Slovenski narod Štev. 33. Entered as seeond-class matler Mav at Pueblo, Colo,, under the’; 1910 at the post Olllce act of Matoh 3, 1879 Pueblo, Golo., 14. avgusta 1914. Eri hi 1 slovenski list na /»p Geftlo: ZapHd/u Zapadi Leto TIH Vojna od dne do dne. (Opomba ured. — p 0 d tem naslo¬ vom bomo bolj na kratko priobee vali vojne novice. Najstarejša po¬ ročila bodemo priobčili na drugi strani, med tem najnovejša na tem mestu. Poročila povzamemo iz ju tranjih časopisov, ker so nekoliko starejša kot poročila v večernih časopisih in torej bolj zanesljiva.) V torek dne 11. avgusta. —Iz Dunaja poročajo: Fet tisoč Črnogorcev je minulo soboto napadlo Avstrijce vz¬ vodno od Trebinja v Hercigo- vini. Avstrijci so zgubili 20 mož med kem je pa bila črno¬ gorska zguba 200 mož. Iz is tega vira se tudi poroča, da so Rusi brezuspešno skušali pre¬ koračiti avstrijsko mejo. In nadalje, da bo avstrijska arma da kmalu obkolila Srbe. Se veda, to prihajo iz Dunaja. —Iz Londona poročajo: Iz vzemši napadov na Liege, do sihunal še ni bilo nobene veli ke bitke bodisi na suhem ali na morju. Mesto Liege je v rokah iSemcev (ločim so pa vse trdnjave v rokah Belgij¬ cev, ki imajo že nad osem ti¬ soč nemških vjetnikov. '—Velike nemške zgube pri Liege pripisujejo temu, da so se bojevali po njihovem staro- veškem sistemu. Belgijci ima¬ jo namreč najbolj moderne instrukcije. —Francija in Avstrija sta si takorekoč napovedale vojno s tem, da sta odpoklicale svoje poslanike. Avstrija je začasno prenehala svojo kampauijo proti Srbiji, da pomaga Nem¬ čiji premaagti Francijo prej ko bo ruska armada mobilizirana. —Finančne razmere v An¬ gliji so skoro normalne. Cene živežu so se le malo povspele. —Angleži so zaplenili nem¬ ški parnik Cap Ortegal, ki je dospel iz južne Amerike z pel milijonov gotovine. —Iz Rima poročajo, da so Črnogorci zavzeli Skader. —Nemci so odnehali brez¬ uspešni napad pri Liege ter baje čakajo bolj težkih topov. —V New Yorku se nahaja na tisoče Nemcev in Avstrij¬ cev, ki ne morejo iti ne na¬ prej in ne nazaj. —Francoska vlada ne dovo¬ li, da bi se objavile francoske zgube. Boji se namreč, da bi take informacije koristile Nem čiji. —Avstrijski načrt proti Sr¬ biji je sledeči: Armada ob Donavi ima zavzeti trdnjave v severni Srbiji potem pa pro¬ dirati proti jugu v Moravski dolini. Druga armada ima prodirati ob reki Drina ter se pri Saloniki združiti z armado ob Moravi. Tretja armada ima prodirati ob Crnigori proti Albaniji. Ta splošna imazija se odlaša, ker Avstrija še ni popolnoma koncentrirana.Po tem bo pa skušala premagati Srbijo v najkrajšem času. —Poroča se, da nemška ar¬ mada obstoječa iz 500.000mož uspešno odbija Francoze pri Muelhausenu. —Boji sedaj vladajo v Alsa- ce in Loraine na Nemškem; v Bosni na Avstrijskem in v Lusemburgu in Belgiji. —Belgijci so vjeli nekega nemškega častnika, ki je imel pri sebi načrte nemške vojske Po tem načrtu si je Nemčija že upala popolnoma premaga¬ ti Francoze že pred nekaj dne¬ vi ter biti danes že v Parizu. Toda upor pri Liege jim je po¬ kvaril vse načrte ter dal so¬ vražnikom lepo priliko, da so se mobilizirali. *^ki in Črnogorci so se združili v Bosni ter se uspešno bojujeta proti avstrijski arma¬ di, katera se že umika. Prebi¬ valci v Bosni se veselijo pri¬ hoda Srbov. —Iz Sofije poročajo, da bo Bolgarska ostala nevtralna. —Ruske vloge v Berolinu in 6icer v znesku 25 milijonov jo nemška vlada zaplenila. —Najuftveje se poroča, da je bila nemška zguba pri Lie¬ ge samo dva tisoč mrtvih, 20 tisoč ranjenih m 9700 vjetih. —Anglija je mobilizirala pol milijona mož brez da bi bila klicala rezerviste. V sredo, rine 12. avg. —Iz Berolina poročajo o ve¬ likih nemških zmagah pri Lie¬ ge. Iz drugih virov se pa po roča, da je stališče pri Liege nespremenjeno. —Poroča se o malih spopa¬ dih med Francozi in Nemci na Nemškem. Te dve armadi štejeta približna en milijon mož. —Spopadi med Avstrijci in Rusi so bili dosihmal le male¬ ga značaja. —Iz daljnega vzhoda poro¬ čajo, da se je 45.000 japon skih vojakov vkrcalo na tran- sjfprtne parnike in sedaj ča¬ ka nadaljnih navodil. —Ruska mobilizacija bode popolna šele z dnem 21. avg. Do tedaj dotična armada ne bode dosti aktivna. —Anglija dobiva na tisoče prostovoljcev. Mnogo Arne- rikancev v Parizu se hoče pri¬ družiti francoski armadi. —V nemških bankah je nad sedem in pol milijonov Ijuil-' skega denarja in ves bode na razpolagi vladi za vojno. Po¬ roča se tudi, da mobilizacija ne bode ovirala žetvi. —Črnagora je danes formal¬ no napovedala vojno proti Nemčiji. Ta korajžna deželica je Avstriji napovedala vojno že 7. avgusta iu današni na¬ poved je bil pričakovan. —Iz Belgije poročajo, da belgijska-franeožka armada uspešno zadržuje nemško pro* diranje. —Anglija raora stradati ali pa nadvladati morski promet. Sama pridela samo od 25 do 60 odstotkov raznih jestvin, ki jih sama porabi. Ostali del mora pa kupiti v inozemstvu. Noravno je toraj, da bode pr¬ vi največji koflikt na morju v katerem bo Anglija skušala u- ničiti nemško brodovje. —Ponovno se poroča, da so Črnogorci zavzeli Skader. — V Londonu poročajo, da je iz Nish dospelo poročilo ki trdi, daje bil srbski princ Ju¬ rij ranjen ko je opazoval /av¬ strijsko bombardiranje na Bel grad. Rana pa ni nevarna. —Iz Nish poročajo: Srbska artilerija bombardira Goraško, 29 milj oddaljeno od Sarajeva gj. mesta Bosne. Srbi so že zasedli mesto Višegrad na re¬ ki Lim. Bombardiranje na Belgrad se še vedno nadaljuje in velike škode so že bile po¬ vzročene. —Nemška armada v Belgiji je deloma opustila Liege ter se obrnila k francozki meji. —Dva nemška regimenta sta bila popolnoma uničena v boju s Francozi pri Muelhau- senu. —Na ruski meji so kozaki