o Imi Leto IV - Štev. 13 (85) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 1.15. julija 1977 Autorizz. Tribun, di Trieste n, 450 izdaja ZTT T^ . Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 40 ND - Ziro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda ZBOROVANJE KRISTJANOV V VIDMU ZA OBNOVO IN PREROD Zborovanje furlanskih kristjanov, ki je bilo v Vidmu od 17. do 19. junija in je imelo kot temo »Obnovo in prerod«, je bilo vsekakor dogodek zgodovinske važnosti zaradi svoje globoke evangeljske pomembnosti, zaradi sporočila, ki je vzbudilo pozornost javnega mnenja, političnih in družbenih sil ter vseh ljudi dobre volje. Kristjan ni tisti, ki pasivno sprejema svojo usodo, ampak tisti, ki mu vera v Kristusa daje krepko oporo, da se v vsakem trenutku življenja trudi za izboljšanje pogojev, v katerih živijo njegovi revnejši bratje. Kristjan je po svojem poslanstvu na strani zatiranih, vladanih, izkoriščanih. Področja svojega dela ne izbira, narekuje mu ga vera; to je področje boja za osvoboditev vsej bratov. Kristjan nima sovražnikov, toda odločno se postavlja na stran ponižnih. Zborovanje je jasno pokazalo enotnost kristjanov ne glede na njihovo politično-strankarsko pripadnost. Kristjan ne more iz komodnosti ali iz strankarskih interesov utišati v sebi glasu, ki govori v njem. Njegova dolžnost je, da s svojim pogledom na svet in na človeško usodo, ki izhaja iz vere in evangeljskega nauka osvetljuje programe in dejanja raznih formacij in skupin, h katerim se prišteva zaradi zaščite svojih posebnih interesov; pri tem pa mora spoštovati pluralizem v dejanjih in u-smeritvah. Ne more postavljati svojega krščanstva v podrejen položaj v razmerju do posebnih izbir na družbenem, kulturnem, gospodarskem in političnem področju. Tistim, ki niso razumeli tega bistva krščanstva, so se mogoče nekateri momenti zborovanja zdeli polemični v odnosu stranke, ki danes še uživa zaupanje večine kristjanov v naši državi. Zaradi tega nekateri ambienti niso razumeli in sprejeli vsega tistega, kar je eminentno pozitivnega tako v obtožbi, ki jo je ta narod izrekel proti življenjskim pogojem, ki jih nikakor ne moremo imeti za zadovoljive, kot tudi v deklarirani pripravljenosti na konkretiie napore v delu za obnovo in prerod Furlanije. Eden izmed osrednjih argumentov, ki jih je zborova- nje obravnavalo, je bilo vprašanje kulture in še posebej vprašanje jezika treh etnično-jezikovnih skupnosti, ki živijo v Furlaniji: furlanske, slovenske in nemške. V sklepnem poročilu tretje delovne skupine beremo: »Vsak načrt ali predlog za obnovo se mora vključiti v etnično stvarnost naroda, ki je zgradil svojo identiteto v jezikovni, kulturni skupnosti, z zgodovinskimi izkustvi in z verskimi tradicijami«. Narod, ki zanika samega sebe, je obsojen na smrt. Kdor ga z varljivim manevriranjem ali z objestnim nasiljem pripravi do tega, da se sramuje svojega izvora, da zanika zgodovinsko kontinuiteto svoje etnične pripadnosti z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo, bo pred zgodovino nosil krivdo etnocida. Toda, ali je mogoče, da se na Kristusa sklicujejo tisti, ki so soodgovorni ali celo edini krivi za etnocid, ki kot počasen proces vključuje gospodarsko zaostalost prizadetega področja, močno emigracijo in politiko kulturnega in političnega terorizma, naperjenega k osamitvi tistih, ki nočejo umreti? Če hočemo z objektivno oceno odgovoriti na to dramatično vprašanje, moramo vsekakor upoštevati vrsto kompleksnih dejstev, ki zadevajo zgodovino naših dolin od ustanovitve italijanskega kraljestva dalje, predvsem pa od prihoda fašizma na oblast do danes. Poleg dejstva, ki bi ga bilo treba globlje analizirati (s to analizo bi bilo nujno čim-prej začeti), namreč vpliva, ki so ga na zavest ljudi imeli domači fašisti in njihovi objektivni zavezniki, po drugi strani pa tudi nekateri domači partizani, katerih obnašanje gotovo ni odražalo bistvenih vrednot odporniškega gibanja, je zelo važno upoštevati tudi grobo misti-fikacijo, ki je temeljila na sicer nerazumljivi, toda funkcionalni zmedi v definiranju pojmov, kar je privedlo beneške ljudi do tesnega povezovanja ali celo do identifikacije pojmov Italijan in kristjan na eni strani in pojmov Slovenec, komunist in titovec na drugi strani. Zaradi tega so tiste, ki so se prištevali k slovenski narodnosti, takoj proglašali za komuniste in torej za protiitalijanske in protikrščanske elemente. Iz Ob nagrajevanju velik praznik v telovadnici šole v v Spetru MOJA UAS Na natečaju je sodelovalo 170 otrok iz naših vasi Z izredno uspelo prireditvijo se je v nedeljo, 3. julija, na srednji šoli v Špetru končal letošnji, že četrti natečaj Moja vas. Natečaja, ki ga je kot vsako leto organiziral študijski center Nediža, se je letos udeležilo okrog sto sedemdeset otrok, ki so poslali skupno kakih dve sto petdeset spisov in risb. Sodelovali so otroci iz vseh občin videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci, od Prapotnega in Nadiških dolin preko Čenebole, Subida, Tipane in Barda vse do Rezije in Kanalske doline. Naj zabeležimo, da so tudi nagrade prispevale mnoge ustanove in firme iz vse dežele, tako javne kot zasebne, saj najdemo med pošiljatelji nagrad tako predsednika deželnega sveta in krajevne uprave kot tudi manjšinske organizacije iz vse dežele ter podjetja. Prav tako je bil tudi kulturni program, ki so ga organizirali ob nagrajevanju, izredno široko zasnovan: nastopili so otroci iz Nadiških dolin, gojenci glasbene šole, ki jo je za center Nediža vodil prof. Nino Specogna, ter mladi harmonikarji, gojenci Antona Birtiča, dalje pevska zbora Pod Lipo in Sv. Lenart, Checco in Anna z beneškimi ljudskimi pesmimi, folklorna skupina iz Rezije, harmonikar Ližo Jussa. Nekateri izmed otrok so prebrali svoje prispevke, vsi pa so dobili večje ali manjše darilo. Posebno pričakovanje je spremljalo nato žrebanje nekaterih nagrad za posamezne skupine otrok, z velikim navdušenjem pa so otroci vzeli v roke knjižico Vartac, ki je sicer že tradicionalna izdaja ob natečaju Moja vas, a je letos obširnejša in ima lepe barvne ilustracije. Prepričani smo, da jo bo vsak beneški otrok rad vzel v roke, užitek ob branju pa bodo imeli tudi odrasli. Natečaj Moja vas je torej imel tudi letos vsestranski uspeh, podrobneje pa bomo o njem poročali v naslednji številki. tega izhajajo koraki na strankarskem nivoju. Danes je ena izmed najnujnejših nalog kristjanov, ki občutijo problematiko slovenske etnično - jezikovne skupnosti v naših dolinah, da razkrinkajo tiste farizeje, ki so še danes sokrivi za to nepravično mistifikacijo. Prišel je čas, da glasneje kot kdajkoli povemo, da krščanstvo in slovenstvo nista inkompatibilna, da biti Slovenec ne pomeni biti komunist, da vera ni ideologija, da pripadnost k neki stranki ne odvisi od vere, ampak od racionalnih izbir med različnimi modeli organiziranja družbe. Kristjani iz naših dolin se moramo s temi problemi spoprijeti, če hočemo ustvariti tako versko skupnost, ki ne bo strumentalno soglasje molka, ki spoštuje in se boji tistih, ki vedo . . . predvsem to, kateri so njihovi osebni interesi. Dialog je treba postaviti na temelje medsebojnega spoštovanja, brez zapiranj, izbočen j in anatem, temveč z voljo, da se skupno poišče najbolj pravilno pot za skupno angažiranost ob revnejših bratih. Zborovanje torej še traja. Ferruccio Clavora RICOSTRUZIONE E RINASCITA ASSEMBLEA DEI CRISTIANI L’assemblea dei Cristiani del Friuli tenutasi a Udine dal 17 al 19 giugno sul tema «Ricostruzione e rinascita» è stata un avvenimento di importanza storica per il profondo significato evangelico del messaggio che è stato proposto all’attenzione dell’opinione pubblica, delle forze sociali e politiche, a tutti gli uomini di buona volontà. Il cristiano non è quello che accetta passivamente il suo destino, ma è colui che forte del sostegno della Fede in Cristo si impegna in ogni momento della sua vita per migliorare le attuali condizioni dei suoi fratelli più poveri. Il cristiano è per missione dalla parte degli oppressi, dei dominati, degli sfruttati. Non sceglie il suo campo di azione, glielo impone la sua Fede, ed è quello della lotta per la Liberazione di tutti i suoi fratelli. Non ha nemici, ma si schiera decisamente dalla parte degli umili. L’Assemblea ha chiaramente dimostrato l’unità dei cristiani al di là degli schiera-menti partitico-politici. Il cristiano non può fare tacere la Voce che parla in lui per comodità, per semplicità, per interesse di parte. Il suo dovere è di illuminare con la sua visione del mondo e del destino degli uomini che gjji deriva dalla Fede e dall’insegnamento del Vangelo, i programmi e le azioni delle varie formazioni e raggruppamenti ai quali aderisce per la salvaguardia di particolari suoi interessi, nel rispetto della pluralità degli impegni e degli indirizzi. Non può subordinare il suo essere cristiano a delle scelte opinabili nel campo sociale, culturale, economico, politico. Per chi non ha capito la essenza di questo essere cristiano alcuni momenti della Assemblea possono essere sembrati polemici nei confronti del partito che oggi ancora raccoglie il consenso della maggior parte dei cristiani di questo Paese, per questo alcuni ambienti non hanno capito e recepito quanto di eminentemente positivo vi sia da una parte nella denuncia di questo popolo contro delle condizioni di vita che decisamente non possono essere considerate soddisfacenti e dall’altra nella dichiarata disponibilità ad impegnarsi concretamente per collaborare all’opera di ricostruzione e di rinascita del Friuli. Uno degli argomenti centrali dell’Assemblea è stato quello culturale e più particolarmente della lingua