi v najem. — Pojasnila daje Hert-1, SI ст. Konjice. 161® Novozidana hiša 2 sobi, kuhinja, gospodarsko poslopje in pritikline, velik vrt, ugodno naprodaj Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 16220 Naprodaj! Notk» zidana dvostanovanj ska hiša. davka prosta, v sosedni občini mesta. Maribora. pri šol-i "n kolodvoru z vsemi pritiklinami in dvema vrtoma za ceno Din 110.000.—. Zraven 5500 ж; lepe отапе zemlje, zelo pripravno za vrtnarstvo ali za obrtnika, za ceno Din 75.000.—. Proda se skupno ali posamezno. Polovica plačljiva takoj, druga polovica po dogovoru. Samo resni reflektanti ее naj zglasijo pri Francu Spes, Tržaška cesta. Maribor. 162Ö2 Gostilno v Zagrebu dobro idoöo. v centru mesta.. e stanovanjem prodam radi bolezni. OsemW-na ре-godba in nizka najemnina. Pojaerils daje V. La.tinčič. Zagreb. ГЛса 131. 15980 Obsežno posestvo v Bohinju z zemljiščem, gozdovi, veliko enonadstr. hišo. velikim sadnim vrtom prodam. Hiša ima 13 sob. 2 knhraji. kopalnico ter možnost elektrike in vodovoda. Ista je nova. krita z opeko m pripravna za vsako obrt — zlasti zato ker je v sredi v a/si letoviškega ктала ™ samo 5 minut od kolodvora Proda se bremena __prosto pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutreu <»d «Letovišče«. 15000 Na javni dražbi se bo prodajalo pri Bre-zovškemu kolodvoru zemljišče za stavbo dne 4. maja ob 3. wri twpcldne. 16041 Industrij, podjetje živilsike stroke, dobro ido-če in dobro vpeljano, г vseimi »troji, inventarjem in poslopji, ugodno naprodaj v velikem mestu Slovenije. Dopise pod značko »Industrija« na oglasni oddelek »Jutra«. 5691 Stavbne parcele na Mirju tn za Bežigradom po ugodno nizki ceni p'0 dam. Poizvs e« т trafiki na Tržaški eeeti — nas pro ti lekarne pri Kroni. 16298 Hišo dvodružinsko, г lepim in za vsako obrt primernim lokalom prodam na p-o metnem kraju. 10 minut od glavne pošte. Stanovanje prosto. Poizve se v Rožni dolini, cesta VIII štev 6 16272 Stranki brez otrok oddam stanovanj, obstoječe j-z kuhinje in 2 ecb ter pritiklin. — Stranka mora stanovanj« «ama adaptirati. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Maj 33«. 16833 Stanovanje sobe, kuhinje, shrambe in veže, z elektr. razsvetljavo takoj oddam. — Pojasnila daje Mahnič, Gaberj-e 159. Celje. 16173 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, po možnosti s kopa'mico išče mirna stranka za takoj ali pozneje. Ponudbe ca oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam točno«. 16118 Stanovanje 2—3 scb. z» takoj ali po-гпејв išče ugledna rodbina Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna 422«. 16057 Lepo stanovanje trisobno oddam g 1. junijem v Ljubljani. Vodovodna cesta 11. — Natančneje istotam. 15933 Stanovanje na Bledu obstoječe iz 5 sob in kompletne kuhinje, event tudi posamezno oddam za vso sezijo. Poiasniia daje Fer-jan. poštno ležeče. Bled. 15963 Lepo stanovanje s kopalnico, v novi hiši v Ljubljani ugodne oddam tistemu, ki plača najemnino za nekaj časa naprej. Cenjene ponudoe na ogla?, oddelek »Jutra« pod šifro ■Predplačilo«. 162% Enodružinsko vilo velekomfortno. petsobno — krasen kultiviran vrt. takoj prosto stanovanje. 18 minut od pošte prodam za 285.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Bonboniéra«. 16378 Dve hiši enonadstropni. ob najboi; prometni cesti Ljubljane — blizu cpntra prodam. Osemnajst stanovanj, tnsr. lokali, garaža, vrt. Cena Din 480.000. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Visoko rentabilna«. 16i>< i TristanovanjL vilo vrtom, v Rožni dolini prodam za 190.000 Din. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutraс pod šifro »Uol leta naprej. — Ponudbe na oglasni oddelek ».TutTa« pod šifro »Pošten plačnik«. 16364 • ti« Telefon 2830 Telefon 2829 Lfublfana m оШ Brzo tekoče polnojarmenike sistema Hof-mann-Breslau. Stranske jarmenike patent Tuschill, venecijanske jarmenike, tračne, krožne, prečne, nihalne in obrobljevalne žage, skobelnike, poravnalnike, rezkalne stroje, vrtalne stroje itd., vse na pogon z jermenom ali direktne z dektrombtorjem Preurejanje ojničnih glav na valjkaste ležaje. Stanovanje 1—2 sob išče v mestu družina 2 oseb z» avgrast. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mirna stranka 5«. 16274 Upokojenec iščo za čimpr«j pri boljši, mirni rodbini aii starejši gospé v I. nadstrepjm večjo, čisto, nemeblovano so bo s posebnim vhodom iz predsobe s postrežbo in strogo predpisano dijet-etič-no hrano. — Plača po dogovoru. Ponudbe z naslovom in popisom sobe do 30. t. m. pod »Upokojenec« na oglaeni oddelek »Jutra« 16148 Stanovanje 3, event. 4 sob in pritiklin. v pritličju ali I. nadstr., v lepi solnčni legi sredi mesta išče za avgust mirna stranka 3 odTaslih gosp. Pismene ponudbe do 6. maja 1930 na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solnčna lesa« 16302 Stanovanje 2 sob in pritiklin, v mestu išče zakonski par brez otrok sa takoj ali pozneje. Dopise na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Stanovanje v mestu«. 16266 Opremljeno sobo lepo, z elektriko oddam solidnemu gospodu^ Na.sIov v oglasnem oddelku Jutra. 