Močno orožje ljudske oblasti je prepri-čevanje ki ga poedinci podcenjujejo
Trnovska vas, oktobra 1949. Graditev družbenega gospodarstva z lastnurri sredstvi zajema tudi lastna sredstva kmetijstva vseh treh gospodarskih sektorjev, to tem-bolj, ker je treba kmetijstvo dvigniti na stopnjo, ki ne bo zaostajala za elektrifikacijo in industrializacijo na-še države.
Dnevna dela na KLO v zvezi s plani dokazujejo, da je treba dnevno spravljati v skladnost s planom ob-seg in obliko v kmetijstvu. Kmetje, ki to razuniejo, vzdržujejo stalen kontakt s krajevnimi organi oblasti in usmerjajo svoje gospodarstvo v duhu napredka.
Kmet Simonič Anton iz Trnovske vasi št. 48 je vedno gospcdaril po svojih potrebah. Na 20,59 ha zemlje je pridelal za družino in za prodajo. Upravičeno bi pričakovali, da bo ta-ko delal tudi sedaj. ko mu mora biti jasno, da dela za družino in za družbo delovnih ljudi. Po svoji vesti bi bil rad med zglednimi kmeti, ven-dar po obsegu posestva raje ostaja v vrsti kmetov, ki vidijo v planskera gospodarstvu svojega sovražnika, ker to od njih zahteva izvroevanje nalog, ki gredo v korist graditve socializraa. Sedaj mu je vseeno, Če ostane družbi dolžan 223 kg pšenice. Drugače bi se bil gotovo potrudil, da ne bi nikomur ničesar dolgoval in ne da bi se zagovarjal pred ljudstvom za to. ker je ostal na dolgu količino pšenice,  ki bi jo  sicer lahko  oddal.
Kdo bi mogel upoštevati vse izgovore takih dolžnikov kot je Simomč An-ton, ki obešajo krivdo na razne ma-lenkostne napake krajevnih ljudskih odborov itd. Nešteto je primerov, da izpolnjujejo poedinci naloge svojega gospodarstva, neglede na krajevni plan. Ko se izvrši obračun po kra-jevnem plann, ki je za organe Ijud-ske oblasti edino zakonito merilo, ugotavljajo poedinci, da je obračun previsok, ker niso zasejali in posa-dili planiranih površin temveč manj-še ali večje. Krajevni ljudski odbor bi moral potem biti krivec vseh te-žav in neprilik. ki sledijo v času iz-vrševanja odkupov.
Tak odnos do izvajanja plana v kmetijstvu zahteva občutljivejša vzgojna sredstva. 6 mesecev odvze-ma prostosti. pogojno za dobo dveh let nedvomno predstavlja za Simonič Antona dokaz, da ni vseeno, če kdo izpolnjuje svoje naloge in živi svo-bodno, ali pa če mora ljudska oblast nastopati z ukrepi. da doseže, kar bi poedinci sicer lahko izvršili.
Primer ShnoniČ Antona spada v vrsto primerov, kjer so mere prepri-Čevanja ostale brez učinka in kjer je morala ljudska oblast z zakonitimi ukrepi zavarovati plansko disciplino.
Tekom dveh let, se bo Simonič Anton resno zavedel, da je njegova neposlušnost njemu osebno škodovala in da reakciji ni mnogo koristila, četudi je poslušal in izvršil n.ieno nakano.                                     I.s.