delle tre comunità etnico-lingui-stiche esistenti i Friuli: la friulana, la slovena, la tedesca. Nel rapporto conclusivo del terzo gruppo di lavoro si Continuazione a pag. 2 Dalle relazioni di base i Quando ad un popolo si impongono organizzazioni o strutture che gli sono estranee diventa un popolo colonizzato, alienato, schiavo. Quando un popolo può esprimersi in base a ciò che esso è, alla sua esperienza storica e si da una ricostruzione conforme alla sua cultura, allora abbiamo un popolo libero. (Mons. Battisti, arcivescovo di Udine) Assemblea dei Cristiani.. . Continuazione dalla 1a pag. legge: «Ogni progetto e proposta di ricostruzione deve calarsi nella realtà dell’etni-a di un popolo che ha costruito la propria identità attraverso una comunanza linguistica, culturale di esperienze storiche e di tradizioni religiose». Un popolo che rinnega se stesso è destinato a morire. Chi lo porta attraverso subdole manovre o prepotente violenza a vergognarsi delle sue origini, a rifiutare la continuità storica della sua appartenenza etnica con le conseguenze che ne derivano, sarà colpevole davanti alla Storia di etnocidio. Ma è possibile che corresponsabili o addirittura artefici dell’etnocidio che è un processo lento che implica il sottosviluppo economico dell’area, una forte emigrazione ed una politica di terrorismo politico-culturale e di emarginazione nei confronti di coloro che rifiutavano di morire, siano anche coloro che si richiamano a Cristo? In una valutazione obiettiva della risposta da dare a tale drammatica domanda bisogna necessariamente tener conto di una serie di considerazioni complesse che si riferiscono alla storia delle nostre Valli da quando venne costituito il Regno di Italia, ma soprattutto dallo avvento del fascismo ad oggi. Oltre al fatto, che merita una approfondita analisi (che sarebbe quanto mai urgente intraprendere), dell’impatto sulle coscienze che hanno a-vuto i fascisti locali con i loro alleati obiettivi, e dall’altra parte alcuni partigiani locali il cui atteggiamento non rispecchiava senz’altro i valori fondamentali e-spressi dalla Resistenza è di fondamentale importanza denunciare la grossolana mistificazione fondata su una incredibile ma funzionale confusione dei livelli, che ha portato la popolazione delle Valli a stabilire una stretta connessione se non addirittura una identificazione tra, da una parte le qualifiche di italiano e cristiano e dall’altra di sloveno e quindi comunista, titino, ecc. Ed è così che coloro che si rivendicavano di nazionalità slovena venivano immediatamente tacciati di comunisti, e quindi di anti-italiani e di conseguenza anti-cristiani. Da qui il passo a livello partitico. Ora, uno dei compiti più urgenti dei cristiani più sensibili alla problematica del gruppo etnico-linguistico sloveno delle Valli è di smascherare quei farisei che oggi ancora si rendono complici di questa disonesta mistificazione. E’ venuto il momento di affermare più forte che mai che non è incompatibile essere cristiani e sloveni, che essere sloveni non significa essere comunisti, che la religione non è una ideologia, che l’adesione ad un partito non dipende dalla Fede ma da una scelta razionale su modelli di organizzazione della Società. Nel presentarvi questa relazione, vogliamo porgervi il saluto nella nostra lingua, quella cioè che parliamo nelle nostre case, nelle nostre osterie, nei nostri paesi, che usiamo nei nostri canti popolari, che adoperiamo nelle nostre chiese quando l'antica saggezza del nostro popolo prevale sulla sopraffazione e l'opera snazionalizzatrice che qualche volta viene attuata anche attraverso i nostri stessi fratelli, coloro per esempio che pretendono che tale problema non abbia giusta cittadinanza ad un approccio di fede, ignorando che solo dopo l'introduzione della lingua slovena, in seguito ad una decisione del Patriarca Paolino, la popolazione delle Valli è stata evangelizzata. Pozdravima vse tiste, ki so, se zbrali na tej asembleji, kristjane in druge. Želimo in upamo, da naše delo bo lepo uspelo za dobro od naših bratov. E’ senz'altro opportuno, nel momento in cui è corso il dibattito sulla ricostruzione, e per evitare il pericolo che, attraverso l'accentuazione della politica di abbandono del territorio, si porti a termine la liquidazione anche fisica del nostro gruppo etnico-linguistico di fare meglio conoscere all’opinione pubblica e particolarmente a questa assemblea, le condizioni reali nelle quali si trovano le Valli del Nati-sone, dove da secoli vive una popolazione di origine, tradizione e cultura slovena che nonostante la costante politica di snazionalizzazione messa in atto conserva ancora la sua pecul arità. Al 31 dicembre 1975, la popolazione residente nelle Valli era di 8 935 unità per le 17.268 del 1911, anno in cui la popolaz'one raggiungeva la punta mass'ma. Oltre alla crudezza di tali dati è importante rilevare che è proprio al momento — e come conseguenza diretta — del decollo dell'industria friulana e dello sviluppo di quella europea che le Valli subiscono il magg ore depauperamento. In effetti dal 1951 al 1961 l'esodo delle Valli assume proporzioni mai rilevate prima: in quei 10 anni la popolazione diminuisce di oltre il 20 per cento. Per il periodo 1961-1971, la tendenza all'esodo massiccio si ccnferma con una ulteriore perdita del 20 per cento circa della popolazione. Il flusso migratorio non si esaurisce con la crisi economica, e dal 1971 al 1975, anche se ormai le Valli hanno ancora poco da dare, la popolazione residente diminuisce ulteriormente del 7,5 per cento. Se neH’immediato dopo-guerra il flusso migratorio era prevalentemente orientato verso le miniere del Belgio e del Nord della Francia, in questi ultimi anni la destinazione preferita era la zona del manzanese, come conseguenza logica del pendolarismo. In effetti, su circa 3.000 lavoratori non agricoli, più della metà lascia ogni giorno le Valli per andare a lavorare a Clvidale, Manzano, Corno di Rosazzo... diminuendo ancora la compattezza culturale delle Valli. Le conseguenze di questo grave processo di depauperamento sono facilmente Immaginabili: — fortissima senilizzazione, oltre il 20 per cento di anziani; — difficoltà della ripresa demografica per l'assenza di donne; — decomposizione avanzata di tutti I settori economici, per esempio in agricoltura il reddito medio annuo pro-capite è di L. 220.000) Tra i cristiani delle Valli vanno affrontati questi problemi se si vuole creare una comunità di Fede che non sia la strumentale unanimità del silenzio che rispetta e teme coloro che sanno . .. soprattutto quali sono i loro personali interessi. Il dialogo va intavolato — sviluppo del turismo di rapida ed ulteriore colonizzazione delle Valli, senza nessun vantaggio per gli abitanti; — alcoolismo generalizzato, anche tra i giovani per l'assoluta mancanza di infrastrutture per il tempo libero; — complesso di inferiorità rafforzato anche dall'inferiorità economica e quindi perdita della propria identità; — ecc.... Il processo politico-economico che ha determinato l’emarginazione delle Valli del Natisone è lo stesso che ha fatto del Friuli, e di altre zone dbl Paese, un'area emarginata, strumento necessario allo sviluppo capitalistico del triangolo industriale. Per quanto riguarda specificata-mente le Valli del Natisone, il processo inizia quando dopo la caduta della Repubblica Veneta, subentra la gestione austriaca che con un decreto prescrive senza riserve l'alienazione dei beni comunali, abolendo così un'antica autonomia gestionale ed una particolare struttura amministrativa che caratterizzavano le Valli. La storia è un lungo susseguirsi di momenti coercitivi tutti indirizzati airindebolimento delle peculiari caratteristiche della nostra comunità. Anche nei tempi più recenti le indicazioni programmatiche assumono il ruolo di momento pianificante la fine della stessa. E’ il caso di citare in esempio sia la Ricerca per un piano comprensoriale per le Prealpi Giulie elaborato a cura dell'Ente Friulano di Economia Montana, che il Piano zonale di valorizzazione agricola delle Prealpi Giulie dell'ERSA ed ultimamente il Piano Urbanistico Regionale, che intende definitivamente collocare le Valli del Natisone nel ruolo di parco naturale mascherato. Non è accettabile per noi, ed è inoltre in netta contraddizione con il principio del rlequllibrio, l'attuale indirizzo del P.U.R. che tutela più il territorio che la popolazione ivi residente accentuando la nostra destinazione di hinterland, di riserva di manodopera per la fascia industriale del manzanese riuscendo così a dissolvere la nostra comunità portandola rapidamente ad estinguersi. Questo significa anche che viene negata alle Valli la loro reale e storica vocazione di sistema urbano completo, che con le particolari caratteristiche storico-culturali che sono loro proprie possono assumere il determinante ruolo di cerniera non solo tra due Regioni o Stati confinanti ma anche tra due sistemi politico-economici che Ieri contrapposti, l'evoluzione ha portato a riconoscersi interdipendenti per garantire la propria sopravvivenza. li problema delle Valli del Natisone è di carattere strutturale e va collegato con il processo di squilibrio che investe la Regione, Il Paese e l’Europa e che va risolto inserendolo nel contesto globale di una politica di riequilibrio economico e di nuova e più giusta ripartizione delle ricchezze, anche alla luce delle prospettive offerte dalla lezione politica data dal Trattato di Osimo. Tenendo presente il quadro più ampio nel quale deve necessariamente collocarsi la nostra riflessione, Il mutamento radicale dell'attuale