16337 Lepo sobo parketirano. e posebnim vhodom in elektriko, event. e hrano takoj cddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16328 Sobo lepe opremljeno, sotaično, * eepariranim vhodom oddam s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16349 Lepo sobo v Tavčarjevi ulici oddam s 1. majem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16368 Sobo s posebnim vhodom hi r»-z-gledom na cesto oddam s 1. maiem. Na-sJov v oglas, oddelku »Jutra«. 16368 Opremljeno sobo blizu bolnice oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16389 2 skupni sobi zračni, v centru mesta koj oddam. Naslcv v o«rl. oddelku »Jutra«. 16393 Separirano sobico z elektriko ia parketom oddam za 200 Din. Naslov v oglasnem oddelku Juťra. 1G153 Sostanovalca mlajšega sprejmem v celo dobro "oskrbo Čista soba in nizka cena. Na=li0t v oglasnem oddelku »Jutra«. 16008 Dva gospoda sprejmem ua stanovanje veliko in zračno sobo, po 160 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16061 Lepo sobo parketirano, г elektriko in posebnim vhodom oddam. Naslov pove oglae oddelek »Jutra«. 16151 Solnčno sobo lepo in veliko, s posebnim vhodom, na Dunajski c%sti v neposredni bližini ко'о-dvora oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglas. Oddelke »JutTa«. 15973 Prazno sobo r «sredini mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15815 Sostanovalca sprejmem. Naslov v og!. ■odd.' »Jutra«. 16195 Opremljeno sobo lepo, z električno razsvetljavo. posebnim vhodom in parketirano, v centru, takoj oddam. Naslov т ogl. odd. »Jutra«. 16208 Gospodično sprejmem na stanovanje z vso oskrbo ali brez. Rimska cesta 23, levo. 16214 Gospoda sprejmem na stanovanje. Poizve 4? pri hišnici. Stari trg št. 9. 16243 Pošteno sostanovalko tako} sprejmem v Florijan-ski ulici 27, pritličje, levo. 16117 Opremljeno sobo lepo. z balkonom, elektriko in uporabo kopalnice, v bližini sodišča odd am solidnemu gospodu za 600 Din mesečno. Naslov pove ojrlasni oddelek »Jutra«. 16277 2 opremljeni sobi s souporabo kuhinje takoj oddam v Sp. Šiški, Janševa ulica 13. 16262 Lepo, zračno sobo v sredini mesti oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16261 Pritlično sobo z 2 pcsteljama m posebnim vhode»m. v centru mesta oddam eni ali dvema osebama. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 16259 Sobo z 2 posteljama električno razsvetljavo in parketi oddam v Koritkovi ulici 34Д. Ogledati med 11. in 14. uto. 16292 Prazno sobico s štedilnikom iu elektriko oddam mirni gospodični v Društveni ulici št. 4, Novi Vcdmat. 16084 Sostanovalko sprejmem t L majem. — Istotam sprejmem tudi par gospodov na dobro domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutro*. 16278 Opremljeno sobo e separatnim vhodom, centru mesta oddam boljšemu stalnemu gospodu. — Naslov pove ogias. oddelek »Jutra«. 16279 Lepo prazno sobo oddam v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16280 Veliko prazno sobo ? souporabo kuhinje, v sredini mesta ali bližini tr-1Wvske cerkve iščem. Ponudbe na cglasni oddelek »Jutra« pod »Za takoj«. 16295 Sobo s posebnim vhodom, ered mesta oddam e 1. majem 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 16268 Opremljeno sobo я posebnim vhodom, parketom in elektriko oddam v Jenkovi ulf.oi IS. 16103 Opremljeno sobo O e!.i znanja z boljšo gospodično, ii ima nekaj premoženja. Le resne ponudbe pod šifro »Karakter« na ogl. odd. »Jutra«. 16129 Lutka neodvisna, mlada in simpatična, želi poznanstva z :n-teligentom. Plesaici prednost. Ponudbe po možnosti s sliko na oglasni od-iclck »Jutra« pod »Prvi korak v življenju«. 15068 Simbol Ne bodi brezsrčna bi pňM dopoldne. Cakai bom dnevno. Poljub. 16359 Minosa V redu 3 dolenjski kolodvor. A. B. Večji posestnik z veliko en c«nadtl.ro-pno hišo v sredina vasi letoviškega kcaja. samski, rimpa'i-fcen in miroljuben, star 45 let, se že i takoj poročiti z dobro sdtuirano g0;|>o-dično ali vdevo. v starosti 30—15 let, ki poseduje Г»;л 150.000 v gotovini, v svrho adaptacije hiše in vpe jave drogerijsk« obrti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutri* pod šifro »Drogeri'a«. 15ÍV4 Trgovec simpatičen, z dobro eksistenco in vpeljano rentabilno epecijalno trgovino v večjem letoviščarskem mostu Slovenije želi poročiti takoj gospodično s primernim premoženjem, a!i vdovo. kmečko dekle, iz boljío družine ni izključeno. Srca, katera želijo bi-i srečna in hočejo živeti Нг--т. skrbi t-er čakati srwn:h dni, naj pošljejo ponudbe na ogi. odd. »Jutra« p>d značko »Vudstock 37«. 162Л7 Mlad mesar iš>če v svrho žen it ve znanja z gospodično, staro od 20—27 let, ki ima nl--rZ 50.000 Din gotovine in vr-selje do mesarije. — Го-Euďbn s sliko in poln:m naslovom na oglasni oddelek »Jutra« ped »Nu:n* zenitov« 16315 »Frida« Pismo pod Vašo šifro izvolite dvigniti pri upravi lista. 16225 »Melanija 28« Na dopis od 21. 111. blagovolite takoj dvigniti odgovor v upravi s pozivom na Vašo šiiTO. 16224 V nebesa pride ločenka, vdova ali gospodična, katera poseduje manjšo trgovino ali prostor za isto, če me vzame v skupno življenje. Ponudbe pod šifro »Trgovina« na ogl. odd. »Jutra«. 16229 Mladenič fotograf, išče znanja z mlajšo. 1-e.po in simpatično gospodično, ki se rada fotografira in katero veselijo planine. Ponudbe s sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mladost«. 