premagali brigado avstrijske artilerije. Avstrijci so namreč zašli v neko močvirje, iz kate rega se niso mogli rešiti. Pa¬ dli so kot v past in Rusi so usmrtili do slednjega. —Nad vsem je čudno zakaj i se še sedaj ni vršila bitka med | angležkim in nemškim brodo j vjem. Kaj tacoga je bilo pri- j čakovati takoj po izbruhu voj ne, kajti od teh brodovjev je v večji meri odvisna cela voj ska. Kavno kje se nemško brodovje sedaj nahaja, je u- ganka vsaj kar se tiče javnosti Verjetno pa je, daje stvar zna na vsaj angležki oblasti, kajti angleški prekomorski promet seje zopet oživel in parobrodi plujejo brezobzirno na vse kra je. V gotovih krogih se sluti, da je angleško brodovje obko lilo nemške ladije, ki so pa toraj v takem položaju in kra ju, da ne morejo biti nobene¬ mu v nevarnost. —Avstrijci so bili odbiti v vsakem poiskusu v prodiranju v Srbijo. Sedaj so ta načrt o pustili ter se vtaborili na svoji zemlji, kjer pričakujejo napa¬ da od srbske armade. —Pri Liege je 12 dobrih fortov, namreč v takih pozici¬ jah, da jih bo Nemcem težko zavzeti. To celo sami prizna vajo. Četrlek, dne 13. avg. —Iz Londona se poroča, da je Nemčija zopet prosila Bel¬ gijo naj ji pusti iti skozi deže¬ lo. Belgija zopet ni dala do¬ voljenje, ker je proti predpi¬ som nevtralnosti. —Nemški zrakoplovi so do¬ kaj aktivni na ruski meji. —Nemška armada pri Liege gre proti severu. Novo-došle čete zavzemajo pozicije pri obleganih fortih. —Anglija kot Francija je poslala križarke na atlantic, xla- po išča-taja-alučajao- — PO SVETU jajoče se nemške vojne ladije. —Rusi so položili mine v pristanišču Vladivostok. —Združena črnogorska-srb¬ ska armada je pričela invazijo Bosne pod srbskim gen. Jan¬ kovičem. —Kakih osem bojnih ladij raznih evropejskih vlad se na¬ haja na pacifičnem obaki in bitke je vsak čas pričakovati. —Belgijci pripisujejo velika grozodejstva nemškim četam. Belgijski minister trdi, da so Nemci .ubijali ranjence, in ne¬ pristranske ljudi. Nadalje se pa tudi niso ozirali na belo zastavo. —Nemci prodirajo v poljsko deželo na Ruskem. Pol-urad- no se poroča, da so Nemci tam izdali proklomacijo, da bodo v slučaju upora postrelili vsa¬ ko deseto osebo v deželi. —Ameriški konzuli bodo zastopali avstrijsko vlado v vseh deželah spadajočih k Ve¬ liki Britaniji. —Najnovejša poročila kaže¬ jo, da je bila dosihmal nem¬ ška zguba mrtvih kakih deset tisoč mož. —Iz Berolina poročajo, da so Nemci vjeli 120 francoskih častnikov ter 1110 vojakov v današnji bitki pri Muelhausen Nadaljnih tisoč vjetnikov so dobili v bitki pri Long\vy. Francozi so pregnani iz nem¬ škega ozemlja. —Anglija je danes ^Avstriji napovedala vojno. —Anglija trdi, da je gospo¬ dar na morju in izjavlja paro- brodnim družbam, zlasti onim ki so naklonjeni Angliji, da lahko brez skrbi pričnejo pre¬ komorski promet. —Iz Belgije poročajo o hudi bitki, ki se je vršila pri Hae- len. Nemci so bili odbiti s zgu bo 2000 mož. Belgijska zguba je bila tudi velika. Trs. Pankhurst, voditeljica angležkih sufragetk je izjavila da sc bodo sufragetke vedele mirno dokler se vojna ne za¬ ključi Well, vojska je vsaj Angliji prinesla mir. Nemški vojaki dobijo 17c pla¬ če na dan in kakor je razvid¬ no iz raznih poročil, tudi po¬ šteno zaslužijo to mezdo. Iz Evrope je sedaj nemogoče dobiti ud tukaj pubeglih hudo delcev. V Anglija je dovolila amer. vojnim častnikom, da sinejo opazovati kretanje angležkib armad, v sedanji vojni. Za ena ko dovoljenje je amer. vlada prosila tudi druge bojevnike. Avstrijski poslanik v Italiji je odstopil radi slabega zdrav¬ ja. Italija je naznanila, da se ne bo udeležila svetovne razstave v San Francisco radi sedanje ga stanja v Evropi. Sedanja mehiška vlada sc bo takorekoč brezpogojno vdal« constitutiotialistom, ki bodo v kratkem prišli do gl. mesta. Ameriško brodovje bode od poklicino iz Vera Cruz sl. septembrom. Kongres se bode baje neko¬ liko potrudil, da prepreči to vedno vzdigovanje cen živežu Panamski prekop se bo pri¬ hodnjo soboto odprl svetovne¬ mu prometu. Naša vlada je potrošila $400.000.000 za ta prekop. JJrs. VVilson, soproga našega predsednika, je bila zadnji po nedeljek pokopana v Rome, Georgia, kjer je preživela svo¬ jo mladost. Cene živežu grozno narašča¬ jo. Tekom minulega tedna je cena sladkorju poskočila$2.70 na sto funtov. Cena mesu, moki, kavi, čaju, itd. pa pri¬ bližno 20 odstotkov. Povsod imajo dobro letino in vsakdo je bil mnenja, da bodo cene živežu gotovo znižane. Toda temu ni tako. Veletržci izjav 1 i ja jo, da primanjkuje živeža— j da farmarji pričakujejo viso kih cen rudi vojne m sploh nočejo prodati svojih pridel¬ kov sedaj. Cena srebru je padla od 60c do51c. Dosihmal se je mco go rude poslalo v inozemstvo, a to je sedaj nemogoče. To je je pa povzročilo paniko v raz nih krajih in rudnike kakor tudi topilnice zapirajo. Da pa nekoliko opomore temu rudar stvu je pa amer. vlada skleni¬ la kupiti nenavadno veliko množino srt bra, za katerega bo plačala najmanj 52c. S tem se b ide dhranila cena in ru darstvo se ne bo popolnoma ustavilo. Neizurjenih delavcev ni dosti pričakovati iz Evrope tekom vojne. In še po vojski bode tam toliko dela, da skoro nik do ne bo hotel priti sem v A- meriko. In stvar daje veliko skrb ameriškim kapitalistom, ki se zanašajo na nevedne de lavce, da jim kupičijo milijo ne. Coloradski miličarji so pa res predrzni. Več miličarjev in Pueblske novice —V ponedeljek *e 1 ii prične kon veneija državne delavske federa¬ cije. —Po posli jo sedaj nemogoče po¬ šiljati denarja v stari kraj. Ravni groeeristi izjavljajo, da so danja draginja ne ho dolgotrajna. — Zadnji ponedeljek sta se v Joliet pt dala Frank Bojc in Geo. Th >mas, gl. uradnika K.S.K. jednute. V sredo jima