situazione nelle Valli passa attraverso la presa di coscienza da parte della popolazione dei gravi problemi che minacciano la nostra sulla base del rispetto reciproco, senza preclusioni, anatemi ne scomuniche, ma con la volontà di cercare insieme la via più giusta per un impegno comune accanto ai fratelli più poveri. L’Assemblea continua. Ferruccio Clavora stessa esistenza, e, la consapevolezza che il nostro essere minoranza etnico-linguistica deve essere per noi uno strumento supplementare della nostra riscossa, ed un motivo in più per esigere una seria tutela dei nostri diritti economici, sociali, culturali e linguistici, superando decisamente l'aspetto assistenziale e folcloristico per recuperare la nostra antica capacità gestionale. Ma questo passo qualitativo sarà possibile solo se opereremo concretamente per un profondo ricambio della attuale classe dirigente che fonda il suo potere su una strategia di terrorismo politico-culturale, arrocandosi su posizioni drammaticamente conservatrici, incapace di cogliere quanto di positivo vi sia nei fermenti in atto nella società, tra i giovani, le donne, i disoccupati, nel mondo del lavoro, nei gruppi minoritari, ma che con una sconcertante sicurezza scomunica coloro che osano opporsi al predominio della forza della violenza morale; che decreta l'incompatibilità tra l'appartenenza alla minoranza slovena e l'essere cristiani, che interpreta la lotta per il riconoscimento dei diritti della minoranza come un'attacco all'unità dello Stato che smentisce quotidianamente nella prassi gli ideali popolari di giustizia, di partecipazione, di libertà, di pluralismo ai quali dice poi di ispirare la propria azione. Anche la Chiesa ha un ruolo determinante da svolgere come momento di apertura e non come mistificazione delle coscienze. Una Chiesa che sia veramente il popolo di Dio in cammino, sale della Terra, testimonianza viva e reale di una Fede che va riscoperta col superamento della tradizione che nel nostro caso non è coscienza dei valori più autentici della nostra storia ma è diventata superstiziosa paura di un potere magico da temere e da venerare come qualcosa di inaccessibile e non come forza che illumina il difficile cammino della vita. Una Chiesa che per potere essere strumento di liberazione deve ancora smascherare i suoi farisei. Una Chiesa che quindi si riconosca nei poveri, negli sfruttati, negli emarginati, che dia coraggio ai deboli ed ai perseguitati, che si faccia portavoce di quelli che non parlano. FORANIA S. PIETRO AL NATISONE il momento attuale, di fatto, fa «soffrire» larga parte della popolazione quale che sia la posizione assunta, a motivo del «problema slavo», (il problema ancora non ha neppure una formulazione terminologica universalizzata). C’è la tendenza a voler dimostrare come di fatto tale questione non si ponga e non abbia giusta cittadinanza ed un approccio di fede per esempio; tuttavia, è indiscutibile come tale realtà si ponga in termini di conflittualità che lacerano ogni tipo di unità, da quella della famiglia dei credenti a quella delle basi dei partiti. Di fronte a questa «questione» è chiaro che le varie parti, che si collocano su un ventaglio abbastanza graduato di posizioni, esigano un’assunzione di decisioni da parte di pubblica autorità, religiose comprese. Una parte di noi vorrebbe lasciare il giudizio alla prassi e alla storia, prendendo tempo per un approfondimento culturale in termini di futuro, con rispetto alla libertà, e a nuove situazioni di sviluppo, con attenzione a grandi manovre speculative della politica internazionale, all’ambiguità di certi malcelati interessi... Si prende atto che il clero, nel passato, qui nelle valli, ha determinato situazioni di leaders ship religioso culturale che lo arricchiscono di un vanto ed un onore storico: giudizio che, naturalmente, non è sempre universalmente condiviso. Più condiviso invece è il bisogno sempre più sentito del sacerdote che torni ad essere «guida» spirituale ed anche fattore di unità e vitalità fra queste popolazioni. La figura del sacerdote e, per alcuni aspetti, l’immagine di una coscienza etnica «slava» vissuta in termini armonici e di chiarezza di identità personale e di gruppo, potrebbero essere il centro ed il fulcro di un progetto di società non solo ricordo storico, ma sfida ad un nuovo mondo che si profila sempre più disarmonico e disintegrato (delinquenza generalizzata, smarrimento di valori...), privo di ragioni di unità e di coscienza di gruppo. Ultimamente è emersa la consistenza qualitativa e quantitativa di un tipo di «emarginazione» dimenticata o complessualmente tralasciata per esigenze di disparati opportunismi: persone sole, isolate, analfabete rispetto alla cultura egemone «italiana», alcolizzate... La radice di questa catena di situazioni strutturali produttrici di situazioni terminali, di emarginazione le più disparate, va cercata secondo alcuni nella condizione storica di un popolo in stato di marginalità etnico-linguistica. Altri, non necessariamente in diretta contrapposizione, puntualizzano una troppo conformistica abitudine a ridurre il dato dell’emarginazione solo in senso ed in articolazioni etnico-linguistici. Massimizzando la realtà di questo tema storico e politico, oltre che culturale, si arrischia di condividere in modo sempre più generalizzato l’alibi per fuggire dall’impegno verso le tante, infinite piccole storie di persone sole, isolate in ospedali psichiatrici, case di riposo, ecc. Ci sia dunque l’assunzione di nuove sensibilità storiche nella Chiesa, ma non si dimentichi il patrimonio di una tradizionale sensibilità che lega le singole coscienze alle singole situazioni di individui. La Chiesa abbia il coraggio di parlare con decisione anche contro le pubbliche autorità quando si sente consapevole di essere proponi-trice di valori, soprattutto quando si trova ad essere interlocutore unico con il potere a difesa dei «poveri» nuovi o vecchi. PARROCCHIA LUSEVERA E VILLANOVA La Valle del Torre (Terska dolina) copre il te rritorio del Comune di Lusevera che genera un'area linguistica a dialetto sloveno. E’ un territorio caratterizzato dal sottosviluppo socio-economico e da situazioni di disagio non attribuibili esclusivamente ai fattori sismici, ma ad una preesistente situazione di abbandono e di emarginazione che il terremoto ha esasperato Le azioni del passato, proprio nel territorio abitato dagli Sloveni friulani del Torre, più che suscitare l'incontro delle genti e superare i preconcetti, esaltavano e mitizzavano una missione civilizzatrice italiana che le forze dominanti utilizzavano per una bonifica difensiva del confine e per una azione di assimilazione che doveva indebolire le capacità di autoconversazione degli Sloveni del Torre. Alla popolazione si limitava lo spazio degli interessi culturali o d'altro genere producendo un retroterra de-sertificato, ma importante per le servitù militari. Il tracciato confinario rappresentava un diaframma impenetrabile che non favoriva scambi culturali e collaborazione fra amministrazioni o associazioni se non entro l'orbita linguistica dominante, producendo un’area subalterna ad ogni tipo di sviluppo e condannandola all'im-moDilismo e al totale svuotamento di iniziative trainanti. Furono chiamate inoltre varie istituzioni a gestire un sistema di dominio sulle coscienze che doveva mantenere lo stesso dialetto sloveno locale a livello rustico, oppure addurre a vergognose e a disconoscerlo, non certamente a favorire la lingua scritta che poteva costituire un vincolo nuovo per gli Sloveni friulani. Alla popolazione autoctona slovena non fu riconosciuto lo status di minoranza linguistica nazionale, ma a malapena quello di gruppo etnico dialettale, non alfabetizzato o analfabeta della propria lingua materna, e facendo dipendere l’identificazione delle condizioni psicologiche relative al momento storico. Tutt'oggi però si tende a far perdere la memoria di sè a questa comunità espropiandone l'identità, favorendo l’appiattimento culturale e mantenendo in vita chiusure e schieramenti psicosociali orientati verso atteggiamenti di opposizione ai rapporti di fruttuosa collaborazione e di reciproca conoscenza tra i popoli vicini. L'attuale realtà del dopo Osimo ha sgretolato alcuni orientamenti avvantaggiando psicologicamente proprio la popolazione slovena del Friuli che partendo dall'uso della lingua materna potrà intessere una compenetrazione di attività e interessenze sui due versanti, producendo esperienze culturali, umane e sociali in una proiezione europea che arricchiranno il Friuli stesso. Resta comunque quanto mai sintomatico che nella zona considerata corrisponda, ancora oggi, ad una lingua depressa, una cultura depressa ed una società depressa, benché una reale promozione umana non lo ammetta così come non la ammettono i diritti umani e l’ordinamento costituzionale, anche se sappiamo che avere una costituzione democratica non significa a-vere uno stato che possa dirsi tale. Nell’attuale momento storico si tratta di salvaguardare l’unità e le prospettive di vita e di lavoro, ma anche di ridare alla comunità l’identità e favorirne il pieno sviluppo umano. DAL RAPPORTO CONCLUSIVO DEL TERZO GRUPPO DI STUDIO: LA NOSTRA CULTURA ... intendiamo mettere in evidenza il problema della lingua propria delle tre comunità etnico-linguistiche esistenti in Friuli: la friulana per la massima parte, la slovena, la tedesca. La chiesa del Friuli richiede sulla base del Concilio Vaticano II, della costituzione della Repubblica italiana, il loro riconoscimento giuridico. Il terremoto è stato la spia e rischia di diventare un acceleratore