16065 Gospod dobro situiran. želi dopisovati z inteligentno gospodično, staro 18—22 let. Poznejša ženitev ni izključena. — Cenj. ponudbe na o^-ias. oddelek »Jutra« pod šifro »Srbija«. 16071 Gospodična išče starejšega plemenitega gospoda, ki bi ji pomagal z večjo visoto iz zadrege. — Le resaie in neanonimne ponudbe na og!?>e. oddelek »Jutra« pod »Pomoč*. 16094 Samostojna trgovka želi resnega znanja g starejšim premožnim gospodom, za pomeč v obratu. Cenjene neanonimne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Možitev ni izključena«. 16322 KLAVIRJI! Svarim pred naku;>oin navideznega Macra — cenenih klavirjev! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetc«vnr fabrikáte: ßßsendorter. Steinway. Förster. Holil. Stingl original, ki so nesporno naobol:ši! 'Lah'aa. precizna mehanika) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj »Glasbene Matice-« ALFONZ BREZNIK Mestni trg štev. 3. Velikanska izbira v e e i» giasbil in strun Najcenejša izposojevalnica. 193 Boljši kontrabas kupim. Ponudbe z navedb» kakovosti in cene na naslov: Medved, Ljubljana 7, Podgozd. 16285 Klavirje planine in harmonije prodaja, izposojuje. popravlja in čisto ugiašuje najceneje tudi na obroke tovarna klavirjev Warbinek, Lju-b-liana, Gregorčičeva ul. 5 — Rimska cesta 2. 16352 Kupim pe primarni ceni miV:-» čistokrvnesra ps>a »podira-narja« (Railer). Ponudb« na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Podganar«. 16217 Mlad pes črno-rujav doberman brez znamke, ki sliši na ime Valui. se je zatekel. Oddati Zaka<, postaja Bled-Jezero nudi izletnikom т gruipab Jez 10 oeeb celodnevno prehrano (trikrat dnevno) in prenočišče za oeebo 35—40 Din. Hrana je prvovrstna Izletnike proei mo, da najavijo evoj pn bod. Predse io as ka komplet, a* penrij» za osebo io dan 60 Din. mol. postrežba Vse informacije daje dra-gevolje uprav» hotela. 106 Razglas WadTH> naznanjam eenj. občinstva, da bom otvcril 1. maja re&tavracijo in kavarno Zdraviliški d ото v Toplicah na Doleti jekem. — Za mnogobroje.n običt se cenj. g4>?.tom najtopleje priporoča Ivan Senica, Toplice. 15360 Danes tegnaoje v Polju, v Vevčah pri Au%. Kuharju. — Godba in ples, pristna vina in iivTVtna. jedača. Vsi vljudno vabljeni. 1611-1 Priložnostni nakup! Singer jev krojaški Šivalni stroj pocen: naprodaj, v Mariboru — Tatlenbachova ulica 21, pritličje. 16047 Prodam loikomobilo 18 "k. e. za Din 12.000, osem Znideršičevih panjev e čebelami ter stiskalnico za prešanje. — E. Miketič, Eožnidol p. Seniič 16310 Parno lokomobilo stabilno in prevozno, z vo zom vred, dobro ohranjeno proda vsled elektrifikacije zelo poceni Franjo J wen lic umetni miin, Ormož. Slove ni ja. 16138 Pletilni stroj oeemkljucni, dobro ohra njen pod ugodnimi pogo proda I. Rakove, Kran: 90 16332 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Hugon HihSer. fotograf. Ljubljana. Sv. Petra cesta 20. 61 Nervoznim рШ'ето brezplačno а с v način pomlajevanja in edravlienja organizma, po-■vratek" moči, zdravja, dela-rmožno=ti in podaljšanje aktivnega življenja. Obrnite se na: Milo-š Markovič. Beograd, Kralja Milana 58 5559 Pljučne bolezni eedravi dr. Peč.nik, pljučni zavod (Privat Lungen'neil-anstalt), Srčovo. p. Rog. Slatina. — Prospekt 3 Din. 16267 Avinal gs, «redravitev pijančevanja stane 320 Din in se dobi pri Joiipn Lvndič. Tjjnbi'a-ea. Komenskega ulica 17. 16319 Vsakomur potrebni nasveti Za osebna — družinska — gospodarska vprašanja, zdravje, prehrano, zidanje, posojilo, razdolžitev nudi »Maistan*. Maribor. Koroška 10. Priložiti Din 10.—. Posreduje tndi posestva, trgovine itd. o znamke za odgovor. 16161 Urarska popravila izvršuje najceneje in naj precizneje Franc Wülfing игаг, Gosposvetska с. 12. 35 Pokrajinske razglednice po Vaši iliki ali negativa v pristni fotografiji izgo-tovi do 20.000 a n e v n o tvornica kart Brata Smuc. Ljubljana. Wolfova ul. 12 Zahtevajte сю nudbe in ceniki 242 Čevlje kemično barva s strojem M. Irebar, Ljubljana. Sv Petra cesta 6. 15214 Zimnice po 35 Din predelujem Pridem tudi na dom. VVa druga tapetniška dela po najnižji čeni. — Slavic Franc, tapetništvo, Emonska cesta 10' — 2ah-jak 14 16253 Bencinski motor 10 HP росегк prodam. Piedra vprašanja aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Stabilna tipa«. 163Й5 Elektromotor toielek AEG Union, eko-rv> nov, 220Í380 voltov, 950 obratov, po zelo ugodni celi-' proda Ft. Pe.rgier, Maribor, Mlinska u'iica št. 44 16164 Rabljen motor sa enakosmern! tok (Gleichstrom) 2 HP 220 vol *ov kupim. Ponudbe г ta-v=vii>o cer.e na naslov: F-anc PraprotuLk, kovač. Križe. 16<:»6S Pletilni stroj 12/30. skoro nov poceni naprodaj. Kaislov pove oglas, odde'.-ek »Jut-та«. Í6079 Parni kotel t 7.50—10 kv. m. kurilrw p!oí-kve in s 4—S atm. pri tre-ча. kupim. Ponudbe i potrebnimi podatki na оеч. oddelek »Jutra« pod šifro »Parni 6«. 1G096 Motorji Prodam Dieeelmotor. 45 k. р.. znamke Breidfeld - Danek & Co.. Praga: moto-т isto na p':n. olje (Glückopf irotor) 12 k. s., znamke Elektra-Bra-une". Wien; ci. sterno za olje (Rohöizistern) železno, veliko га 10.000 kg о! 4: Dnamo-Elektromotor. 