je sledil delegat Joe Russ z družino. Danes bodo pa v MiJivaukee odpotovali ostali delegati in sicer Matt Jerman John C lerni in Joe (Julig.Kon¬ vencija se namreč prične pri¬ hodnji ponedeljek. —Gdč. M. Blatnik iz Salt Lake City je tukaj na obisku pri sorodnikih. —Od ned. do srede'se je tu pr.soroduikih z svojo družino mudil K. Mišinaš iz Colo.Citv. —Prihodnjo nedeljo se bo vršil piknik pri okrajnem mo¬ stu v korist slovaške cerkve, nedelo potem v korist sloven ske cerkve, in zadnjo nedeljo v mesecu, namreč 30. avgusta se bode pa piknik priredil v korist podpornega društva ,,Mladi Slovenci 1 '. Kolikor je častnikov je bilo meseca maja nam znano, še nobene veselice aretiranih ter zaprtih radi hu- !i i odločene za prihodnji me- dodelstva. Ti miličarji pa se-! sec - —Iz Pariza poročajo, da so Belgijci zapadno mesta Liege naskočili nemške čete ter jih pognali v beg. Belgijci so na¬ dalje uničili več mostov, da tako zadržujejo nemško inva- ] kolmi, tako da ni bilo smrt- z jj 0i I nih slučajev. Policija je areti- ! rala 20 bojevnikov. —Rusi so zavzeli mesto So- iličarji pa daj zahtevajo plačilo tudi za čas, ko so bili v zaporu, toda Chase pravi, da niso opraviče¬ ni do plačila. Mogoče radi te ga, ker Rockefellerju ničesar dobrega niso storili ko so bili v zaporu. Premogarski operatorji so pred kratkem zvišali ceno pre¬ mogu, češ, da ga jim primanj¬ kuje. Ob enem pa ti operator ji vedno trdijo, da jim štrajk ne ovira — da imajo zadosti stavkolomilcev. Vprašanje na¬ stane, v katerem slučaju je se daj laž? Vojska doma. V Globe, Ari¬ zona se je v ponedeljek 40 Sr¬ bov pretepalo z 20 Avstrijci. Bojevali so se le z pestmi in 3 kol v avstrijski Galiciji. —V Belgiji kličejo že rezer¬ viste leta 1914. —Turčija je od Nemčije ku¬ pila dve križarki. Francija bo zahtevala pojasnila. —Avstrijsko brodovje je na¬ pravilo blakado ob Črnogori. —Angležko brodovje v sre¬ dozemskem morju je zelo moč no in ima za seboj skoro celo francosko brodovje. —Bitka med Francozi in Nemci pri Muelhausen je bila tako strašna, da je vsepovsod polno ranjencev in vsem jene mogoče pomagati. Pelek zjutraj, dne 14. avg. —Vsaki čas je pričakovati hude bitke v Belgiji med Nem ci in francoskimi zavezniki. Za to bitko sta se obe stranki že več dni pridno pripravljale —Italija je mobilizirala 250- 000 vojakov ob avstrijski in švicarski meji, da bo priprav¬ ljena za eventualnost. —Holandska vladaje Fran¬ ciji zagotovila, da bo nevtral¬ na. Rečena država ima 60 ti¬ soč vojakov, da odbije slučajno nemško invazijo. —Potrjuje, se več Večeraj- šnih poročil. —Rusija je že zaplenila 85 nemških in avstrijskih ladij. Rudarstvo pri Leadvillu je tudi prizadeto radi vojne. Ce na srebru in drugih rud se je nekoliko znižala ker so evro pejski trgi zaprti. . Nekoliko delavcev je bilo že odslovlje¬ nih in bati se je, da bodo raz¬ mere postale tako resne, da bodo zaprli vse rudnike. Izvzemši Nemcev, se je iz Col larade jako malo inozemskih rezervistov podalo v Evropo K večjemu dva od vsake dr zave. V Clevelandu so zadnjo ne¬ deljo imeli shod vseh Slova nov. Ob priliki so strogo pro¬ testirali proti vojski, zlasti so pa hudo obsojali Avstrijo, ki je začela to evropejsko klanje. Tako naj bi storili povsod dru god in kmalu bi odpravili brez potrebne vojske. V Kansasu, kjer se je nekaj tednov vršil nekak štrajk pre mogarjev, so se vsi delavi po¬ vrnili na delo. Izvzeti so se¬ veda oni v Kadley. V Salidi so deloma zaprli to¬ pilnico. COLORADSKI operatorji. 35 po število, ki obratujejo z linijski mi Jlfen>qgarji, so te dni na sestan¬ ku ■/. uradniki U: M. W. of A. .Pre- mogarji baje nimajo novih zahtev in bodo lahko obnovili staro po¬ godbe. —Razlika časa med Pueb’o in Dunajem je osem ur in šest minut. —V Rye so zadnjo nedeljo šli na obisk Dan in W. Predo vič, Tony Prijatu in E. J. Mensinger. Obiskali so nam • reč R. Dučiča, ki se tam uspe¬ šno zdravi. Vsi izletniki so imeli lepo zabavo in so v prvi vrsti hvaležni g Dučiču za le¬ po postrežbo, zlasti pa g. I). Predoviču, ki je preskrbel av¬ tomobil. —V jeklarni so radi vojne zgubili mnogo naročil. Posle¬ dica tega je pa tudi, da je bilo več delavcev odslovljenih. Bodočnost nam res ne obeta nič dobrega. — Dne 19. t. m. se ga. M. Buh poda na vzhod, da se tam vdeleži konvencije katoliških boršt n ari c. —Dne 7. t. m. je po teden trajajoči bolezni umrl John Starc, rodom iz Strug. Bil je član dr. sv. Jožefa, ki mu je zadnjo nedeljo zajedno z dr. Slovan priredilo lep pogrebni sprevod. Pokojni zapušča tu • kaj ženo iu troje otrok ter bra¬ ta Antona, v domovini pa mater. — Mnogo tukajsnili rojakov je zadnje dni dobilo pisma iz rodne zemlje, v katerih jim sorodniki poročajo ža lastne no vice, kako morajo vsi možki ne glede na okolščine iti v voj sko. Pobirajo namreč vse za vojsko zmožne, Če so sploh kedaj imeli kakih vojaških vaj ali ne. V nekem slučaju so vzeli družinskega očeta, ki je bil nadvsem siromašen. Imel je celo kopo otrok in poleg še ženo, ki že dolgo časa boleha za jetiko. Ko so žandari prišli po moža, ga je objela ter žan- dare prosila naj ji ga ne vza¬ mejo v takih okolščinah. Žan- dar ji je grozil z bajonetom ter jo potisnil proč. Moža so pa spravili v voz ter ga odpeljali v vojsko slično kot storijo v klavnici z živino- Nam se smilijo naši Slovenci, ki so primorani iti v klavnice za prazen nič. Daj, da bi kmalu prišel čas, ko se ne bo sila več pretepati in klati za kronane trote oziroma vladarje. Podpirajte ‘Slov. Narod! V prejšnih letih! \ elikokrat slišimo, kako so naši pradedje živeli in kako so bili zdravi. Ziveii so vedno po zahtevali narave in brez vsake razkošnoetb Absolutno nemogoče pa je za ljudi, ki žive v me¬ stih, da bi jim dalo tako življenje zadovoljstvo. Nenavadno živ- kak ? r P ri , mank| jaj svežega zraka in solnčne svetlobe, -j na nas in nas prisilijo, da moramo iskati pomagajo vzdržati našo prebavne organe pri - - Iravilo je dobro poznano vplivajo zelo slabo zdravila, katera i pravem delovanju. Kot'tako zd Trinerjevo zdravilno grenko vino Prvi učinek tega zdravila ie, da očisti vse zaostale tvarine 1 f ; 5 'r ele , b ' T' Posebuo ostanke neprebavljene hrane, £ ” s ® vstavih ▼jdrobu. Ti stari ostanki jedil zastrupljajo celi i nn! “ 8 S ° ie Oja.