di un processo di espropriazione e di disgregazione culturale già da tempo in atto. Essa giudica quindi irrinunciabili alcuni punti che partono dall’affermazione del riconoscimento giuridico del plurilinguismo, con la tutela, la valoriz- zazione e la promozione del patrimonio culturale delle 3 comunità e l'introduzione dell’uso delle loro lingue nelle scuole e nella vita sociale. Ogni progetto e proposta di ricostruzione deve calarsi nella realtà dell’etnia di un popolo che ha costruito la propria identità attraverso una comunanza linguistica, culturale, di esperienze storiche e di tradizioni religiose. Questa realtà nei suoi molteplici aspetti e nelle diverse connessioni fra gli stessi, deve essere indagata e scoperta per fornire il riferimento storico e concreto sulla realtà di un popolo e sulla continuità della sua identità nel presente. LE VALLI DEL NATISONE RELAZIONE DI F. CLAVORA ALL'ASSEMBLEA DEI CRISTIANI Noticina in margine all’Assemblea dei Cristiani IL DELEGATO Mentre si svolgeva l'Assemblea, osservavamo con curiosità il comportamento e le reazioni di alcuni «delegati» parrocchiali della forania di S. Pietro al Natisone. All’inizio dei lavori, il 24 giugno, la nostra attenzione è stata attratta soprattutto da un «delegato» della valle di Sa-vogna, del quale annotiamo qui di seguito alcune significative ed emblematiche reazioni. Dopo la relazione di apertura, letta in lingua friulana dal prof. Cacitti, l'assemblea si è raccolta per invocare lo Spirito Santo e per ascoltare alcune invocazioni o preghiere che venivano recitate nelle varie lingue che si parlano in diocesi. Il nostro «delegato», appena ha sentito pronunciare le prime parole di una brevissima invocazione nel suo dialetto sloveno che ben conosce e che sua madre gli ha insegnato da bambino, ha avuto un improvviso attimo di stizza e si è immediatamente seduto in segno di protesta. Lui solo in mezzo a 2000 presenti! Dimenticavamo di dire che già durante la relazione del prof. Cacitti aveva avuto modo di esibirsi con un estemporaneo e del tutto isolato «Non è vero!» gridato all’indirizzo dell’oratore, quando questi, riferendosi alla comunità slovena diocesana, aveva affermato che in certe zone del Friuli cerano stati tentativi di etnocidio. L’esibizione però non è terminata qui. Quando il dott. Ferruccio Clavora, in qualità di esperto, è stato invitato al microfono per leggere la relazione sull’emarginazione delle valli del Natisone, che gli era stata commissionata dal Comitato organizzatore dell’assemblea, il nostro «delegato» si è improvvisamente alzato in piedi ed ha gridato all’indirizzo del relatore: «In nome di chi parli?»; poi, senza aspettare di conoscere i contenuti della relazione, in segno di protesta è uscito dal «Camera». A questo punto anche noi ci permettiamo di porre alcune domande. Il «delegato», di cui sopra, da chi è stato eletto per rappresentare la sua comunità parrocchiale? Di certo non dai fedeli riuniti in assemblea, nè dal consiglio pastorale della parrocchia, che non esiste. E allora chi e che cosa rappresentava all'assemblea dei cristiani di Udine? La Chiesa postconciliare oppure la Chiesa legata all’«uomo della provvidenza» di ( in )felice memoria? SPECTATOR Naše pesmi v Padovi nostri canti a Padova INCONTRO - DIBATTITO SULLA RICOSTRUZIONE Učenke 2. razreda nižje srednje šole «De Rubeis» iz Čedada, ki so med drugimi zapele slovensko partizansko pesem «Hej brigade» na šolski prireditvi 25. aprila Si è svolto all’Hotel Roma in Cividale rincontro-dibattito sulla ricostruzione delle zone terremotate organizzato dal comitato di zona del PSI del Manzanese, Civida-lese e Valli del Natisone. Il rag. Gasparutti, responsabile di zona del partito, ha aperto la discussione presentando i relatori: Piero Zanfagnini, capo-gruppo del PSI al consiglio regionale, che ha trattato il momento politico in riferimento alle difficoltà per la stesura della legge regionale n. 30/77 sul risanamento ed adeguamento antisismico delle abitazioni. Il consigliere regionale Carlo Volpe ha svolto il suo intervento illustrando gli aspetti tecnico-attuativi della legge stessa. L’on. Franco Castiglione ha illustrato la bozza di legge nazionale sulla ricostruzione in Friuli sia per gli interventi di carattere urbani stico - programmatorio sia per i settori della produzione e del commercio. Ha portato inoltre a conoscenza dell’Assemblea i vari emendamenti proposti dal PSI, con particolare riferimento alle difficoltà incontrate per l’applicazione della parte ri- Uspel zaključek tečaja slovenskega jezika in kulture Dne 30. junija se je na sedežu kulturnega društva «Ivan Trinko» zaključil tečaj slovenskega jezika in kulture, ki je trajal od aprila do junija. Jezikovni del tečaja je vodila prof. Kuščer, prof. Vertovec pa je skrbel za kulturnozgodovinski del. Čedad, naravno stičišče Furlanov in Slovencev, naj postane tudi mesto, kjer bi se furlanska, slovenska in italijanska kultura medsebojno spoznavale in oplajale. To misel so poudarili ob zaključku tečaja in obenem podčrtali pomembnost tečaja, ki je imel dvoje ciljev: približati slovenski jezik in kulturo Furlanom in Italijanom ter omogočiti beneškim Slovencem spoznavanje slovenskega knjižnega jezika in zgodovine slovenskega naroda, s katerim je Benečija tako globoko in intimno povezana na jezikovni, kulturni in duševni ravni. Marino Vertovec Concluso a Cividale il corso di lingua e cultura Slovena Si è concluso il 30 giugno a Cividale, nella sede del Circolo di cultura sloveno «Ivan Trinko», il corso di lingua e cultura slovena tenuto da aprile a giugno dalla prof. Kuščer per la parte linguistica e dal prof. Vertovec per la parte storico-culturale. Cividale, luogo naturale di incontro tra Friulani e Sloveni, rappresenta il punto ideale in cui le tre culture presenti in questo angolo della nostra regione, possono incontrarsi e arricchirsi reciprocamente. Questo è stato rilevato nei brevi in- guardante l’istituzione di un centro di studi universitari a Udine, considerando tale come elemento di propulsione per una reale rinascita oulturale, sociale ed economica del Friuli. Sono seguiti alcuni interventi dei presenti che hanno contribuito a chiarire alcuni aspetti particolari e per il risanamento del centro storico cividalese e per la ristrutturazione delle abitazioni sia utilizzando la vecchia legge regionale 17/76 sia per la possibilità di usufruire della nuova normativa regionale. Tra gli interventi da segnalare, De Luca, Toma-sigh, Pasta, Missio ed altri. V soboto, 25. junija, je pevski zbor iz Sv. Lenarta nastopu na nacionalni reviji pevskih zborov v Padovi z narodno-folklorističnimi pesmi iz. Benečije in Furlanije. Na reviji je naš zbor predstavljal (rapr esentava ) uso Furlanijo in Benečijo. Dosegu je velik uspeh (su-ces), ker so pevci pokazali -s svojim riesnim nastopom -voljo življenja, voljo do preporoda,potle ko nas je potres tako hudo prizadel. Naš pevski zbor je pod vodstvom dr. Augusta Os-gnacha zapeu tele pjesmi: 1) Kadar mlado leto (slovenska), 2) Emigrant (furlanska), 3) Vince rumeno (slovenska), 4) En hribček bom kupil (slovenska), 5) II Friul (furlanska), 6) Šesta ura (slovenska), 7) Un salut de Furiarne (furlanska). Ker v Padovi ne zastopejo ne po furlansko ne po slovensko, jim je lepuo obraz-luožu vsebino piesmi sam pevovodja Osgnach. Ob tem uspehu (sucesu) našega kora ne moremo ne poviedati ene naše misli: naše slovenske piesmi so ble sparjete z aplavzi v Padovi, kjer jih ne zastopejo,par nas pa so nekateri elementi, ki jih pru lepuo zastopejo, a dielajo vse, da bi prepričal naše pieuce, da bi jih ne pieli. Kakuo je smiešan sviet! Sabato 25 giugno il coro di San Leonardo, rappresentando il Friuli e la Benečija, ha avuto grande successo alla rassegna nazionale dei cori, che ha avuto luogo a Padova. Il coro, diretto dal maestro Augusto Osgnach, ha eseguito con serietà, davanti a un pubblico altamente qualificato, canzoni folkloristico-popo-lari della nostra terra e del Friuli, ottenendo grandi consensi e riconoscimenti, anche perchè i cantori hanno dimostrato la volontà di vivere, la volontà di rinascere dopo che il terremoto ci ha così duramente colpiti. Le canzoni eseguite dal coro sono: 1) Kadar mlado leto (slovena), 2) Emigrant (friulana), 3) Vince rumeno (slovena), 4) En hribček bom kupil (slovena), 5) Il Friùl (friulana), 6) Šesta ura (slovena), 7) Un salut de Furlanie (friulana). Poiché a Padova non comprendono nè il friulano nè lo sloveno, il sunto delle canzoni è stato magistralmente spiegato dallo stesso maestro Osgnach. A questo successo ottenuto dal nostro coro non possiamo non aggiungere una nota: le nostre canzoni slovene sono state applaudite nella lontana Padova, dove sono naturalmente incomprese, da noi invece ci sono degli individui che le comprendono benissimo, me ne ostacolano il canto con tutti i mezzi. Quanto è buffo il mondo! ZAŠČITITI NARODNE MANJŠINE ferventi fatti durante la cerimonia di chiusura del corso, sottolieandone al tempo stesso il significato profondo: dare ai Friulani e agli Italiani l’occasione di potersi accostare alla lingua e alla cultura slovena e dare agli Sloveni della Benečija la possibilità di riconoscersi e di ritrovare se stessi studiando la lingua letteraria ed il passato del popolo sloveno a cui la Benečija è legata da innumerevoli affinità di lingua, cultura, tradizioni e sentire comuni. Marino Vertovec Odbor za etnične jezikovne skupnosti in za deželno kulturo v Furlaniji - Julijski krajini (to je deželna sekcija mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur) je v petek zvečer predstavil v Vidmu dokument o zaščiti nemške, slovenske in furlanske