16 K. W.. 700 obrača jev; elektromotor 16 k. s., oba snasake Elin, Weáz; etudenč-ni motor 2 k. е.. z vodno črpalko (Vogelpumoe); stikalno desko z Mitzka stika'om z akuimulat. Batz. od baterij je še 36 kom. dobro ohrasnjenih elementov, vsaki w> 3 plošče. Ogleda ее lah-so vpak da-n v posonu: ircetni miiu Haní*», Marija Sn-ežna. 1573S 6 pletflnih strojev dobro ohranjenih. 5 strojev St 8 širina 50—100 in 1 Ftroj Jaqnart št. 10/80 na ročni pogoc-. e 7 lepimi vzorci in komp'e+nim stojalom po zelo nraki ceni prodam radi prekinitve оЪ-ata. Karlov pove oglas, oddelek »Jutra«. 15786 Elektromotorje transformatorje, razne stroje. elektromateriál, aparate, pcpo'norna tovarniško nove. rz zaloge bivše firme Transformator o-odaja тк> znatno ■znižani ceni Vo;novič & Cie. Skladišče Ljubljana - G'inee 14683 Dieselmotor 90 HP. r>" ugodni ceni nro dam. Naslov pove og!a-=ni oddelek »Jirtra«. 14684 Stroje ea obdelovanje lesa, kovin, pločevine, žice itd., amtoee-nične varilne aparate, znb-5a.ri.ke, stroje za pralnice dobavlja nove in rab' V-ne Tehnični biro Tehna. Ljubljana. Mestni trg št. 251. 15369 Nega las mora biti individualna, kar veljia zlasti za trajno ko-dranj^ in vodne ondula^ijo Za občutljiv, barve: blond, bele; za mehke laee rabim različne špecijalne vode in olja. da ostane las zdrav, ohrani svit. in je ondula-cija trpežna. Ravno tako vestno in natančno izvršujem vsa dTttga v to «.broko spadajoča dela. kakor barvanje las. električno masažo lica. manikúro in vsa lasna dela. Cene zmerne. Salon Fettich - Frankheim. Ljubljana, Kongresni trs 19 16304 Shramba kožuhovine popravila tete sedaj znatno ceneje kakor v sezoni. Plačljivo sel« pri prevzemu v jeseni. L. Rot. krznar-stvo. Ljubljana, Mestni trg 9 16310 Slamnikov vo.T Siva, s Upeciranim ma-racom. zelo praktična za vsako hiša hotele, prenočišča, nočne službe in za potu|o2« osa* be stane Din. 4M.— RaspoiMjam te polt-oem »ovsetlu ■Mi teA чаши Lesena patent poste!!* fložliiva, s tapeciranim midrat om. ге!е prak. ťcna stane Din. 280.— LeraTRa ta-sunianje— fT-Te. gcttuhl);najcovije vrsti stane Din. ISO.» СШ1К . К I F F M A N N Maribor 136/a specijaKat samo boljših ar L. BROZOTZO. Zagreb, Ittca B2. vi^EČ^ more I* rabljen» weh vret ter Juto za embalažo bn» vedno v talogä Mirko Mlakar LJubljana, Slomškova ailea M. POZOR! Za mesto in vas najpotrebnejše vozno sredstvo je kolo Orkan — Dfirkopp — Gloria itd. najboljša KOLESA v veliki izbiri dobite samo pri „TEHNIK" JOSIP BANJA! Ljubljana Miklošičeva cesta št. 20. Palača Okrož. urada. 6210 Reklamne nizke cene! Prodaia tudi na obroke! dmevno sveže rezan, po najnižji ceni pri tvrdki Ferdo Greiner, Maribor, Gosposka ul. 2. 6179 Tiskarski stroj 40 X 50 in drug inventar za majhno tiskarno naprodaj v Ljubljani. Vel. čolnarska 19, dvorišče. 1525S Odlično ^adivljafoée Gospodarsko Vaš nos je čuvaj Vašega zdravja in zato morate vsak nahod takoj odpraviti. Nos izpolnjuje nalogo, da v nos zašlému prahu in bacilom prepreči nadaljnje prodiranje у telo. Istotako bodo z dihanjem skozi nos zaščitena grlo in pljuča proti hladnemu zraku, ako se nos osvobodi nahoda, ker sicer morate dihati skozi usta, in prah, bacili in hladni zrak pridejo neovirano v telo. — Tako se porajajo mnoge bolezni in zato je potrebno, da odpravimo nahod. BAHCVEC 1NOSAL u ženini Pozor in neveste! 2IMNICE (matrace), posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane, in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnih Krekov trg št. 7. Gospod Dragotin Brus Črnomelj. V Jutru Si. 300 proélega leta sem Vas pozval, da prekličete napram meni neresnična obrekovanja, nakar ste mi v št. 306 odgovorili, da nimate ka.' preklicevati ter da me radi tega pre-iaste sodišču. Ker kljub mojemu štirimesečne-mu čakanju niste tega storili, prepuščam .javnosti, da si o zadevi po svoje misli. Koschuta Emil. 15971 Pletilni stroj )HW0 »Ideal« po miki ceni prodam. pove oel. iddelek »Jutra«. 16266 Obvestilo Z vsakim, ki bi raznaša' neresnične vesti o mojem sinu _ Josipu žonta bom sodnijsko postopala. Apolonija Zon t a, mati. 16176 Opozarjam poznanega gospoda, ki je v petek. 35. aprila i960 v Zadružni kleti, v sobi abo-nentov. na Kongresnem trgu. zvečeT ob Ц> 9. uri pomotoma vzel aktovko, v kateri eo bili dokumenti motorja in druge rač-nnske knjige, da v roku 48 ur vrne nazaj, ker v obratnem slučaju ga pri .javim policiji. — Matko Marotií 1633S prašek proti nahodu ÉÁHCVEC zel° PriSeten v UP°" * rabi, ne zamaši nosu, nego osigura takoj svobodno dihanje skozenj. Zahtevajte v lekarnah in drogerijah izrecno »NO-SAL«, Bahovec, v plombiranih zavojčkih in z nadpisom proizvajalca Lekarna Mr. Bahovec Ljubljana Hudson Qr^at 8 postavlja nov standard za avtomobile. Bogata oprema, prvovrstna izvedba, lepa in odlična gradnja učinkujejo kaj elegantno. Odlično delo. brzina — prosta — brez truda; vseeno koliko milj. vedno ista mirna izravnan t vožnja. Mnoge prednosti opreme — najboljša izvedba zunaj in znotrai ob prvovrstnem materialu, izdelava pa kakor pri najdražjih vozovih. Izredna obratna varčnost — majhna poraba bencina pri tako močnem motorju. Zanesljivost in trpežnost — zmožnost voziti ves dan 60 milj na uro. S tenv in vsemi drugimi podrobnostmi nudi voz zadovoljstvo v največji meri, in odpade torej potreba, več plačati za voz. PREDNOSTI: Osemcilindrski motor, proizvajaioč 90 HP — kakor sveča ravna vožnja, velika sila glede na močno zgradnjo — mnogo prostornine, štiri odbojne naprave, elektrokliuč. nezdrobliiv varovalec pred vetrom, postrežba z eno roko — 10 različnih vrst karoserij in velika izbira sestave barv. • t-: ■ POZOR NA TE-LE CENE: slik to je 2388 prilik za dober nakup, nudi ram ravno pred Veliko nočjo naš ilavni pomladni katalog (128 strani). Zahtevajte ga z navadno dopisnico, pa |a dobite takoj in brezplačno! Kajveřia trg. in otpremna hiša ▼ državi Hudson mali: Standard Sedan Din lin.000.