-iti notranje organe in tako prepre zdravili b ° eZoa ' Mi priporočamo nadaljšo uporobo tega V bolezni želodca v bolezni jeter v bolezni črevesja ša pomoč. R^vnoTako^ev^az^ITdraSfT 0 -^ ’? sicerzat0 > kerprina- nosti, slabosti, bolečinah in ujedi, bfedi in ramen’ K 0t z - apelii ’ "? rv »?: lenem životu,, zgubi apetita in izgubi spanca b k ° Ze ’ 2gub! m0C ‘ Dobi se v lekarnah. TRINCRS b ITTER-W1N£ v joupm »BINW Uvaževalec SLOVENSKI NAROD Edini slovenski list na ?ap»du Z»F*cii.£®$ Dr. Moore Zobozdravnik 3. in Mlain Street nad Pueblo Savfttgs Bank Naročite Vaše tiskovine pri nas! ~ 1 Rojaki! Podpirajte »Slovenski Narod*? Švicarska je mobilizirala armado da brani svojo nevtral Ponedeljek dne 10. avgusta. —Angležke in francoske ar¬ made sta se združile zajednoz belgijsko armado. Ravno v katerem kraju seje to zgodilo, ni bilo objavljeno, toda sluti se, da so se združile v bližini prodirajoči nemški armadi pri Liege. —Nemški cesar jez avtomo¬ bilom odpotoval na bojišče in bode osebno vodil svojo arma¬ do proti Franciji, Belgiji in Angliji. Iz tega poročila je slutiti, da se bo kmalu vršila velika iu odločilna bitka. Današnje stališče v Evropi. Danes sta Avstro ogrska in Nemčija same v boju proti Rusiji, Franciji, Angliji, Belgiji, Srbiji in Crnigori. K zad¬ njim se še zna pridružiti tudi Japonska, mogoče pa tudi celo Italija. Vojaštvo je razdeljeno kot sledi: Avstro ogrska.2.200.000 vojakov Nemčija.5 300.000 Skupaj.7.500.000 vojakov Rusija..4.500.000 vojakov Francija.4 000.000 ,, Anglija. 731.000 ,, Belgija.. 222.000 Srbija in Crnagora.^. 290.000 Skupaj.9.743.000 vojakov In tako je sedem milijonov vojnikov proti desetim mi¬ lijonom. Glede mornarice se pa sme trditi, da je Angležka za- jedno s Francijo in Rusijo skoro trikrat tako močna kot Nemčija in Avatro-ogrska. Splošno se celo trdi, da je angleš¬ ko brodovje samo enako tako močno ko skupno brodovje os¬ talega sveta. » „Prokleta...!“ Roman, spisal Emile Richebourg -Poslovenil Janko Leban-1_ ( Nadaljevanje) govorimo v mlinu. Tako nam gine čas, ne da bi še vedeli nego je , ,1 a pomisli vendar, Jacqu-,kako. Poldesetaura je bila ko žandarji, ječa, sodišče.Jean Renaud zapusti mlin,’ le še bolj Židane volje, bil prej. Na potu se pa vendar spo¬ mni zopet Genevieve, ki ga čaka doma, in ki je morda ne mirna, in priznati si je moral, da je grd ponočnjak. In na to prične korakati tako hitro, kakor je bil tega vajen iz vo¬ jaških časov. Zdajci pa mu udari ječanje na uho. Naglo obstane. ,,Nu, in kaj? Obsodili me bo do.“ — ,,Pa galeje [galeere], nesrečnik! Čuješ-li? galeje dožitno!“— ,,In naj bi bil tudi šafot [krvavi oder] “zavr¬ ne posestnik divje. Rouvenat ga prestrašeno po gleda, umaknivši se do izbine stene. ,.Življenje,‘‘ nadaljuje posestnik s sikajočim glasom. ,,kaj mi je še na tem 1 Kako neumni so pač ljudje, da toli¬ ko cenijo življenje! Vsi hite za sanjarijo, ki jo zovejo sre¬ čo! Bedaki I Od zlata si na¬ pravijo svojega boga, proda¬ jajo se, zavržejo ter preklinja¬ jo potem nebo. Bolezen in trpljenje naredi nekatere po milovanja vredne; strastneži, osramočenci so vrdni zaniče¬ vanja. Norci so vsi. Castila- komnost mori lete, nevošlji vost trpinči druge. Poštonost je le še fraza, samopašnost je postala krepost. Povsod meh- kužnost, hinavstvo, infamija! Srca so slaba, duše zastruplje¬ ne. Slabo je zmagalo dobro, in strast nekaterih izkorišča večkrat poštenost drugih. Ha, ha, ha! kako žalostna reč je pač življenje I Le mrtvi so sre čni. O, rad bi bil mrtev! Jaz nisem nič več, nimam ničesar več, v nič več ne verjamem! ‘' Spusti se na stol in obsedi tam ves potrt. Rouvenat ga sočutno opažu je. ,,0, nesrečnež! 11 si misli. Potem si Mellier podpre gla¬ vo z rokama in služabnik ga čuje, da milo zajoče. Pustil ga je jokati. Vedel je da nam solze olajšajo srce ter razgrne¬ jo dušne megle, da zadobimo zdravejše misli in občutke. ’ Sede blizu svojega gospodar ja ter vpira brezupni svoj po¬ gled vedno vanj. Tako sta čula oba, molčeč do jutra. k Renaud, volčji ubijalec, je bil šel v Terroise. Ko tam vse opravi, ponudijo mu prostor pri mizi, okrog katere je bila posedla rodbina k večerji. Po¬ vabilo sprejme, opomni pa,da je že prej jedel, da torej noče drugega, nego kozarec vina. Spraznil'pa je tri ali štiri ko¬ zarce, ker je moral trkati z o- četom, materjo in z novoporo- čeno, najstarejšo hčerjo v dru¬ žini. Ker je bil izpraznil že na pristavi pri gosp. Mellierju steklenico vina, ga je imel se¬ daj prav zadosti in je postal silno vesel in zgovoren. Zapu stivši Terroise, je pel glasno in prešerno staro vojaško pe sem. Pozabi) pa ni, oglasiti se v Fremicourtu v mlinu ter vprašati po svoji vreči moke. Pšenica je bila zmleta. Vreča je bila pripravljena. Jean Re¬ naud pravi, da ga vzame s se¬ boj domov. ,,Čemu-li?