jezikovne manjšine v severo-vzkodni Italiji, ki ga je odbor odobril 11. junija letos na svojem občnem zboru v Tablji. Dokument bo odbor predložil vsem zainteresiranim političnim, družbenim in kulturnim silam, da se o njem razvije čim širša razprava, s podpisom treh predstavnikov jezikovnih manjšin pa bo dokument poslan kot peticija parlamentu. So podpisnik dokumenta je tudi organizacija CIEMEN (medparodni center ESCARRE' za etnične narodnostne manjšine). Petkove predstavitve so se poleg zainteresiranih predstavnikov manjšin, med katerimi naj omenimo zlasti predsednika društva «Ivan Trinko» Viljema Cerna, ki je zastopal tudi SKGZ, udeležili tudi nekateri predstavniki političnih sil, tako bivši poslanec Lizzerò in pokrajinski svetovalec Petri-cig (KPI), deželni svetovalec Štoka s predsednikom Slovenske skupnosti Bratužem ter več predstavnikov Furlanskega gibanja. Organizacijo CIEMEN pa je predstavljal znani pisec o manjšinskih problemih Sergio Salvi. Dokument sta prisotnim orisala Adriano Ceschia in Samo Pahor. Poleg uvodnega dela obsega dokument, ki je izšel v posebni brošuri, zakonski predlog za zaščito manjšin, ki se deli na pet poglavij. V prvem so splošna načela in za vse manjšine veljavne norme, v naslednjih treh poglavjih specifične norme za vsako od treh manjšin, ki so po položaju, številu in doslej doseženih pravicah različne, peto poglavje pa obsega prehodne norme, ki zadevajo vrnitev izseljenih pripadnikov manjšine in uvajanje manjšinskih jezikov v šole. Po orisu dokumenta se je med prisotnimi razvila široka razprava, v katero so med drugimi posegli Štoka, Lizzerò, Salvi, predstavnik Nemcev iz Sappade, Černo in Pe-tricig poleg številnih prisotnih Fur- lanov. Razprava se ni omejila sa mo na stališča, ki so izražena ' dokumentu, ampak je posegla tud v druge problematike, ki se tiče jo življenja manjšin. Predstavnik političnih strank so orisali svoji gledanja in predloge strank za za ščito manjšin, precej govora pa ji bilo tudi o manjšinski konferenci ki jo pripravlja videmska pokrajiina Tutelare le 11 Comitato per le comunità etnico-linguistiche e per la cultura regionale nel Friuli-Venezia Giulia (sezione per il FVG del Comitato Federale per la Repubblica Italiana dell’AIDLCM, Associazion in-ternational pour la défense des langues et cultures me-nacées) ha presentato al pubblico un documento riguardante la tutela delle minoranze linguistiche dellTtalia nord-orientale tedesca, slovena e friulana. Il documento viene presentato anche come petizione al parlamento, ma soprattutto intende stimolare un dibattito sul problema della tutela delle minoranze. Oltre che dall’AIDLCM il documento viene sottoscritto dal CIEMEN (Centro internazionale Escarrè sulle minoranze etniche e nazionali). Tra i partecipanti alla presentazione, fatta da Adriano Ceschia e Samo Pahor, ricordiamo l’on. Lizzerò, il consigliere regionale Štoka e quello provinciale Petricig, il noto autore di opere sui problemi delle minoranze Sergio Salvi, il rappresentante dei circoli culturali della Sla-via Italiana dott. černo, il rappresentante della comunità tedesca di Sappada, oltre a numerosi friulani. Il documento, che oltre alla relazione contiene anche una proposta di legge per la tutela delle minoranze linguistiche, articolata in norme generali riguardanti tutte le minoranze linguistiche ed in norme particolari per ognuna delle tre minoranze, è stato oggetto di un ampio dibattito che ha abbracciato anche vari altri problemi, come per esempio la conferenza sulle minoranze che la Provincia di Udine sta preparando. 0 zakonskem načrtu za globalno zaščito slovenske narodne manjšine v Italiji, ki ga je Slovenska skupnost predložila predsedniku poslanske zbornice in predsedniku senata, bomo še poročali. BOGATO DELOVANJE ARCI V ČEDADU Razprava o Furlanih in Slovencih na Čedajskem V Čedadu je v letošnjem letu ustanovljen krožek “Alternativa popolare» ARCI zadnje čase zelo aktiven, saj je organiziral že vrsto predavanj in dis kusijskih večerov. Nas zanima predvsem to, da je med temi večeri eden bil posvečen temi «Furlani in Slovenci v čedaj-ski teritorialni stvarnosti. Uvodne referate so imeli prof. Domenico Pittioni, ravnatelj čedaj-ske knjižnice, arhitekt Valentin Si-monitti in pisatelj Luciano Moran-dini. Številnim prisotnim Furlanom in Slovencem iz Nadiških dolin je kot prvi prof. Pittioni razvil nekatere teme iz furlanske zgodovine, zlasti pa pokazal na zgodovinsko pot kmečke kulture, ki je bila celo tisočletje za Furlanijo odločilna. Nato je podčrtal posebno zgodovinsko, gospodarsko in kulturno stvarnost Čedada in njegovega ozemlja, ki je stična točka med dvema narodoma ki ju je zgodovina postavila blizu zato, da bi učinkovito sodelovala pri reševanju mnogih problemov. Arh. Simonitti je v svojem bleščečem posegu orisal celotno problema tiko beneške stvarnosti, predvsem pa pokazal na posebnosti Beneške Slovenije in njeno ne lahko zgodovino, ki je povzročila, da ima ta zemlja tragično prednost, da je glede emigracije med prvimi v Italiji. Učinkovito ter z analizo podprto je tudi pokazal, kako je dežela Furlanija - Julijska krajina v svojem urbanističnem načtru še podčrtala zanemarjenost tega ozemlja s tem, da ga je označila kot področje gozdov in pašnikov, torej kot tako področje, ki ne more imeti priori-tarne vloge v razvoju dežele. Kritik in pesnik prof. Morandini je osvetlil nekatere pomembne a-spekte pojma ljudske kulture ter konkretno pokazal na vlogo, ki jo imata furlanska ljudska kultura in literatura v okviru današnje deželne stvarnosti. Govornik je poudaril odločilni prispevek pisatelja Pier Paola Pasolinija, ki je bil široko razgledan in zavzet za probleme furlanske zemlje, a kljub temu ni naletel na razumevanje uradnih branilcev furlanske kulture, ki so ga največkrat celo ignorirali. V debato so posegli prof. Gino Lizzerò, prof. Beppino Crisetig, Bruna Strazzolini ter s svojim osebnim prispevkom, ki je bil naravnan na specifične probleme, obogatili srečanje ter dali prisotnim nova izhodišča za razmišljanje o čedajski in beneški stvarnosti. Debato je sklenil predsednik krož ka Olivo Orsettigh, ki je pozval prisotne, naj vsestransko poglobijo in razširijo načeto problematiko. Ruševine v Osojanih (Rezija) (Foto Petricig) FRIULANI E SLOVENI Al Roma di Cividale, organizzato dal Circolo ARCI (Alternativa popolare) si è svolto un interessante dibattito sul tema: «FRIULANI e SLOVENI NELLA REALTA' TERRITORIALE DEL CIVIDA-LESE». Relatori sono stati il prof. Pittioni Domenico, direttore della Biblioteca di Cividale, l’arch.Simonitti Z. Valentino e lo scrittore prof. Lucio Morandini. Krščanska demokracija razpravlja o problemih beneških dolin Krščanska demokracija je na srečanju v špetru na katerem so razpravljali o socialnih in kulturnih vprašanjih Nadiških dolin in Terske doline, izdala naslednji komunike: «Krščanska demokracija je na srečanju v špetru Slo-venov, ki ga je vodil pokrajinski tajnik Turello, preučila vprašanja Nadiških dolin. Na srečanju so potrdili voljo krščanske demokracije, da preuči položaj Nadiških dolin v luči vprašanj, ki označujejo gospodarsko, politično, socialno in kulturno življenje vse dežele v zadnjih 20 letih. Splošno napredovanje prebivalstva dolin ostaja eden prvenstvenih problemov, s katerimi se mora soočati KD ki je pripravljena nuditi zahtevam in potrebam takojšnja in konkretne odgovore. Vsi skupaj so potrdili, da je potrebno ohraniti in uveljaviti tradicije in jezikovne, kulturne in socialne posebnosti Nadiških dolin. V tem smislu so na srečanju podčrtali, da se v sistemu zaščite manjšin ločujejo individualni interesi od interesov skupnosti. Prve interese se lahko vključi v svoboščine, ki jih vsem državljanom zagotavlja ustava. Treba je omogočati njihovo najširše uveljavljanje. Interesi skupnosti so povezani s krajevnimi skupnostmi, ki se med sabo razlikujejo na ravni govorjenega jezika, različne kulturno - zgodovinske preteklosti in poli-tično-pravnega položaja. Priznanje omenjenih pravic mora biti izvedeno samo na podlagi odobravanja krajevnih skupnosti, ki so za to zainteresirane. Vse odločitve, na raznih stopnjah morajo izvirati po mnenju KD iz širokega posvetovanja z zainteresiranimi krajevnimi skupnostmi. V tem smislu so na srečanju določili delovno skupino, ki naj bi podrobneje preučila vsa vprašanja v zvezi z Nadiškimi dolinami in Terske doline. Delovna skupina bo morala upoštevati že nanizane predloge in tudi tiste katere bodo še predlagali predstavniki delovnih organizmov na družbenem in kulturnem nivoju. Na ta način krščanska demokracija potrjuje svojo pripravljenost za resno in stvarno soočenje pri tako važnem argumentu. V razpravo, ki se je razvila po uvodnem govoru pokra- jinskega tajnika Turella, so posegli še podtajnik Bressa-ni, senator Toros, načelnik deželne skupine Biasutti, deželni svetovalec Specogna, pokrajinska svetovalca Chia-budini in Pascolini, župani PodbonescaManzini, Sv. Lenarta Osgnac, špetra Slove-nov Corredig Simac, Melissa, Cernoia, Sturm, Fioritti, Sal-vagno, predsednik gorske skupnosti Macorig in Chiuch Prisotni so bili tudi senatorja Tonutti in Beorchia in pokrajinski podtajnik Dominici. COMUNITÀ’ E CULTURA Il gruppo COMUNITÀ' E CULTURA costituitosi tra persone ì cui punti di riferimento ideali sono quelli che emergono dalla tradizione culturale e politica CATTOLICA DEMOCRATICA POPOLARE. - SI DEFINISCE come momento di sintesi delle forze innovatrici presenti nella Democrazia Cristiana delle Valli del Natisone; INTENDE aprire all’interno del Partito spazi di elaborazione libera, di creatività, di partecipazione e di dibattito costruttivo sino ad ora inesistenti, al fine di rendere più