— 8 cilindrov Sun Sedan » 125.000,— 5—Pass Phaeton » 120.000.— Roadster » 115.000.— Co up-; > 108.000.— Hudson večji: Brougham » 123.000.— 8 cilindrov 7—Pass Sedan Ђ 147.000.— 7—Pass Phaeton » 130.000.— Touring Sedan » 120.000,— Essex: Touring Sedan » 94.000.— 6 cilindrov Coupe » 82.000.— Sun Sedan — » 98.000,— Phaeton » 90.000,— Broughcim » 92.000.— Glavno zastopstvo za Slovenijo: O. ZITZEK, Tavčarjeva nilca II. Ljubljaim Tavčarjeva ulica 11. KOLESARJI POZOR! Velika zaloga novih priznanih francoskih koles, kateri so tudi letos na prvem mestu „Ašglon" Odlikujejo se po precizni izdelavi, trnežno-sti m lahkem teku. Radi nizkih cen* brez-konkurenčni. Plačilne olajšave. — Ceniki na razpolago. Glavno zastopstvo: VIKTOR BOHEVEC, Ljnbljana. Dunajska cesta 21. k HEMBERG nogavice so kvaliteta, dobrega pristojania in diviiih barv Vlili i I okusno izdelujem po naročilu in načrtu. Postrežba točna! Cene solidne! F. Perčmlic elektro - mehanično pod-6195 jetje LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 16 in veletrgovina orodja išče maríjwesa te sposobnega provizijske-ga zastopnika га оеЈс Jttjo-slavijo, kateri je dobro урезан pri trjo^-rrjai ж železTiino. Cenjene pomudbe pod: »Reference* за. oglasni, oddelek »Jutra«. 6197 Iščemo za takoj več partij dobrih Stalen in najboljši zaslužek za več let za-siguran. — Interesenti naj se obračajo na revirno upravo K. Aue rs per ga v Gla-žuti, p. Dolenjavas pri Ribnici na Dolenjskem. 6012 Cenj« dame pozor! PosloTodkinja Najnovejši spomladanski ratnovrstni kroji po meri se izvršujejo v krojnem ucilišču, kjer se vrši tudi redni pouk v prlkrojevanju damskih oblek. Enako se Izdelujejo po najnovejših modelnih kroiih plašči, k os tu tel, oMeke itd. pri strokovno izprašam učiteljici ln lastnici modnega ateljeja 5667 ROZI MEDVED, Mestni trg 24-Ш __nasproti magistrata. ■■■■■■■■■■■■■a 6214 Vsakovrstno |ОЪАН POHIŠTVO LIUBJSuANA za opremo stanovanj in pisarn Dunajska cesta 17 vešča damske konfekcijske stroke se sprejme takoj. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra" Zahvala. " to Vsem, ki so nas ob težkih dnevih bolezni ter ob prerani smrti naše ljubljene, nepozabne gospodične Angele Muškatelc tolažili ter jo spremili na njeni poslednji poti in ji darovali vencev in cvetja, izrekamo našo prisrčno in toplo zahvalo. Grobelno, 27. aprila 1930. Užaloščena rodbina in sorodstvo ZALÜZIJE, lesene tekstilne rolete (drvonitke), CH rolete iz gradlna, samonavijalce in — lesene roleto »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka PETER KOBAL Kranj — Slovenija Brzojavke: KobaL TeL interurb. 32. A. Golob Љ Komp. LJUBLJANA, Puharjeva ulica št S. Izdelovanje emajliranih peči sistema Luc. Izdelovanje ZORA peči, peči za žaganje, obložene s šamotno opeko. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno kleparstvo, inštalacija strelovodov. Zaloga šamotne opeke. CENE KONKURENČNE. DVOKOLESA — teža od т k p naarei aajlažjega ln najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika, šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA F. B. L„ tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. ШШ R i Я К: i NAČELSTVO podpisane zadruge Članstvu, da je njen član, gospod javlja svojemu I I I IVAN ČIMŽAR posestnik in lastnik elektrarne včeraj, dne 25. t. m., po dolgi in mučni bolezni umrl. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 27. t. m., v Cerkljah pri Kranju. 6208 Ljnbljana, dne 26. aprila 1930. STROKOVNA ZADRUGA KONCESIONIRANIH ELEKTROTEHNIKOV ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI. Emerso« Hougli: OŽJE Roman XXXIX. POGLAVJE Opazoval sem neznančevo bližanje; ko sem videl, da je prišel do težkega, zaprtega omrežja, ki je vodilo na balkon v drugem nadstropju, sem bil do malega prepričan, da je tat. Oprezno sem se spin - :! za njim, naglo planil k njemu, in ko je za trenutek okrnil gla\o proti meni, se mi je posrečilo, da sem ga z eno roko ujel okoli vratu. Ko sem tako obrnil njegov obraz k sebi, je posijal vanj tisti pas svetlobe. Razločno sem zagledal njegove črte. Bil je Gordon Orme! Svetloba je ugasnila. Od zgoraj ni bilo slišati nikakega glasu. Niti naimanji poplah ni nastal v temni, molčeči hiši. Neprestano misleč na to, da тте sme biti hrupa, sem tako neusmiljeno ojačil svoj prijem, da mu vsa njegova borilska umetnost ni mogla pomagati. Prijel sem ga od zadaj in ga zagrabil tik nad komolcema za obe zgornji lakti. Nihče mi ni mogel uiti, Če sem ga tako prijel. Oglasil se ni, molče se mi je upiral, zato pa z vso močjo. Nazadnje se je nekoliko utrudil Stal sem tik za njim; posrečilo se mi .j, da sem ob hrbtu segel z levim komolcem pod njegov levi komolec in ga z .levico zgrabil za desno laket. Nato sem mu potegnil samokres iz žepa ter ga spravil v svoj lastni žep. Pregledal sem mu obleko in končno naše-l nož, ki .ie bil skrit v nožnici za njegovim tilnikom. Izdrl sem ga — pozneje sem videl, da je imel dolgo, z zlatom vloženo rezilo in pozlačen držaj. Videl sem, da čaka samo ugodnega trenutka, da bi se zvil in sc spopade! z menoj. Čutil sem, kako ie globoko in lahno dihal ter premišljeno uporabljal možgane telesu v pomoč. »To vam ne bo nič pomagalo, Orme.