“ reče mlinar. ,,Jutri dopoldne gre itak mej voz v Civry po pšenico. In ob tej priliki vam pošljem vrečo 1 ,.Potem je dobro, 11 reče Jean Renaud. In ker je bil ravno Židane volje in tudi prevljuden, da bi razžalil poštenega mlinarja, ki ni s preveliko pestjo zaje mal iz njegove vreče, se ni nikakor branil, sprejeti kozar¬ ček žganja. Žganje se pa ne pije, kakor vino, najeden uušek, nego ga pokušamo z jezikom ga malo manemo, dočim govorimo stoterih rečeh, o moki, o vod¬ ni moči, o suši, skratka, o vseh rečeh, ki o njih lahko 7. Jean Renaud ni bil boječ človek. Nobeno ponočno šu¬ menje ga ni strašilo. Več ko enkrat je bil slišal v Algiru lajanje hijenino, vpitje šaka¬ lovo ali strašno rjovenje levo¬ vo v prepadih atlaso vih. V mnogih položajih je že drzno gledal smrti v obraz. V istini bilo je težko najti na obehbre govih Saone hrabrejše in ne- ustrašnejše duše.Ozre se okrog sebe in zdajci zagleda nekaj korakov daleč človeka na tleh, ki se je zaman zvijal ter si pri zadeval, da bi se vzdignil, kli¬ ti k njemu, poklekne tik nje¬ ga, vzdigne ga ter ga nazadnje posadi na tla. Ranjenec močno zasope,po¬ tem mu pade glava na prsi Renaudove. Volčji ubijalec šele zdaj izpozna, da je nezna¬ nec imel obleko krvavo. Zona ga obide. Nesrečnež, ki mu je hotel pomagati, seje tresel; Jean Renaud je čutil drhtenje nje¬ govih udov, jedva je mogel slišati njegovo pojemajoče di hanje, ki je bilo podobno bolj zadušljivemu hropenju. Prav blizu je bil kup prod- ja. Do tega Renaud vleče ne¬ srečnika. Iz enega .največjih nepočenih kamenov mu nare¬ di blazinioo. V tem trenutku odpre ran¬ jenec mrzlično svetle oči, ki jih grozno začudeno upre v Renauda. ,,Hvala, hvala I “ zamrmlja s slabim gDsom. — ,,Me-li morete umeti?“ povpraša vol čji ubijalec. Neznanec prikima. ,,Potem mi povejte, kdo ste, in kaj se vam je zgodilo. “ Ranjenec položi si roko na prsi. ,,Strel, 11 zajeclja. ,,Sem. .. me. . . je. . . zadela. . . krog- Jja. “ — »,0! umor! 11 jekne volčji ubijalec. Potem, ozrši se hitro okolo sebe, nadaljuje: ,,Nisva daleč od pristave seuillonske. Tja pohitim ter prebudim vse iz spanja. Te besede so imele čudovito moč na ranjenca. Truplo se mu trese in glavo vzdigne. .,Ne!“ reče z nenadno nad¬ človeško energijo. ,,Za Boga svetega, ne oddaljujte se, os¬ tanite . . . Sicer tudi, čemu bi odhajali? Vsa pomoč je zaman v enem trenotku, čutim . . . bodem mrtev! 11 — ,>Pa jaz vas vendar ne morem pustiti, da tako umrete 1“ — ,, Vi me ne morete oteti, vam pravim, ker zadet sem do smrti. 11 — Kdo pa je streljal na vas? Veste li to?' 1 —,,Ne.“ — ,,0 .. .. hočem iztakniti zločinca, iz-, moj prijate.], vedel bodem njegovo ime, 1 imam zavpije Renaud žugaje. — Nič ne boste iztaknili. Nočem, da koga obdolžite . . . Povejte mi, kako se zovete!‘‘— ,,Jeau Renaud, volčji ubijalec. “ Lice ranjenčevo se ie jelo vedriti. ,, Ah, vem, vem, reče, Jean Renaud, čvrst moz, o katerem mi je Lucila pravila. — ..Lucilal Vi poznate gos¬ podično Mellierovo? 11 — Da. ioda tiho?. Ne imenujte mi nje nego imena, lahko bi g» slišali . . . Ona je dobra, ne 1.? Se bolj dobra nego lepa! . . . Da. t ona mi je pravila o vas, o vaši ženski Genevievi in tudi o otročičku, ki ga priča kujete. Ona mu bode botra . . . Jean Renaud, ali imate res radi Lucilo?' 1 —,,Tako rad jo imam kakor lastno ženo! “ odgovo i‘i navdušeno. — ,,Nu, prav! ' imenu Lucile in vaše žene Jean Renaud: hočete mi sto riti ljubav?-‘ — ,,Ljubav? 11 — >iDa, ljubav, ki je velike važ¬ nosti." — ,, Dovolj, da me te¬ ga pi’osite v Luciliuem imenu; ničesar vam ne odrečem. 11 Oko ranjenčevo se zasveti od radosti in hvaležnosti. m Tedaj ste zadovoljni? 11 — ,,Kaj naj storim? Jaz sem vam na razpolaganje?' 1 — ,,Steli bili že čestokrat vSaint lrunu?" — ,,In še kako ces¬ to! “ — Torej poznate gostil nico gospoda Bertauxa?“ — , .Gotovo. Imenujejo jo hotel ,,Pri dveh psih. “ Pred glav¬ nimi vrati so velike kamenite stopnice, na zadnji stopnici leži velikanski pes, ki je tudi iz kamena. 11 —Dobro, Jean Renaud, morete takoj iti v Saint-Irun, predno se še izve o moji smrti."— ,,Pojdem. 11 — ,,Koliko je ura sedaj? 11 — ,.Enajsta mora biti proč. 11 — ,,Potem ste lahko ob eni po polnoči v Saint-Irunu. V go¬ stilnici bode vse spalo. To je ravno prav. Noben vas ne sme videli, noben slišati. Tam je majhen vhod, ki ostane ce lo noč odprt “ — ,, Poznam ga. 11 — ,,Vodi v prehod, iz katerega pridete do hlevov ; na pravi roki so male stopnice po katerih dojdete v prvo nad¬ stropje, v sredo velikega pred- durja ki se širi na desno in le¬ vo. Na levo se nahajajo žitne shrambe. Na desno so sobe za popotnike. Umete li vse?' 1 ,,Da, urnem. 11 — ,,Mojaso baje prva.“ — ,,Prva. Dobro Pa jaz ne potrebujem vseh teh podrobnosti. Saj j e boter Bertaux tam. “ — ,, O, še zme¬ rom me niste razumeli.Nočem da vas kdo vidi, Jean Renaud čujete? To bi vzbujalo rado vednost in jutri bi vas klicali pred-se ter izpraševali; mora¬ li bi povedati vse, a o vsem vam je molčati, dobro si to zapomnite, moj prijatelj! mol¬ čeči morate biti kakor grob! Sicer bi iz tega nastala strašna nesreča. In vendar je že do¬ volj, da umrem! ,,Čutim, 11 nadaljuje težavno, ,,da mi u mira glas. Še te malo moči, kar je še imam, mi kmalu od reče, in jaz vam še nisem po¬ vedal vsega. Poslušajte me pazno. Iinate-li žveplenke pri sebi? 11 — ,,Da. Jaz sem kadilec. 11 — ,, Dobro. Na vra tih moje sobe je številka štiri Odprli boste sobo ter stopili vanjo. Tukaj v žepu imam dva ključa, vzemite ju ! “ Jean Renaud uboga molče. ,, Večji ključ je ključ od so¬ be,' 1 nadaljuje ranjenec ter glas mu čedalje bolj slabi ;drtn gi ključ spada k mali pisalni mizi z dvema predaloma. Od¬ prli boste prvi predal. V njem najdete velik zavitek z ime¬ nitnimi papirji, ki jih ne sme nihče brati, kakor lo gospica Lucila. Obsegajo skrivnost, ki je naj nihče ne izve: če izve sodišče to skrivnost, žali na¬ sledniki bi bili. Jean Renaud ako mi hočete narediti zadnje veselje, ki je morem imenitij še na svetu, prisezite mi to in jaz vas hočem blagosloviti. “ — ..Prisezam vam, 11 reče j Jean slovesno. — ,,0 hvala, j hvala! Vam sej zahvaliti za svojo zad¬ njo in naj večjo tolažbo. Prise¬ zite mi tudi, da naloga, ki sem vam jo dal in katero boste iz¬ vršili, kakor tudi vse kar sem vam tu povedal, ostane večna skrivnost. 