efficace ed incisiva l’azione della Democrazia Cristiana per il bene delle Valli; CONDANNA severamente ed e-margina il tentativo di strumentalizzare il gruppo a scopi personali o correntizi; ESPRIME serie perplessità sul metodo utilizzato per la costituzione del Comitato intercomunale della Democrazia Cristiana delle Valli, che rischia, per la scarsa partecipazione ed i limiti culturali e politici del dibattito avvenuto, di compromettere la capacità innovatrice del nuovo organismo riproponendo a livello intercomunale le disfunzioni e la carenza delle sezioni locali, portando così il Partito ad ulteriormente arroccarsi su posizioni arretrate e conservatrici che non rispondono alle nuove ten denze in atto nella Democrazia Cristiana e nel Paese; DEPLORA l’abbandono da parte della Democrazia Cristiana delle posizioni relative al P.I.P. di San Pietro al Natisone per tanti mesi portate avanti ed il suo ripiegamento sulle proposte dell’opposizione e questo senza nessun serio confronto interno, confermando che la costituzione del Comitato intercomunale non ha modificato in niente i metodi verticistici del passato: RIPROPONE l’apertura di un ampio dibattito all'interno del Partito al fine di elaborare una linea politica sul fondamentale problema dello sviluppo culturale, sociale ed e-conomico delle Valli, abbandonando così il metodo degli Interventi settoriali, privi di un indirizzo coerente e complessivo, strumento di gestione personale, clientelare, ver-tlcista ed obiettivamente contraria agli interessi reali delle Valli. Più specificamente una chiara posizione va presa sugli insediamenti industriali, il rilancio dell'agricoltura, lo sviluppo dell’artigiana-to, la riconsiderazione della politica del turismo, la limitazione degli o-neri delle servitù militari, una seria politica dell'edilizia popolare, la applicazione del trattato di Osimo, la tutela dei diritti del gruppo etnico - linguistico sloveno ecc. SI DICHIARA DISPONIBILE, COME GRUPPO, ad un costruttivo e leale confronto sia sulle idee che sulle cose da fare, ed è altresi DISPOSTO AD IMPEGNARSI CONCRETAMENTE accanto a coloro che fanno dello sviluppo delle Valli e della democrazia nel Paese obiettivi essenziali del loro impegno politico. Di fronte ad un numeroso pubblico di friulani e sloveni delle Valli del Natisone, il prof. Pittioni, per primo, ha sviluppato le varie tematiche inerenti la storia dei friulani ed in modo particolare quella della civiltà contadina che ne ha determinato il suo millenario travaglio. Ha poi sotto-lineato la particolare realtà, storico - economico - culturale di Cividale e del suo territorio, quale punto di incontro tra due popoli che la storia ha collocato vicini perchè collaborino efficacemente per la soluzione di molti problemi. L’arch. Simonitti, nel suo brillante intervento ha spaziato, con ampie conoscenze didattiche, sulla realtà territoriale della Benecia, mettendo in evidenza le sue peculiarità ed anche la sua travagliata storia che ha portato questa terra ad avere un triste primato, essendo una delle prime in Italia per l’emigrazione. Ha inoltre voluto sottolineare con efficacia dettata da una accurata analisi, come la Regione Friuli Venezia Giulia nel suo piano urbanistico abbia accentuato la situazione di abbandono di questo territorio, considerandolo silvo -pastorale, quindi non in grado di recitare prioritario nello sviluppo della nostra zona. Infine il critico prof. Morandini ha voluto puntualizzare alcuni aspetti molto importanti sul concetto di cultura popolare e in concreto sul ruolo della cultura e letteratura friulana di Pier Paolo Pasolini, uomo di vasta cultura e molto sensibile ai problemi della nostra terra, che purtroppo o non è stato ancora capito o peggio si è cercato di ignorarlo. Aperto il dibattito, sono intervenuti il prof. Gino Lizzerò, il prof. Beppino Crisetig, la sig. Bruna Strazzolini che, con il loro personale contributo centrato su problemi specifici, hanno arrichito l’incontro. Ha concluso il dibattito il presidente del Circolo sig. Orsettigh Olivo, esortando tuttif i presenti ad approfondire ed! allargare la discussione in tutte le sedi. EMIGRANTOM V BELGIJI Naročnina za Novi Matajur stane 3.500 lir letno. Naročniki v pokrajini LIEGE lahko plačajo naročnino našemu zaupniku PASKALU TOMAZETIČU, predsedniku sekcije Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije v Serain-gu, naročniki iz NAMURJA pa ALFREDU ČIČIGOJU, predsedniku sekcije Zveze naših izseljencev v Taminesu. Naročniki iz drugih pokrajin pa naj pošljejo svoj denar direktno na upravo ZTT-EST 34137 Trst, ul. Montecchi, 6 - ali pa na Novi Matajur 33043 Čedad poštni predal 92. Uprava L'abbonamento per il Novi Matajur ammonta a 3.500 lire annue. Gli abbonati della provincia di LIEGI possono pagare l’abbonamento al nostro fiduciario PASQUALE TOMASETIG, presidente della sezione dell’Unione emigranti sloveni di Se-raing, gli abbonati di NAMUR a ALFREDO CICIGOI, presidente della sezione degli emigranti sloveni di Tamines. Gli abbonati delle altre provincie sono gentilmente invitati a versare l'abbonamento con il vaglia internazionale direttamente alla: ZTT-EST - 34137 Trieste, via Montecchi, 6 -oppure al Novi Matajur - 33043 Cividale, casella postale 92. l’Amministrazione Bila. Vaška cerkev in poškodovan zvonik (Foto Petricig) BRALCI NAM PIŠEJO Prošnja za švicarsko pokojnino Včasih sem bral v Novem Matajurju zelo koristne nasvete za emigrante, katere prav zares pogrešam te zadnje čase. če še odgovarjate na razna vprašanja, bi Vam bil zelo hvaležen za odgovor, ki bi morda interesiral še kakšnega drugega iz Benečije, ki ima isti problem. Naj na kratko razložim: delal sem v Švici 12 let in bi rad vedel, če se mora vložiti prošnjo za švicarsko pokojnino ob isti starosti, ko sem še delal v tej državi, ki je bila takrat 65 let. Prosil bi Vas, da mi svetujete kako naj se ravnam in na katero ustanovo naj naslovim prošnjo. Že v naprej se Vam prav lepo zahvaljujem in vse lepo pozdravljam. Vaš naročnik 1687 Odgovorjamo Vam, da se ni nič spremenilo odkar ste zapustili Švico in zato gre delavec v pokoj s 65. leti, ženska pa z 62. Obstoja pa nek osnutek zakona, ki predvideva nižjo starost za dosego švicarske rente. Kar pa se tiče, kam vložiti prošnjo za švicarsko rento, ker ste bil emigrant in sedaj bivajoč v Italiji, Vam svetujemo, da se obrnete na provincialni sedež INPS, kjer boste izpolnili obrazec (modulo), katerega bo ta socialni urad odposlal na «Cassa Svizzera di Compensazione di Ginevra». Lahko pa se obrnete na kakšen patronat, ki vam je najbližji. Svetujemo Vam tudi, da vložite, prošnjo in vse potrebne dokumente kakšen mesec pred izpolnitvijo 65 let starosti. Potrebni so teli dokumenti: rojstni list (certificato di nascita), družinski list (stato di famiglia) in potrdilo švicarske zavarovalnice (certificato di assicurazione svizzero - il cartellino grigio). Hvala lepa za točno plačano naročnino na naš list in topel pozdrav. Uredništvo nostri canti alla radio ungherese Il terzo programma, cioè il programma della radiotelevisione ungherese, ha iniziato tempo fa un ciclo di trasmissioni dedicate all’opera ormai famosa in Europa dell’ etnomusicologo e compositore sloveno di Trie-te Pavle Merkù, dal titolo «Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji i Le tradizioni popolari degli Sloveni in Italia». Dato che la produzione popolare della Slavia veneta ha un peso notevole nella produzione musicale e poetica degli Sloveni in Italia, buona parte di questo ciclo di trasmissioni verrà dedicato alla Slavia Veneta e alla sua gente: alla sua mentalità, alla sua lingua, alla sua cultura materiale e spirituale. Anche in questo modo, cioè se la vera identità slovena della Benecia verrà portata a conoscenza della gente in Italia, e negli altri paesi europei, la soluzione dei nostri problemi di minoranza slovena priva di qualsiasi diritto, potrà essere più vicina. M.V. Liepa je nediška dolina kjer naša pesem odmeva Otroci glasbene šole iz Špetra na izletu v Benetkah. IZLET GLASBENE SOLE Otroci, ki so v letošnjem šolskem letu obiskovali glasbeno šolo, ki je v okviru študijskega centra Nediža delovala v Špetru, so se podali na skupni izlet v Benetke, da bi si tako ogledali nekdanjo prestolnico Beneške Slovenije. Otroke so spremljali poleg nekaterih aktivnih članov Ne-diže tudi njihovi starši in stari starši. Ogledali so si trg sv. Marka in stolnico, se nato podali na sprehod skozi mesto vse do železniške postaje, kjer so stopili na parnik, ki jih je odpeljal v Mura- no. Tu so si ogledali izdelovanje umetniških predmetov iz stekla. Poučen izlet bo otrokom ostal v lepem spominu, posebno ker se bodo še zbirali in se še dalje učili glasbe. Konec letošnjega šolskega leta pa so otroci glasbene šole proslavili tudi z nastopom ob nagrajevanju udeležencev natečaja Moja vas. Tako je center Nediža povezal dve najvažnejši dejavnosti, ki sta bili v letošnji sezoni namenjeni otrokom. Poviedali smo, da je bilo v Marsinu težkuo življenje, posebno dokjer jim nieso zgradili cieste. Prej vse bla-guo, kar so prodali v dolino ali ukupili v dolini, so muor-li znesti na hrbtu. Poviedali smo tudi, da so v Marsinu dielovni ljudje, a kar jim je olajševalo težko življenje, je bla zmieraj njih složnost, enotnost, kompaktnost: »Vsi za enega, eden za vse«! je biu zmieraj in je njih moto. Znajo si pomagat med sabo. Največ so živieli na živinoreji. U živinorejstvu so bili avandgarda, zatuo ni čude, da je od gor paršu adan od narbuojših veterinarjev, ki jih je poznala naša zemja -Petar Zorza, ki je dielu po hlievah naših dolin prave čudeže. Škoda, da je zapustu našo zemjo zavoj o nerazumevanja nekaterih nazadnjaških in konservativnih oblasti. U Franciji so ga sparjeli za svojega in gor si je ustva-ru tudi osebno srečo. Marsin je edina vas naših dolin, kjer še gojijo pašništvo, kjer so še ohranili planine. Domačini radi berejo Novi Matajur in pru takuo njihovi sinuovi po svietu. Pustimo zdaj Marsince pri njih trudapolnem, a poštenem dielu in se spustimo u dolino. Po asfaltirani ciesti pridemo na Log pri Podbonescu. Od tu gor proti Štupci, ki nas pelje državna ciesta do konfina, je narbuj stisnjena dolina, prava soteska. Ciesta se vije ob bistri rieki Nediži. Pred sabo imamo veliko goro Mija, na kateri so imieli pod-boneški kumetje svoje pašnike in so se zanje tožili, več liet že pod Beneško republiko s kumeti breginjskega kota. Sada imajo gor podbo-neški j agri dobro lovišče, kjer se nahaja useh sort divjad, od gamsa do te dujega petelina. Gor imajo jagri tudi svojo kočo-bajto. Po nekaj kilometrih pridemo do Štup-ce, ki je zadnja beneška vasica na italijanskih strani. Tu je preživeu svoje otroške leta italijanski pesnik in pisatelj Dino Menichini. Njegova mati je bila od tu do- ma. V počastitev svoje mame je napisu tudi nekaj slovenskih verzov. Kraj nad ciesto blizu Štupce je biu zlo priljublen od partizanu u zadnji uejski. Iz zasede so vičkrat z uspehom napadli nemške kolone, ki so se vozile od Kobarida do Čedada in nasprotno. (Nadaljevanje prihodnjič) ! 