« sem rekel naposled. »Lahko vam z a vijem vrat ali zlomim tilnik ali izpahnem komolec, in Bog ml Jc priča, mfka m«, da bi storil vse to ki бе marsikaj dm- | gega. Ce opazim le najmanjši namen, da bi mi ušli, vas ubijem. Poj diva!« Zvezal sem mn rok« in mu pokazal smer; končno sva našla v temnem koncu velikega dvorišča pripraven kraj, kjer sva mogla sesti. Tu sem ga vrgel na klop in sedel sam na drugi konec, mereč nanj z njegovim lastnim samokresom. Nato sem ga pozval: ' »Povejte mi zdaj, kaj delate tukaj!« »Uganite,« je porogljivo odvrnil. »Ali niste imeli sami nikoli kakih takih majhnih prigod?« »A, tedaj služkinja — v hiši vaše gostiteljice? Res lepa prigoda! Nu, ta bo vaša poslednja.« sem rekel. »Res?« se je zarezal. »Tedaj mi vsaj dovolite, da pomolim!« Posmehoval se mi je in videti je bilo, da se me prav nič ne boji. »V Virginiji ne tratimo svinca za ljudi, ki se ponoči plazijo okoli hiš. Kaj delate tu?« »Nimate pravice, da bi me vpraševali. Ta hiša ni vaša.« »Tamle je bila luč,« sem dejal. »Zaradi tega imam pravico, da vas vprašam. Gost sem in gost ima iste dolžnosti kakor gostitelj.« Njegovo vedenje se je mahoma izpremenilo. »Ce vam dam Častno besedo,« me je vprašal, »ali mi boste verjeli in dali, da se svobodno pomeniva?« »Da.« sem počasi odvrnil. »Lažnivec ste, a misdim, da besede ne boste prelomili.« »Vaša misel je pravilna,« je odvrnil. »To je tudi moj razlog, da bi rad govoril.« "Vrgel sem pištolo na klop med nama in ga vprašal: »Kaj hočete vedeti? Spet vas vprašam, zakaj ste tu, ko ljudje mislijo, da ste v Južni Karolini?« »Opravka imam. Vi ste pokvarili moje šanse tam na Zahodu,« je počasi odgovoril. »Zdaj bom jaz tukaj pokvaril vaše šanse. O, zgodilo se bo še marsikaj. Saj sem rekel, da mi boste morali plačati svoj dolg.« Pri teh besedah je pokazal z mršavim prstom na moj vrat. »Da, rešili ste mi življenje in od tistih dob vas sovražim,« sem mu rekel. »Ali mi hočete nekaj obljubiti?« je vprašal. »Morda, a ne naprej.« »Pa boste izpolnili obljubo?« »Če jo dam, jo bom tudi izpolnil.« »Ali mi obljubite, da storite nekaj, kar ste že obljubili, da boste?« »Orme, meni ni do tega. da bi sedel tukaj in čenčal kakor stara baba.« »O. nikar me ne zmerjajte! Videti ie. da ste tudi vi že izpreženi v tej stvari! Kakor kaže. naju je Belknap oba porazil, vas in mene. Zakaj ne bi tedaj izkušala pozabiti? A govoriva o tisti obljubi. Hotel sem vas samo prositi, da b: storili nekaj pudobncga kakor Belknap, čeprav dosti manjšega.« »Nu prav, govorite.« »Rad bi, da bi mi obljubili, da vzamete Slieratonovo Grace.« Zasmejal sem se mu v oči. »Misli! sem, da me bolje poznate, Orme. S svojimi lastnimi posli se zmerom sam ukvarjam. Niti vprašam vas ne, zakaj zahtevate od mene te otročje obljube. Neznansko me mika, da bi vas ustrelil. Povejte mi. kdo ste in kaj delate v tej deželi?« »Ali res hočete vedeti?« »Prav gotovo. Zahtevam, da mi poveste.« »Mislim, da vam po tem takem ustreženi.« je mirno dej. '. Nekaj časa ie premišljeval, nato je vzdignil glavo in reke!: »Moje ime je Charles Gordon Orme. markiz Butski in Raynski. Rodi' sem se v Angliji. Pozneje sem živel iz dobrih razlogov po ra/irh krajih. Mislim, da sem nekaj takega, kar je znano pod imenom. črna ovca' — zelo, zelo črna.« »Da, zoprn človek ste, renegat, lopov in morilec,« sem mu mirne zabrusil v obraz. »Vse to sem in še marsikaj drugega.« ie ljubeznivo priznal. »Glede na vašo stopnjo razsodnosti vam tega ne bom pojasnjeval. Morda ste že kdaj kaj dišali o ljudeh, ki se znajo izpreminjati?« Šivalni stroji [ьаашаумм minii—ним riízner' „Adler* а у se r4 in kolesa, najboljši materija!. precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena, kakor tudi pisalni stroji „U г a is i a" so samo Večletna garancija! Ponk v veren jo brezplačen! pH Jos. Peteline Ljubljana ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Telefon 2913. Zahvala in priporočilo. Podpisana Alojzij in Antonija Senica, gostilničarja v Studencih. naznanjava svojim cenjenim gostom, da sva vsled prodaje prenehala z obratom. Tem potom se zahvaljujeva svojim dragim gostom, všem društvom, klubom in korporacijam za nama izkazano zaupanje. V najinih dosedanjih prostorih bosta odslej vodila gostilno nova posestnika Ludvik in Ana špurej, dosedanja íroRtilničarja v Framu, katera toplo priporočava vsem najinim dosedanjim obiskovalcem. Nova otvoritev gostilne se vrši v sretlo, dne 30. aprila. У Studencih, dne 25. aprila 1930. er Alojzij in Antonija Senica. IAZPIS županstvo mestne občine Jesenice razpisuje oddajo zgradbe mestnega vodovoda potom pismene ofertne licitacije na dan 19. maja 1.930. Vsi podrobni pogoji in licitačni pogoji so na vpogled v občinski pisarni mestne občine Jesenice. Jesenice, dne 25. aprila 1930. Mestni župan: ČUFER ANDREJ s. r. TNIKA / Sloveniji dobro uvedenega, IŠČEM proti proviziji za prodajo rut in druge manufaktuře. — Hitre ponudbe pod »Visoka provizija« na oglasni oddelek »Jutra«. 