11 — ,,Da.Jean Renaud, ne žabi ... 1 Stok vzame /ranjencu bese¬ do. Glava mu pade na kamen Jean Renaud ga hoče vzdig¬ niti. ,,Ne, 11 reče ter ga naglo na¬ zaj potisne. ,,Dobro mi je, kakor sem . . . Ne nv rem več dihati, moj pogled se zagrinja misli se mi gubijo, rarzlota h1e ima, razteza se mi do srca, moj zadnji Irenotek je prišel. “ Glas mu skoro popolnoma zastane. Pa s zadnjim in sil¬ nim naporom pristavi: >,Ne zabito, da gre za Luci¬ jino srečo. In zdaj, idite, idi¬ le' 1 — ,, Pa jaz vas vendar ne smem puščati tako samega tu¬ kaj, 11 reče Jean Renaud.— ,,Da pustile me. jaz . . . ja/, tako hočem. 11 Zaprl je o<\i. Še nekoliko- krat se strese. Potem se boreč s smrtjo skrči, vzdihne, ime ,,Lucila!' 1 zatrepeče na nje¬ govih ustnicah kakor dih. Bil mu je to zadnji dih . . . Jean Renaud se nagne črez nesrečnika ter se ga dotakne; ledena mrzlota mu je bila pre¬ šinila truplo. Privzdigne mu roko, ki zopet pade. Pritisne uho na prsi mladeniču, ki se ni več ganil. Ni slišal in čutil več njegovega diha Hripavo zakriči in skoči pokoncu. Po¬ gleda proti Givry-ju, potem proti pristavi seuillonski, ka¬ kor bi se obotavljal. Na to se spusti proti Saint lrunu. Proti drugi uri zjutraj najde Voznik, ki se je peljal mimo v semenj in bil je namenjen v Fremicourt, mrliča na oesti. Ko se prepriča, daje najdenec res mrtev, požene dalje svojo pot. Prišedši v vas, ves ztnešan in glasno oznanuje, da se je zgodilo strašno zlodejstvo prav v bližini — že mrzlo in krva vo truplo nekega človeka leži na deželni cesti. Hitro naznanijo to županu, ki takoj vstane ter se brž oble¬ če. Stopivšega iz hiše pričako vala je že dvanajsetorica mož, (Nadaljevanje na 4. strani.) Gospod trgovec! Mogoče si že opazil, da ima jo drugi trgovci več uspeha nego Ti. In zakaj? Zato ker drugače ravnajo s svojim obrtorn. Oglašujejo po listih, kaj ne? Stori tudi ti tako, in videl l»š razliko! McGovern Coal Co. prodajalci premoga TELEPHONE MAIN 881 Coroer C and Piam Streel PIJTE STANKO & SAJBEL Slovanska Trgovina z groceri|o in sve¬ žim mesom. Pri nas se vedno dobe fine kranj¬ ske klobase, suha rebra in drugo prekajeno meso. Imamo obširno zalogo špecerij¬ skega blaga (grocerije). Domače pecivo Je naša posebnost Zastopamo Slovencem dobro /ma¬ no inanufakturno družbo W. F. SEVERA GO. in imamo polno za¬ logo SEVEROVIH ZDRAVIL. V naših prostorih se nahaja po¬ štni urad. kjer se dobijo poštne znamke in Postal Money Orders. Postrežba je točna. Slovencem se najtopleje priporočamo. PHONE 314 PARK ST., MAIN 137 - PUEBLO, COLO. linijski delavci razvažajo naše blago. Naročite najboljšo \Valt< r- jevo pivo od nas! Nekoliko ledu damo zastonj! The Chicago LIGMJOR HOUSE H. LEVIN & SON lastnika & TISKARNA SLOVENSKI NAROD je edina sl. liskama na zapa- du in izvršuje vsakovrstne tiskovine lično in pravilno. P. O. Box 1181 Te!. Main 995 ± 11 : Ali sie že obnovili naročnino na "SLOVENSKI NAROD”? /ki ‘SIMOLINA 4 in ,BANNEI1‘ MOKI sta slični starokranjski moki. Vpra¬ šajte vašega grocerista po imova- nih mokait. : : : : : Tiskarna »Slovenski Narod” izvršuje tiskovine za trgovce, društva, itd. \ M. GRAHEK, ESTATE (Nasledniki Math Grabck-a) Trgovina z raznovrstnim bla¬ gom. Imamo obširno zalogo možkill oblek in potrebščin, ka¬ kor tudi obuvala, kovčegov, pohištva, železno robe, itd. itd. Prodajamo Trinerjevo Vino na debelo! Gostilničarji! Naročile to vino naravnost od nas! TELEPHONE MAIN 1094 1201-3 S. Santa Fe, Pueblo, Colo. PIVO! The Austrian Mercantile g Se priporočacenjenim rojakom v obilen obisk kateri hočejo kupiti vedno sveže In posušeno meso, kakor tudi vsako¬ vrstno GROCERIJSKO BLAGO. Po¬ sebnost so suhe domače kranjske kloba¬ se. Postrežba solidna. Cene niške. JOHN GORSICH 1206 SO- SŠNTA FE »VE. PHONE MAIN L * D. V' ^ f > • .C' - Hi ■ •■aas SfiiSag NOVAK & GREBENC Pueblo, Col. Zastopnika za južno Colorado ■« j§ Izvrstna pijača! m. •m / -m 8 i«® Wa!ter’s GOLD LABEL BEER “It’s in the Brewing” The VValter Brevving Co. PUEBLO, COLO. „Prokleta...! a Nadaljevanje iz 3. strani. med njimi tudi pristav in poljski čuvaj. Vsi so bili ja¬ ko pobiti. Ilitro se napotijo na mesto, ki ga je določil vo¬ znik, ter najdejo mrliča. Kri, ko je z njo bilo pokri¬ to oblačilo nesrečnega mla¬ dega moža, je jasno svedo- čila o načinu mladeničeve smrti. Gotovo je kdo ubil mlade.aiča. In sicer že pred nekaterimi urami. | Nekoliko naprej najde polj ski čuvaj veliko mlako krvi. Žrtva je padla najprej na tem mestu. Jutranja zarja obleni, dan napoči. Lahko so spoznali v cest¬ nem prahu odtis raujenčevih rok, ki se je gotovo trudil, da bi se bil vzdiguil. To je kazalo, da ni smrt nastopila hipoma, pa je tudi pojasne- valo, kako je prišio, da so našli mrliča nekaj korakov od krvne mlake ležečega. V prvem hipu so mislili,da se je bilo posrečelo žrtvi vz diguiti se, ter da se je umor¬ jenec šele potem zgrudil na grobljo. Če so pa nataučueje pregledovali tla, od krvne mlake do kamenov, so opa- zolidve vzporedni črti, ki sta bili razločno vtisnjeni v prah in ki nista mogli izvirati je- dino le od mrtveci, najši bi se le-ta mogel vleči dalje. Po¬ tem sta vodili ti Črti črez sle¬ di debelih črevljev, katerih žreblji 80 'se globoko bili vti¬ snili v tla. Tudi so zasledili, da so koraki le tikoma sle¬ dili drug za drugim in da so bile pete obrnjeue proti gro¬ blji. Iz tega so lahko sklepa li, da je žrtvo dalje vlekel morilec sam ali katera dru¬ ga oseba, ki je šia nazad. Končavši to zasledovanje, so preiskali mrliča natančne¬ je. Pa župan je zastonj vpra šal