30. in 31. julija VSI NA KAMENICO Deželni urbanistični načrt Debato o njem je organizirala tudi gorska skupnost Rok za predložitev pripomb k deželnemu urbanističnemu načrtu je zapadel. Na celotnem področju Benečije, še posebej pa v Nadiških dolinah, je načrt vzbudil živahno kritično razpravo, saj večina političnih in družbenih sil, pa tudi javnih uprav ne soglaša s smernicami, ki jih načrt nakazuje za vsa gorska področja. Ta so namreč ali podvržena vinkulativnim posegom glede zaščite naravnega okolja ali pa namenjena za gozdove in pašnike, kar nikakor ni v skladu z željo domačinov po vsestranskem prerodu teh področij, ki so poleg drugega doživela v povojnem obdobju hud demografski padec. Demokratične sile v Beneški Sloveniji so že večkrat izrazile odklonilno stališče do tako usmerjenega načrta, posebno pa je njegova neustreznost prišla do izraza na študijskem srečanju, ki ga je pred časom priredila občinska uprava iz Grmeka in ki so se ga poleg strokovnjakov udeležili tudi mnogi upravitelji iz drugih beneških občin. Že na tistem srečanju je prišla do izraza nujnost, da izrazi svoje mnenje o načrtu tudi gorska skupnost in da to mnenje izdela na osnovi širših soočanj s političnimi in drugimi silami ter predvsem s prebivalstvom. V skladu s tem priporočilom, ki ga je predsednik gorske skupnosti Macorig takoj osvojil, je gorska skupnost organizirala v sredo zvečer v Št. Lenartu posvetovanje o deželnem urbanističnem načrtu. Predvsem velja omeniti, da med izredno številno publiko v dvorani kulturnega krožka niso bili samo tisti, ki bi po službeni dolžnosti morali slediti takim srečanjem, temveč so nasprotno prevladovali ljudje iz bližnjih vasi, kar je dokaz za izredno zanimanje ljudi za ukrepe, ki naj bi odločali o njihovi usodi, in torej za močno kvalitetno rast njihove zavesti. Po pozdravu predsednika gorske skupnosti Macoriga je najprej spregovoril deželni odbornik za javna dela Rigutto, ki je kratko orisal načrt in poudaril, da bodo prav mnenja in predlogi širše javnosti imeli pri njegovem izvajanju velik pomen. In linea con le previsioni del Piano Urbanistico Regionale che attribuisce praticamente alle nostre Valli il ruolo di parco naturale, la stampa ha annunciato la presenza di un branco di lupi a San Leonardo. A quando gli orsi? Za odbornikom Riguttijem je spregovoril ravnatelj deželne službe za teritorialno planiranje arh. Spagna, ki je podrobno orisal načrt in njegovo zgodovino, ob tem pa poudaril, da bodo večji operativni pomen imeli načrti na stopnji komprensorijev. Konkretnejše probleme, ki se nanašajo na Nadiške doline, je nakazal arh. Tosolini, načelnik tehničnega urada gorske skupnosti Nadiških dolin. Tosolini se je dotaknil osnovnih gospodarskih in družbenih problemov Bene- čije, osamljenosti v preteklosti, emigracije, odseljevanja v ravnino, podrejenosti Čedadu, ki je že sam center podrejenega značaja, propada kmetijstva in pomanjkanja industrijskih objektov. Deželni urbanistični načrt vseh teh problemov ne rešuje, saj ne upošteva niti tistih struktur, ki na tem ozemlju že obstajajo, kaj pa še, da bi stremel k temu, da razvije tisto vlogo, ki bi jo Beneška Slovenija kot most do slovanskega sveta lahko odigrala v okviru dežele. Še bolj se je neustreznost načrta pokazala pri diskusiji, v katero so posegli odbornik gorske skupnosti Sar-telli, pokrajinski svetovalec Pavel Petricig, ravnatelj čedaj-ske podružnice Slovenskega raziskovalnega inštituta Ferruccio Clavora, bivši predsednik Nadiške gorske skupnosti Salvagno, dr. Aldo Gus in deželni svetovalec Romano Spe-cogna. Skoraj vsi so namreč ocenili načrt kot nezadosten in neustrezen, predvsem Petricig in Clavora pa sta poudarila, da bi v času po sklenitvi osimskih sporazumov morali dati vsem obmejnim pokrajinam, posebno pa še Benečiji, večjo vlogo, predvsem pa bi morali pri načrtovanju v večji meri upoštevati izkušnje obmejnega področja v Sloveniji. Le tako bi lahko zgodovinska vloga Beneške Slovenije ponovno zaživela v novem vzdušju, ki bi omogočilo nemoten razvoj njenih specifičnih potez, predvsem jezika in kul ture. Dragi hrauci! Sigurno, da se je tudi vam zgodilo vičkart, kar se je mene. Kadar sem se pred kratkim pogovarju v oštariii z mojimi parjatelji po slovensko, je paršu notar Lah in nas debelo gledu. Sednu je za mizo in naročil en glaž vina. »Une taze di neri!« je ukazu. Gospodinja mu je parnesla vino, mi pa smo se naprej pogovarjali po našim. Lah se je za mizo jezno obračju in debelo bulu v nas, ku tele čju nove urata. Kadar nje mogu vič uzdaržat, je zarju: »Sin in Friul e favelait par furlan!« Parbližu se je naši mizi in nam zagroziu. Jest sem mu mernuo odgovoriti: »Gospoud, vi se motite, tle ni Furlanija, tle je bla zmieraj za vas »Sclavanie«, kisr smo zmieraj govorili jezik drugačen od vašega. Mi spoštujemo furlanski jezik in vi bi pru naredu, če bi takuo ueku med tistimi Furlani, ki ga zapuščajo, u tistih krajih Furlanije, kjer se zgub ja vaš liep jezik, ne pa tle!« »Ise vere. Vuatris seso Sclaf de Sclavanie, ma sot la Furlanije!« (Je res. Vi ste »Sclaf« iz Sclavanie, a pod Furlanijo) je buj mernuo odgovoriti in videlo se mu je, da želi razpravljat, diskutirat o tem problemu. »Če vam gre pru, če vam ne »komoda«, smo pa »Sclaf« iz »Sclavanie«. Ne zamierte, gospoud, če vam odkrito po-viem, da ste tajšan, kot tisti naš kumet, ki je kozo pro-daju!«. »Kajšan je biu tisti ku- met?« je radoviedno poupra-šu. »K njemu je paršu an drugi kumet, ki je želeu kupiti kozo. Kadar mu jo je parvi pokazu, mu je bla ušeč. »Škoda — je jau tisti, ki jo je teu kupit — da ni breja«. »Je breja, je breja!« je hitro odguoriu prodajalec. Potle se je kupac premislu an jau, da bi jo kupu, če bi bla jalova. »Saj je jalova!« je hitro obarim parvi kumet. »Ma kakuo je jalova, če ste jau prej, da je breja?« »Če čieš je jalova, če čieš je breja, mene me briga napravit kupčijo!« je odvarnu naš kumet in tajšan ste tudi vi, gospuod. če čiete smo Furlani, če čiete smo pa »Sclaf«. Lah je popiu glaž vina in šu čez vrata. Potle smo za mizo še pogovarjal. Miha, ki je biu narmlajš med nami in ki bi rad zatajiu naš jezik, čeglih ne zna drugega, je zamišljeno spregovoriti: »Lah je imeu ražon, tle je Furlanija, tle je Laške«. »A ja?« se je oglasu Mateuž. »In zakaj ne govoriš in ne znaš po laško?«. Potle sem se tudi jest spet oglasu. »Ti, Miha, si biu šele otrok, ko smo hodili zamenjavat kostanj za sirak po Laškem. Na poti sem srečju tvojega tata, ki je nesu kostanj u dolino. Uprašu sem ga: »Jakob, al ga boš prodaj u?«. »Ne. Popejem ga zamenjavat v Laške!« mi je odgovorili. »Usi smo pravli, če smo šli mimo Čedada, da gremo v Laške in če smo pravli, da gremo v Laške, pomeni, da tle Laškega ni!« je dostavu Mateuž. Spet sem jest pregovoriu: »Druga rieč pa je, če so šli naši ljudje mimo Laškega, rečemo u Benetke (Venezio), Milan, Rim, Torin, Napoli in tako naprej. Vieš, Miha, pru tvojo mamo sem uprašu, kadar nie-sam videu dugo cajta tvoje sestre: »Vanča, kje je vaša Marija?«. »Je šla služit u Italijo!