6191 6023 gozdnega veleposestva Vršiče — Jelov breg v Gorskem kotam, last konkurzně mase A. Kajfeža iz Kočevja, *e bo vršila dne s. maja I930 ob 16. uri v Zagrebu, Palače hotel, Akademički trg, pritličje levo. Šuma meri 600 hektarov, je arondirana, leži ob cesti, sestoji v glavnem iz jelke in bukve v razmerju 2:1. Sečno dovoljenje .je izdano za okrog 6000 m8. V gozdu se nahajajo logarska poslopja. Izklicna cena znaša 1 milijon dinarjev. Vsak ponudnik mora zaloiiiti kavcijo 150.000 Din. Zdražitelj je na svojo ponudbo takoj vezan, prodajalec pa si pridrži 10-dnevni rok za premislek. Pojasnila daje podpisani. Za ogled na licu mesta je potrebno dovoljenje podpisanega in prijava pri nadlogarju Jelencu na Vršičah. DR. LUDVIK GROBELNIK, notar v Ribnici na Dol., kot upravnik konkurzně mase. J) еёve! (p o £ et je ье Ш$а žafttevajte pti ttgovcifi $a óvofo početné no&o J) ее vin o narodno f nageijnovo ßCago Í f 6196 (Birtnansiea darilu M• Suttner, JGp ubijati a & Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Prešernova ulica 4. (Poleg frančiškanske cerkve.) fflrnsansfce nre та dečke od TMfi 44,— naprej Birmanske zapestae are od Dfej 70.— napře] Zahtevajte cenik, gratis in franko. Motoriia kolesa „PU€H-< 5548 nova tipa 230 cm' Ugodni plačilni pogoji! Istotam specijalna mehanična delavnica in zaloga vseh rezervnlii delov. Giavno zastopstvo: ALOJZ USSAR, trg. šivalnih strojev, in motociMor, Maribor. Gosposka ulica 20/1. m Za ustanovitev prvovrstne veleindustrije IŠČEM DELNIČARJE Odjem celokupne produkcije je zagotovljen. Cenjene ponudbe na: Pretinac 82, Zagreb VI. em Г' Beograd FRANJO SEDEJ, poročnik STANA SEDEJ roj. KOŠMELJ poročena v aprilu 1930. Kragujevac 6192 Železniki U Tovarna 1.1. OHIŠTVA trg št. 6 m m priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. IURH HOUFi K strojno mizarstuo in zaloga pohištva Uižmarje - 5t. Uid nad Ljubljano . se priporoča za izvršitev stavbnih in pohištvenih del. — Zaloga spalnic, jedilnic in pisarniških oprav. Delo solidno. Postrežba točna. Cene zmerre. 5717 Prenosljive aparate za točenje ж limonade izdeluje okusno in higijenično Braca Goldtter, tovarna omar za led, lesene opreme in kovinskega blaga. SUBOTICA, Tugoviéeva 20. Telefon 134. Prodajalka vešča damske konfekcijske stroke se sprejme takoj. Reflektira sc samo na prvovrstno moč. Naslov pove oglasni oddelek „Jutra" MOTOCIKLI S POZNANIM MOTORJEM M. A. G. 250 ccm 3 HP ... . Din 11.500 — 350 > 4 HP........... > 14.800.— 350 > s prikolico......... > 18.500.— Cene se razumejo z elektr. svetiljko, tahometrom, krono-metrom, ampermetrom, elektr. hupo itd. SPREJEMAMO ZASTOPNIKE ZA VSE KRAJE Generalno zastopstvo „ASTOR" motor import d. s. o. j. Kumičiceva 10 ZAGREB Telefon 59-25 Parketne dešcice Trst je za strope Bakula (leseno pletivo) яа strope in stene U 1 ' Stresno lepenko in lesni cement dobavita Jos. R. Puh, Ljubljana C*ra-o »K fcrerveeja, tedaj Tiamem nekoliko kaplji« ElsailmM» js% sladkorju in taioj mi odleže. Proti bolečinam rermatizm», bolečinam v prsih in Eaeluizemoeti, pa to-ié kot ta-šciia proti hripi služi trepko vdrgaTao}© ia таг piranje ъ ELsafluidom. Delajte tudi VI tako — pomagalo bo tudi Vam! .TITAN' d. I najmodernejše urejena tovarna ključavničarske, kovinske, železne in lite robe priporoča izdelke lastne livarne iz sivega in mehkega liva evartove verige podkve za vole ključe itd. Zahtevajte ponudbe Zmerne cene Brza dobava Oblastveno koncesifonirana ŠOFERSKA i I. GABERŠČJK. bivši komisar za šoferske izpite. LJUBLJANA, Bleiweisova 52 Prihodnji redni tečai prične 1. maja 584i Feiler i er Ekafluäd, to ie 33 let ровплло narodno eredetTo io kosmetikům stane v lekarnah in v vseh toaulevnih trgcvinah: poskusna steklenic« 6 Din, dvojna 9 Din, epecijaína steklenica 26 Din. Po pošti najimanj za 62 D při: EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica DOnja — Elsatrg 245. Solnčna zdravilišča Stolzalpe Zgornje Štajersko, Avstrija. 1200 in 1305 m nadmorske višine, klimatiž-no enakovredno švicarskim gorskim zdraviliščem za bolne na kosteh, sklepih, žlezah in rekoovaleecente. — Lastna ekonomija. Popolnoma oddeljeno zdravilišče za otroíce s 150 poeteljami in šolskim poukom. Lastno lecilišče za odrasle z 200 posteljami. Oddelki za sanatorij. — Obrat vse Isto. Otroci 67 do 84 Din. Odrasli 100 do 210 Din. Prospekt štev. 32 na zahtevo. prvovrstno eksistenco stalno mesečno plačo ln dobro provizijo nudimo Vam s prodajo dobro-idočega predmeta. Pišite še danes pod »Trajna eksistenca« na PufcHcitas dd., Zagreb, GunduHčeva 11. 