navzočne, ali se ubitega mladeniča kdo spominja. Ni¬ hče ni poznal žrtve. Po daljšem posvetovanju so odloči župan, da sprejme mrliča. Trije močni možje vzdig¬ nejo mrtvega mladeniča in vsi se povrnejo počasi v Fre- micourt. Žrtvo polože v predvežje župnijskega urada na mizo in veliko črno sukno razgr¬ nejo črez njo. Poljski čuvaj in dva druga moža ostaneta pri mrliču. Neki mož pa od¬ ide, da naznani sodniku in žaudarskemu načelniku v »Saiut Iruuu o žalostnem pri¬ god ku. 8 . Meseca junija vstajajo zgo¬ daj ljudje na deželi, doluce samo vidimo žtLpred četrto uro. Osobito kosci so zgo¬ daj pri delu, kajti radi si u- porabijo hlad, ker trava je mnogo mehkejša in lažje jo je kositi, dokler je še težka od rose. Prvi kosci, ki so prišli na pristavo, so prinesli že vest o zlodejstvu, ki se je bilo zgodilo ponoči v bližini seui- llouski, na cesti v Fremicourt Pripovedovali so, kako so naznanili županu, kako je le ta poiskal mrliča z mnogimi možmi; kako so potem mrt¬ veca prenesli v Fremicourt in kako sedaj pričakujejo, da pride policija in žandarji. ,,To je strašno, to je stra¬ šno!" sta vpili dekli, obe ka kor iz sebe od strahu. Lucila, ki ni mogla vso noč zatisniti očesa, ker sojo vedno in vedno obhajalestra šue slutnje, je slišala te gla¬ sove in to vpitje spodaj. Ur¬ no skoči iz postelje, se ogrne v domače oblačilo, odpre malo duri svoje izbe ter po¬ sluša. ,,In vedo-li, kdo je storil to zlodejstvo?" povpraše e- deu izmed hlapcev. ! „Ne še. Zločinec pač ni j razvpil svojega dela po uli¬ cah 1'remicourtskih. Pač nič mu ne bode pomagalo, temu razbojniku, in naj se makar še tako dobro skrije. Žandar ji ga že dobijo." ,,Poznajo-li žrtev?* ‘ „Ne. Zdi se, daje tujec.“ ,,Takol... Kako so ga ubi- ,,Menijo, da so ga ustrelili s puško ali s samokresom." ,, Da bi ga potem oropali?" ,,Seveda. Kdo bo pač ubi¬ jal človeka za veselje?" ,,Je-li bil mlad?- 1 „Celo mlad, kakor pravi¬ jo. Kvečjemu dvajsetleten." „Ah, ubogi človek," zavpi je ena obeh dekel. In klici in vpitje je začelo iznova. Slišati ni bilo dru¬ gega. kakor preklinjanje na morilca. Lucila zakriči bolesti ter pade, kakor je bila dolga in široka, na tla, kakor bi jo bila podrla strela. Rouvenat, ki je tudi zelo pazil na to, kar seje pravilo je slišal Lucilin krik in hkra tu tudi, kako je padla. Za torej plane iz izbe svojega gospodarja ter steče poma gat deklici, katero najde v onesvesti. Vzdigne jo ter ne¬ se na njeno lež šče ter z naj- nežuejšo skrbjo poskusi, da jo zopet obudi. V tem zapustijo kosci in posli pritlično vežo ter se na potijo deloma na travnike, deloma v hleve. Lucila se polagoma zopet zave. Boječ se, da bi ga ute¬ gnila mlada deklica izpraše vati, se Rouvenat hitro od¬ strani ter stopi po stopnicah navzdol. Prvo, kar ugleda tu, je bi¬ la puška, ki se je je bil poslu- žil Mellier, da je izvršil zlo¬ dejstvo. Hitro jo obesi tja, kjer je visela včeraj, na ko- minski plašč. Potem stopi, roke v žepih, mimo iz hiše, z jako zadovoljnim obrazom, kakor da je vso noč dobro spal. Ide črez pristavo, sto¬ pi v hleve ter tam pogleda, kakor navadno. Ko se Lucila zave, pogleda najprej začudeno okrog sebe potem se jej nagloma povr¬ ne spomin. Videla je pred seboj strašno istino, neizpro¬ sno, enako grdi pošasti. Pod bridkim udarcem usode seje čutila uničeno. Na njenem mrtvaško-bledem obrazu se je zrcalo vse obenem: bolest, jeza in gnjus. Njene oči so bile suhe, v njih pa je bil ču¬ den svit, zdelo se je, kakor da treskajo iz njih iskre. Plane v sredino svoje so¬ be ter zamolklo zahrope ka¬ kor razljučena zver. Kakor v mrzlici si vrže dolge valo¬ ve razpuščenih las za hrbet ter si ponovno krčevito pri¬ tisne roki na čelo. Nazadnje, kakor da se je hitro odločila, vzame iz oma e črno volno obleko in kra- k črn plašč ter se hitro ob leče. Ravno je dokonča vala to delo, ko se odpro sobna vra¬ ta. Obrniši se, ugleda — svo¬ jega očeta!... Ni videla njegovih vdrtih oči, ni videla njegovega čela, ki se je bilo nagrbančilo v eni sami noči, ni videla nje¬ govega tožnega obličja; mi¬ slila je samo Da zlodejstvo. Njene oči zažare in mečejo strele. Telo nagne nazaj ter stegne roko proti očetu in zavpije nanj s.hripavim gla¬ som: ,,Morilec!" Mellier ni bil pripravljea na ta neusmiljeni, a jezni krik in omahne, kakor da ga je zadela strela v srce. Pa kmalu se mu povrne stara neupogljiva energija in za¬ vpije: ,, Lu c i 1 a, nesrečna stvar!" t petecl... On me je onečastil, jaz sem se maščevali"— ,,Da da, Dil je moj ljubček!" ,,Nesramnica, in to si mi še upaš povedati kar v lice!"—- ,,Jaz sem ga ljubila!" zavpi¬ je Lucila. — ,,Sleparja!" — , Jaz sera ga ljubila!" — ,,Po tepuba!" — „Jaz sem ga lju¬ bila! Jaz eem ga ljubila! Jaz 3em ga ljubila!..." — ,,Onič- vrednica," zakriči Mellier zamolklo. ,,Ona je padla ta¬ ko globoko, da se še baha s svojo sramoto!" — ,,Jacqui es Mellier!" nadaljuje deklica vsa kakor iz sebe ter stop- proti očetu. „Vaša csveta ni še popolna... Jaz sem tudi kriva, torej ohladite si doce¬ la svojo jezol" — ,, 0 , nedra ži me! Ne draži me!" — ,,Nu, tedaj ubite me, ubijte me vendar!" Posestnik zgrabi stol, ki ga dvigne nad glavo svoji hčeri! Pierreu Rouvenatu, ki ga je bil strah pravočasno pri¬ gnal v Lucilino sobo, se je jedva posrečilo potisuiti Mel- liera nazaj ter pristreči mu udarec. Dalje prihodnjič. Izvirna poročila Deklica ne izpremeni svo¬ jega stališča, nego prične zopet klicati na vso moč: ,,Morilec! morilec! morilecl" „Ne8ramnicaI" zatuli Mellier kakor iz sebe. ,,Ta človek je bil tvoj zapeljivec! Ta stroko Denver — Slavno uredništ¬ vo S. Naroda! Prosim,da mi odmerite malo prostora v cenjenem listu. Sicer nimam kaj vesega poročati, ampak žalostno novico naznanim, da je neprizanesljiva