« mi je odgovorila. Ne viem, dost je odnesu proč Miha od našega pogovora, videu pa sem, da nam ni znu odgovorit, ker je videu, da resnica je samuo adna, ker je viedeu, da takuo stojijo reči. Če čiemo živieti pošteno in pametno na telem svietu, če čiemo živieti v mieru, muoramo spoštovat adan te ga druzega. Mi spoštujmo, kar je druzih, oni pa naj spoštujejo, kar je našega. Je zmieraj vič poštenih in pametnih Furlanu, ki spoznavajo, da mi nismo ne »Sclaf« ne Furlani, pač pa Slovenci, ki živimo kot oni pod Italijo, da smo mi in oni narbuj dielovni ljudje in narbuojši za plačevat davke. Ti Furlani se tučejo za spoštovanje njih jezika in pomagajo tudi nam, v boju za naše pravice. Takuo stojijo reči, pa naj cie-rajo kar čiejo tisti od »Sot la Nape«. Vas pozdravja vaš Petar Matajurac Daniele Golles, Carla Bianchini, Francesco Coren in Claudia Crucil, organizatorji petjaške veselice za otroke Fotograf Clavora hoče pokazati s tem kolesom našo preteklost in našo bodočnost, naš «včeraj» in naš «jutri» PISE PETAR MATAJURAC "GREMO NA LAŠKE,, KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH SOVODNJE POROKE IN ZLATE POROKE Tako so v Bardu čistili strehe po toči, drugi dan pa sušili blago, ki se je zmočilo, ker strehe in okna niso vzdržala. BARDO IN TIPANA Huda ura škode v napravila Bardu in dosti Tipani Ljudje iz komunov Bardo in Tipana so spet obupani. Komaj so dobili streho nad glavo, ki so jim jo uničili lanski potresi in že je prišla nadnje nova nesreča. Predzadnjo nedeljo meseca junija je pridivjala prav nad te kraje strašna huda ura, ki jim je uničila ves pridelek. Usula se je debela toča, ki je v nekaterih krajih dosegla od 25 dO 30 cm debelo plast. Prišli so tako ob vse posevke: fižol, krompir, si-rak in tudi mladim gozdovom ni prizanesla. Pa ne samo to. Toča je hudo poškodovala tudi prefabricirane hiše. Pobila je šipe na oknih in preluknjala strehe. Stari ljudje pravijo, da so takšno škodo doživeli zadnjikrat prvo leto po prvi svetovni vojni, to je leta 1919. Zupana obeh prizadetih komunov Sinicco in Toma-sino sta o tej elementarni nesreči takoj obvestila pristojne organe s prošnjo, da si ogledajo opustošene njive in hiše in da ugotove škodo. In res, že čez dober teden dni je prišel videmski prefekt Spaziante s svojim spremstvom. Najprvo so obiskali vasi Brezje (Montemaggiore), Krnahto (Cor-nappo) in Viškoršo (Monteaperta) v tipanskem ko-munu, kjer je huda ura napravila največ škode, potem pa še nekatere vasi komuna Bardo. Tehniki so ugotovili, da je v tipanskem komunu poškodovanih okoli 25 prefa-briciranih hiš od 140, v komunu Bardo pa 14 od 50. Vse te hiše je dodelil izredni komisar Zamberletti. Prefekt je ob zaključku obiska obljubil takojšnjo pomoč za popravilo hiš in tudi podporo za uničene pridelke. Umrla je Ermenegilda Cramaro iz Platišč Dne 4. maja smo pokopali 75-letno Ermenegildo Cramaro vd. Cormons iz Platišč. Umrla je v videmskem špi-talu. Bila je delovna in poštena žena in zato vsem priljubljena. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Globoko prizadetim svojcem izrekamo naše sožalje. TER Strela ubila pet krav Ni minulo niti sedem dni, ko je divjala huda ura in spet je začelo treskati po Terski dolini. Strela je udarila v zadružni hlev v Teru (Pradielis) in ubila pet krav. škoda znaša več kot dva milijona lir. Zborovanje o popravilu hiš po potresu Pred kratkim je novoustanovljena sekcija KPI v občini Tipana organizirala javno zborovanje o obnovi po potresu in o deželnen zakonu št. 308 še posebej. Številnim prisotnim, med katerimi je bilo mnogo mladine in žena, je po pozdravu tajnika Elia Berre spregovoril poslanec Mario Lizzerò, ki vodi komisijo KPI o obnovi po potresu. Ljudem je orisal novi deželni zakon o popravilu hiš, in poudaril važnost osimskega sporazuma za gospodarski in vsestranski prerod Beneške Slovenije. Zanimanje ljudi za to problematiko se je pokazalo pri široki razpravi, glede katere moramo poudariti, da je v njej večkrat prišla do izraza nujnost tesnejših stikov z obmejnimi kraji v Slovenji, predvsem z Breginjem. Gie-de obnove same pa je med ljudmi prišlo do prepričanja, da bo potrebno obnoviti oziroma na novo ustanoviti vaške odbore, ki naj občinsko upravo opozarjajo na zahteve in probleme posameznih vasi, da se tako doseže čim hitrejše izvajanje zakona o obnovi. Glede na splošno vrenje med prebivalstvom, na rast zavesti in na voljo soodločati o reševanju najnujnejših problemov ustanovitev teh širokih odborov, ki naj bi zajeli vse družbene in politične sile, ne bo povezana s posebnimi težavami. Švica nam bo še pomagala Pred kratkim je bila v Vidmu v palači Belgrado podpisana konvencija med videmsko provinco in komu-noma Tipana in Ahten iz ene strani, iz druge pa s švicarskim delegatom za pomoč potresenim krajem v inozemstvu. S to konvencijo bo Švica še naprej pomagala rekonstruirati Viškoršo v tipanskem komunu in Subid v ahtenskem. Konvencija predvideva v tem letu več dvonadstropnih hiš (a due piani) in sicer v Viškorši za 10 do 13 družin, v Subidu pa za 6 do 10. čudne reči se gajajo u Mašerah. Stari ljudje pravijo, de šelč lietos se vidijo prave posledice (conseguenze ) lanskega potresa, zak usi ti mladi se čejo na hitro in hnadu poročit. Pravijo, de je streslo ne samuo hiše, ma tudi judi; samuo takuo se zastope zaki od aprila do junja se jih je poročilo kar šest. Pa poglejmo na kratko zadnje žembe, ki smo jih imiel v naši vas’. Beppino Cendou (Kočjanu), ki pa že vič liet živi v Kar-mine, se je za nimar zvezu z Bruno Vogrig (Guojova) iz Gabrouce. Oba imata 24 liet, poročila sta se 21.5. in sta šla živet u Karmin. Za njimi pa je par šla posebna poroka. Parvi krat u zgodovini (štoriji) tarcmunske fare se je zgodilo, de dva bratra na tisti dan sta se poročila z dviemi sestri. 25. junja sta Giovanin in Danilo Feletig (Faletova) obju-bila venčno zvestobo Eddi in Albi Cendou (Fojnacove). Te dvie sestre živijo v Kanadi že 15 liet, odkar so muorale zapustit Mašero in iti s trebuhan za kruhan. Narmlajša je Edda (25 liet), in je «impiegata»; druga pa (Alba) - 28 liet - je ratala profesorica in je učila na angleških šuolah u Torontu in Winnipegu. Štier liet od tega je zapustila šuolo in je ratala stuardesa (hostess) na avionih kanadske internacionalne kompanije «C. P.AIR». Alba Cendou je do sada parva benečanka, ki je dielala ku «hostess». Jala nam je, de po poroki zapusti to dielo in se uarne na šuolo, kjer bo še naprej učila angleške otroke. Upra-šali smo jo, kajšne jezike pozna. U čistem beneškem dialektu nam je poviedala, de zna po angleško, po italijansko an po francusko. Doma, u družini, pa govorijo po domače, po slovensko. Njena sestra Edda je šla u Kanado, ko je imiela samuo 9 liet in tisti krat nie ne zastopila ne govorila po slovensko, zak je bla že od majhnega u niekem «Collegio» u Čedadu. Šele v Kanadi, u družini, se je navadla govorit «po naše». Učasih naši ljudje, ki so po sviete imajo vič pamet ku tisti ki so doma u Benečiji in so buj vezani na suo je doline, na suoj jizik in na suoje navade. Po poroki Edda, ki je zelo vezana na Benečijo, ostane z možan v Mašerah, Alba pa se uarne z Danilom u Kanado. 29. Junija, na dan sv. Petra in Pavla, sta se poročila u cierkvi sv. Ivana na Tarč-mune Podrecca Mario (33 liet) iz Rualis pri Čedadu in Loszaoh Elvira (Drejatovi ti gorenji) - 24 liet - iz Mašer. Neviesta zapušča domačo vas in gre z možan u Rualis. Usiem novičan želimo veliko sreče na skupni poti in dougo žiuljenje. Zlata poroka par Dušah V srjedo, 15. junija, sta praznovala par Dušah zlato poroko Augusto Dus, star 80 liet, in Zabrieszach Pierina, stara 68 ljet. Par maši, ki jo je opravu gospuod Zuanella iz Tarč-muna, sta si «noviča» spet objubila večno zvestobo, kakor pred petdesetimi lieti. Z njima so se veselili sinuovi, hčerke, navuodi, žlahta in parjatelji, kateri jim želijo še puno zdravih in veselih liet skupnega življenja. GRMEK - NA POBUDO OBČINSKE UPRAVE Srečanje šolarjev in študentov V soboto, 11. junija, je občinska uprava v Grmeku s sodelovanjem domačih šolnikov organizarala v prostorih tamkajšnje šole praznik šolarjev in študentov, ki so se ga poleg mladine udeležili tudi starši in učitelji ter številni predstavniki javnega življenja. Prireditev se je začela z nekaterimi prizorčki in enodejankami, ki so jih prika-zaii osnovnošolski otroci. Nato je prisotne pozdravil župan inž. Fabio Bonini, ki je izrazil željo, da bi ta družinski praznik postal tradicija in podčrtal, da bi morala šola, kot je deloma že storila, v bodoče še krepkeje upoštevati tradicije, jezik in kulturo okolja, iz katerega otroci izhajajo. Ob koncu svojega posega je župan izročil vsem šolarjem in študentom mapo z grbom občine in napisom «Grimac-co - Grmak», tistim, ki so se najbolj izkazali v šoli ali pri mladinskih igrah, pa je podelil tudi medalje. Prireditev se je končala z «lovom na zaklad», ki so se ga udeležili osnovnošolski otroci, ter z zakusko, ki so jo dijaki višjih srednjih šol pripravili za starše in predstavnike oblasti. MiiS : : Družina Tomasetig v Avstraliji Rosina in Silvio Tomasetig iz Zverinca so nam pošjal tole lepo fotografijo s svojimi tremi hčerkami. želimo jim puno zdravja in sreče, v upanju, da nas bojo kmalu obiskali. LIVEK Umrl je duhovnik Likar Ludvik V nedeljo, 15. maja, je umrl v šempeterski bolnici pri Novi Gorici bivši kobariški dekan, Likar Ludvik v 83. letu starosti. Ko je odšel v pokoj, se je umaknil na Livek, kjer je še služboval celih pet let. Pogreb pokojnika je bil v Kobaridu v torek, 17. maja, ob navzočnosti velikega števila ljudi in duhovnikov z obeh strani meje. OBORČA Brata Evaristo in Sergio Zottig postala očeta v razdalji 24. ur Se riedko kada zgodi, da dva brata postaneta tata -očeta skoraj hnadu. Se je pa le zgodilo in ni bluo navadno rojstvo. Postala sta tata kar treh otruok. Srečna brata sta Evaristo in Sergio Zottig iz Obuorč. Se-vieda, ne smiemo hvalit samuo nje dva, ker brez njih žen ni bluo nič. Žena parve-ga je Gianna Duri, drugega pa Nada Jurman. Parva je porodila u čedajskem špita-lu liepega puobčja u petak, 24. junija. Dali so mu ime Andrea. Tisti dan so paršli obiskat altvano in novorojenega sina žlahta in parjatelji. V špi-talu je bla tudi nje kunjada, Nada Jurman, žena Sergia, ki je čakala na porod. Parjatelji so obiskali tudi njo in ji rekli, naj pohiti. Ona jih je bugala. Drugi dan, 25. junija, je porodila dvojčičja, puobčja in čičico. Puobčju so dali ime Massimo, čičic pa Laura. Vsem trem otrokom želimo puno zdravja in srečno življenje, ki ga imajo pred sabo. G. V. KOSCA U pandejak, 27. junija, je umaru u čedajskem špitalu Bepo Ruttar, star 64 ljet. Rajnik Bepo je biu doma iz Debenjega. Rodiu se je u Pjercovi družini. Po uejski je šu dielat u belgijanske miniere, kjer je postu invalid za dielo in kot tak je dobivu penzion. Od kar se je varnu damu, je živeu z družino u Kosci. Njega pogreb ji biu v torak, 28. junija, v Kosci. ženi, hčerki in žlahti izrekamo naše globoko sožalje.