5926 I I <3ďS В EN I INSTRUMENT DIREKTNO IZ TOVARNE vKlinjetilholu, Nemčija, ali fouarn. ikladiiča oz spec trgovin e.Matibar. hOLIME o^Dln 35" TRMBURE ЗГ MSN!MNE ШГ 136- TROMBE » 505- KROMRTIfNf Z07- KLRRINbfl - » <2.0- GR^MOFOnT - " J « 1590" MEINCL i HEROLD,Maribor "lOl-B Obvestilo Nazmenjava ccnj. občinstvu, da prevzame« z 1. majem staro znani hotel Stara pošta v Kranju Afoja dolgoletne pralesa ▼ prvovrstnih botefih. nadalje delovanje na kraljevskem dvoren iíd. má daje jamstvo za absolutno dobro postrežbo svojih cenjenih gostov. Predvsem bova nudila cenj. gostom dobro kuhinjo in prvovrstno pijačo. Za obilen obisk se priporočava 61-35 M Ha in Maks MncoflnL hote Kr Prodai mlin pri železniški postaji, v najbolj prometnem kraju, kar se tiče za mlin. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 6184 Prvovrstnega polirja ki bi vodil samostojno stavbišče, sprejme takoj Stavbeno podjetje Jos. Slavec Kranj. 6193 KRASNE TLAKOVÉ i veže, cerkve izdeluje ш pokl-ada Cementarna Gostinčar Pešata, p. Dol pri LJubljani. Malenkosti, ki odločujejo! HLAČE, kako padajo ob nogi v pravem kroju, da niso niti preširoke nití preozke, da niso niti predolge, niti prekratke, eto, to so malenkosti, ki odločajo! Vi dobite obleko, izdelano v potankostih z največjo pažnio, iz kamgarna s čisto volnenim priborom za ceno 650 Din. Zahtevajte našo brezplačno polo za mere. izpolnite jo in v par dneh imate to korektno obleko velemestne mode po meri. — Če se vam obleka ne bi podala, jo zamenjamo ali vrnemo denar. — Vsak naš naročnik dobi naš veliki katalog (128 strani). 'Ott Ш Jvan Jizovicar nmetnl in trgovski vrtnar LJubljana, Kolerijska nlica 16. priporoča sL občinstva svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi vence, šopke tn trakove. Dalje imam na razpolago še nekaj magnolij in klematis v raznih barvah ter dekoracijskih dreves za dvorane in balkone po nizki cenL Imam tudi vsakovrstne sadike naj-žlahtnejših cvetlic ln zele-njadL Vsa naročila za Ljubljano in izven nje se izvršujejo točno in solidno, Brzojavke: Blzovtčar, vrtnar, Ljubljana največja trgovska In razPošiljalna tvrdka v državi {favna zahvala. Podpisana sem imela zavarovano profi po?am svojo hišo v Višnji gori pri banki Slavni Ko mi jo je pa 2. t m. požar uničil, mi ie banka Slavija cel zavarovani znesek takoj izplačala, kljub temu, da nisem imela svojega obroka plačanega. Spričo tolike kulant-nosti izrekam banki Slaviji polno priznanje in ?o vsakomur kot najboljši domač zavod najtopleje priporo- čam. Fabjan Antonija, Višnja gora 8. Na morju v Aleksandrovem ,lVrivoj4 ie najprijetneje, če ste v vsej oskrbi у hotelu in restavrantu Fina in zadostna kuhinja, lepe sobe. — Vsa oskrba Din 55.-do 60.— dnevno. — Zasigurajte si abonement Današnja moda i i zahteva elegantne čevlje! Take si lahko nabavite ▼ najboljSi kvaliteti in po zelo nizki ceni samo pri veletrgovini STERMECKI v Celju, ševret Din 115, 128 ševro 175, boks 164, v modnih barvah 141, 157, 181, 198, 250, 260, 270, lak kombinirano 230, 245, 283, sandali 80, platneni Din 87. Veliki ilustrirani cenik z več tisoč slikami se pošilja zastonj. Zahtevajte ga takoj z dopisnico. Naročila čez Din 500 poštnine prosta. Neodgovar-jajoče se zamenja ali pa se vrne denar. Trgovski dom R. STERMECKI, Celje ät. 20. Dravska banovina. štev. 3189/30. RAZPIS KRAJEVNI SOLSKI ODBOR V TRBOVLJAH odda za zgradbo stanovanjske hiše za učitelje meščanske šole v izvršitev sledeča dela: 1. Težaška in zidarska dela. 2. Tesarska dela. 3. Krovska dela. 4. Kleparska dela. 5. Mizarska dela. 6. Pleskarska in soboslifearska dela.. 7. Steklarska dela. 8. Ključavničarska dela. 9. Inštalacijo vodovoda. 10. Inštalacijo elektrike. 11. Oblogo sten s keramičnimi ploščicami. Ofertalne pripomočke tn pojasnila dobe interesentje med uradnimi urami v občinskem gradbenem uradu. Oferte je vložiti do 3. maja t L do 12. ure. Odbor si pridrži pravico oddati delo, brez ozira na najnižjo ponudbo. KRAJEVNI SOLSKI ODBOE TRBOVLJE. OMOGOČEN VSAKOMUR 1000 100 kom. fin. DETEKTORSKIH APARATOV kompletnih, s kristalom, eno slušalko ter materijalom za zunanjo anteno za Din 60.— ter štirikratno mesečno plačilo pc Din 45.—. fcom. TROELEKTRONSKIH APARATOV z avdijonom ter dvema nizkofr. stopnjama, kompletnih, z akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, angl. zvočnikom Amplion АС 11 ter materijalom za zunanjo anteno za Din 200.— ter desetkratno mesečno plačilo po Din 185.—. 200 50 V drugič stopamo e tem geslom pred cenj. občinstvo z namenom, da omogočimo VSAKOMUR BREZ IZJEME poslušati radio ter biti s tem deležen ugodnosti, ki jih nudi poslušalcem ta iznajdba. V želji, da postane VSAKDO NAS NAROČNIK, oddamo v času od 7. aprila do 7. maja 1930. po sledečih senzaci jonalnih cenah in plačilnih pogojih naslednje aparate: kom. ENOELEKTRONSKEH APARATOV kompletnih, z 2mrežno elektronko, z baterijami, eno slušalko ter materijalom za zuner?e anteno za Din 90.— ter osemkramo mesečno plačilo po Din 72.—. kom. ŠTIRIELEKTRONSKIH APARATOV z visokofr. elektronko, avdijonom ter dvema nizkofr. stopnjama, kompletnih, z akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt ter finim angleškim zvočnikom Amplion АС 27 za Din 380.— ter desetkratno mesečno plačilo po Din 320.—> 5127 RADIO LJUBLJANA LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 5. MARIBOR GOSPOSKA ULICA 37- inseratni del je odgovoren АЈошј Novak. Vsi v Uubtiaoi,