smrt ugrabila izmed nas dobro znanega rojaka Petra Stare šiniča in ga zavedno ločila od nas. Pokojni Starešinič je delal na farmi blizu Lin¬ coln, Nebraska. Naglo ga je prijela huda bolezen, tako da so ga popeljali v bolnico v Lincolnu. Zdravniki so mu svetovali operacijo, kajti bo¬ lehal je na slepiču. Operaciji se je podvrgel dne 2. avgus¬ ta, toda njegovo stanje se jele poslabšalo in preminul je 7. avgusta. Dan pozneje so truplo pripeljali sem, da ga je tukajšne društvo sv. Martina, h kateremu je spa¬ dal, spremilo k večnemu po¬ čitku. Pogrebniškega spre voda ter pogreba se je ude- žilo mnogo društveuikov. Ostanke so položili materi zemlji na katoliškem pokopa bšču Mount Olive. Pokojni Starešinič je bil doma iz fare Preloke, občine Vinice, okraj Črnomelj. Star je .bil 34 let in neoženjen. Tukaj zapušča več sorodnikov. Bodi mu la¬ hka tuja zemlja! Dragi rojaki, tukaj je zo¬ pet dokaz, koliko so vredna podporna društva, kako le¬ po preskrbijo zadnjo popot¬ nico svojim članom in poleg še denarno pomagajo sorod nikom pokojnih. Zatorej ro¬ jaki, kateri še niste pri nobe¬ nem društvu, pristopite v eno ali drugo, dokler je še čas, zakaj nam ni znano ke- daj nas nesreča al-i smrt do¬ leti Predvsem pa priporočam da pristopite k dr. sv. Mar¬ tina št. 1. ZSZ., ki za male denarje daje lepo podporo in posmrtnino. Mesečni pri¬ spevek znaša samo $1.25. Bolna podpora je $1 na dan posmrtnina pa $500. Vrhu tega pa Zveza daje še druge lepe podpore za raznovrstue poškodbe. Nadalje naznanjam roja¬ kom v Denveru in okolci, da bode dr. št. 7 priredilo vese¬ lico v korist društva, nam¬ reč dne 12. septembra. Ob sklepu dopisa pozdravljam rojake širom Amerike, pose¬ bno pa člane in članice ZSZ. Tebi S. Narod pa želim obilo naročnikov in predplačnikov Geo. Favlakovič, tajnik dr. št. 1 Frontenac, Kans. — Dragi mi urednik in bratje ter sestre Z.S.Z. Imam vam sporočiti žalostno vest, da je kruta in neizprosna smrt nam vzela iz naše sredine brata Antona Kaučiča. Bil je bolan od l(j. oktobra 1912. do 6. avgusta t. I. Imel je raka na želodcu in se podvrgel operaciji trikrat., Ranjki je bil rojen leta 1981. v Zirih na Notranjskem. V Ameriki zapušča dva brata, v stari domovini pa ža¬ lujočo mater. Ranjki je bil v Ame¬ riki devet let. Pred tremi meseci se je njegovo stanje zelo poslabšalo in iz Montana je prišel njegov brat Tomaž, ki mu je stregel do zadnje¬ ga zdilileja. Pokopan je bil 7. avg. na katoliškem pokopališču. Bratje in sestre so se v polnem številu vdeležile sprevoda in pogreba za kar jim izrekam v imenu društva lepa hvala. Ranjki je spadal k 3. dr uš t vam, namreč k ZSZ., SNI’J. in ASBPD. Ranjki je bil neoženjen in dober član dokler je bil zdrav. Zato so mu pa društveniki stregli v njego¬ vi bolezni kolikor jim je bilo mo¬ goče. Prosim vas rojaki kateri še niste pri nobenem društvu, pristo¬ pite k nam, dokler ste še zdravi, ne odlašajte, da vam ne bo prepoz¬ no. Delavsko razmere so tukaj slabe smo namreč s J. avg. prenehali z delom ker operatorji niso podpisa¬ li nove lestvice ozir. pogodbe. Naša lestvica je potekla z zadnjim juli¬ jem. Rojakom toraj ne svetujem sem hoditi dela iskat. Ko se na boljše obrne bom zopet poročal. Pozdrav vsem bratom in se¬ stram naše Zveze, tebi vrli list pa želim mnogo predplačnikov. Anton I.esjak tajnik št. 13 ŽSŽ. NAZNANILO i" ZAHVALA Tužnim srcem naznanjamo ža¬ lostno vest, da nam je nemila smrt pobrala našega ljubljenega sopro¬ ga oziroma očeta: John Starc-a in namreč dne 7 . avgusta (.1- l" 1 en teden dni trajajoči mučni bole¬ zni. Zemlijske ostanke smo izročili materi zemlji dne 9. avgusta. Ob tej priliki se tudi srčno za¬ hvaljujemo g. župniku P. < . v, 'i! u Zupanu za obisk k smrtni postelji. Nadalje se srčno zabvalujmo vsem dobrotnikoln. ki so nam pomagali za časa bolezni in smrti pokojnika. Zlasti se pa najtopleje zahvaljuje¬ mo društvu sv. Jožefa in dr. Slo¬ van. ki stn nam nepozabnega tako dostojno spremila k večnemu po¬ čitku. Srčna zahvala tudi daroval¬ cem vencev, in sicer dr. sv. Jožefa, g. Anton Starcu in soprogi, g. John Germu in soprogi, g. Joe Uren in soprogi, g. Joe Smrke tu in sopro¬ gi, g. Anton Brunoviču in soprogi. Žalujoči ostali: Ana Starc, sopr. John, Anton j n Ančka, otroci. —Nobenemu ni sila iti k naboru. Kolikor je nam zna no, noben ne bo zgubil pose¬ stva če se ne odzove klicu ter tudi ne bo dobil več kazni kot mogoče par mesecev zapora. Slovenci, ki imajo sploh kaj narodnega čuta, naj ne gredo v vojsko proti lastnem narodu Nemci naj si kar sami tepejo. Sedaj ima slovanstvo priliko, da se dvigne in kdor ne more biti mu v pomoč, naj vsaj ne ovira v boju za pravice in svo¬ bodo. —Nevošljivost je tista slaba lastnost, ki drži naš narod sko- ro med zadnjimi. Ako se en ali drugi izmed nas Slovencev nekoliko opomore, tedaj so mu vsi drugi nevošljivi in bi ga najraje potopili v žlici vo de. In ravno ta nevošljivost se je močno prijavila sedaj ko Nemec hoče uničiti malo srb¬ sko kraljevino, ki se je v za¬ dnjih letih nekoliko opomogla ter postala samostojna in Slo¬ vanska. Avstrijski Slovenci nimajo tega kar imajo naši brati Srbi. In zato so pa ne kateri nevošljivi. Mnogo na šib iz nevošljivosti sovraži ta bratski narod in bi najrajši videli, da bi ga Nemec zdrobil v prah. Zares žalostno je, da najdemo mnogo sinov in hče¬ ra ,,Majke Slave, “ ki so da¬ nes rajši Avstrijaki, da, rajši Nemci nego Slovenci I Avstro-ogrski zemljevid vreden 25e, se pošlje Z A $'17 vsakemu, ki piše na ‘. A Austro American Ik 2 WASH1NGN0N ST., NEW Y6fo ali pa zastopnikom. Zavarvujte V a zdravje kakor tudi Vaše i Vaše ' " J iinoi' Ne vemo časa ko nas bo zadel * sreča, zato je umestno, da no zavarovani z raznovi smo 1 , rs