St 4.
V Gorici 21. januarja 1887.
„SocV« Kb»j» *sak petok In veljs
popoStiprejemanR aH v Goriri na doro
poSMjana:
Vse leto    .....   t. 1.40
Pot Una.......-i-2"
Cetvrt lets     ......l.H»
Pri ozuanilih in tako tudi jui ..po-
$'>tnicah" se piactije za iiavadno tristoj.-
no vr&tn:
& kr. 6e «e tisk«t I krat
5::: :; i::
7a vets Srkff po pmstorn
f>^T.»adMWS '.(V'
Po<amesuo §tevilko se dobivajo po
8 kr. v tol>akn«nicah v gosposki nlici hU/u ..u-i'l' l;i.m", na starem trgu in v iistiKki uiic-s lor v TrHtu,   via Ca-
!)<> i-i n.-i.j -»¦ lilugovol.jno jinSiljrtjo ori'iliijiivii.>«!!•<•" vfiorici Via Mcrcato 12,1., ijaro«uina pa npr.tvnistrn „So5e" Via de3l:i firoco St. 4. II.
liokoj.iM sp ne vracajo; dopiai nnj so l»li;!»oviilji:» frnnkiijfijo. — Dslalwm in tliui;irii iH!jnTtii(iy,iiim bc imwfoiiiw win, jUori (i^auc pti opravnlitvu.
Foziv
stoveusklm rojakom na GoriSkem.
Tnini degodek preteklega tedna dirnol j© na-tnilo mm vsaktga rojaku, ki je o nj«tn ililal» kajti Fraa Erjavec Ml nam je priljubljon ueHtolj, ki jo po evojih tnnogik poljndnih in dovrlenih spiiih go-\on\ pwpridalno io podueno do imroda v roznovrst-nib ajegovih potrebab. Njogova beaeda bila j© kakor pribita id vsakdo itol si je v cast, eo jo roogel tudi esobno i ojint oblevati Hjegova iitinita in didavna Ijnbczen do naroda nasi a jo piiznanjo in /-iv odmov pti ?*eh, ki m ga poznali. In Y katori vasi gorilko dtztle je bil Fran Erjatee nepoznan f V visokili hi-iah kakor ? revnih bsjtab probirali to vedno i naj-ˇecjo pasiljivostjo in koristjo njegove tpiie, in v eoinorn bit je tudi oiebno znan po vsem Primorakeni, kajti veekrat j© prepotoval dezolo ? znanstvone namene, ICako jt narod ceuil ranjkega Erjavca, kako mu je bil idan in hvalet.»n, pokwal je njegov volionstni po-
frob, A v svosti imo si, da a pogrebno slavnostjo valeina trra mirodova niio dobila io ponoin^ga odduika, da v ukdo prtfukuje io poiobno priliko, o krtteri bi mc»gol RpriJati avoju narodno 7,avodno«t, ivoju vi»oko ipoitornnjo in tekrooo bvalolnoit do ranjkogn. Da bi to gmki felji potamoinih rodoljubo? ponudila taka ptilika, odlolili so prijutolji in apoltofaloi ranj-keg.tt ki atanujojo v Gorici, ponoben odbor, ki naj bi sprojeniat radodarno donesko, i katorimi naj bi ho poitatd ranjkenm piittolju rodoljubu doitojon apo-menik na goriiketn pokopalildi, a ostali zncsek naj bi ae porabit v namou. ki bi se najboljo atrinjal z narori In delovanjem ranjkpga. Goriikih rodoljubo? iploioo iniiol je, naj bi se tecji del radodaroih do-neakov porabil za itstanovo. katera naj bi bila v prvi trati v prid njogovima osirocenima otrokoma, kolikor in dokler bi ra/mere to zahtevnle. Znano je. s kako presrfino ljubeznijo je ranjki skrbel za svoji deklici, ki se odgojujete v eamostanu v Skofji Loki. Ako bi razniere dovolile, da bi se mogel tudi narod udele* ievhti pel odgoji osirocenth otrok z morebitnimi pod porami, bilo bi to gotovo t smistu ranjkega in znak hvaleinosti, ker bi prenesii ljubczen do njrga na njego?a otroka, katem je pr*si6no Ijnbil. Ako bi se v tem oiiiro pokaiak narodova poi»o6 nepotrebn»f naj b« so nabrana vsota porabila v znanstveno namene in v prosveto naroda, w latoro je ranjki Erjavec delalin iifel. Preprint smo, da SloTenci so bodo ujemali a prelepim nafirtomt ki so si ga kraislili gurilki prija-telji raajkegu, katerim so okolii6ine in ^ivljenje naroda in (ituziai prerano umrlega pisatelja dobro zna-n#* V imeaovani gorilkt odbor za Erjairdef spomenik in ustanovo voljeoi so nastedoji goapodje: Ivan B o r-b n 6, profesor ; dr. A. G r e g o r 6 i d, deielni posla-nee; S. 0r eg or Sid vikar na GradiISi, pesnik; Jnlij pi. K1 e i n m a y r, profesor; dr. L i s j a k zdrav-nik f 0orici. Ternn odborn naj se poSiljajo radodarni doneski, ki se bodo vestno obracati po namenu 6a-stitih daro?aIceT r zgore opisanem smislu. Z obilnimi darovi pokaiimo, da znamo eeniti zaaluge ranjkega za prosvcto naroda sloveaskega, ter po?ra6ajmo mu vsaj nektiliko gorko ijnbezen, katere je gorel do naroda slnveaakega. T vsakem trgu in v vsaki vasi naj Ui so natal kdo» ki bi podpiral blago podjttjo goriS-kepi odborn. Preprieani smo. da ta poziv potem ne ostane mrtev, tenured da najde ˇ «rci vsakega rodo-Ijuba glasen in video — ©droov. Rojaki! S tem, da eastimo spomia svojega blagega uditetja, neutrudnega delavca na naroduem polji, castimo sami sebe in se delamo vredne» da nam Bog poslje drazib. Vsak naj pripomore po svoji modi k plemenitemu podjetju!
Na gomili Frana Erjavca.
Kdor je bote! videti, kako se spoatuje vri moz, uzoren mcitev in slovec pisate!jT moral je biti prifiu-jod pri sIoTOsnem sprevodu in pogrebu Frana Erjavca, ki jo bit pretekb soboto popoludno v Gorici. Ko se je r Aotla goTita & prej^odnji amrti f anjk^a u^e-
| njaka in delavca za probujo naroda, ponobno sloven- I skoga bi bila udoloeitev voliko vofija,  ako bi prar
| skega, wbudih ho ho v vsoh krogih pomilayalni cut.',    tisti dan no bila razsajala burja nflnavadno  moono.
I JL,?   m l^tm% V P°f?.v?fUl  l0  ms5U,,»  P.,l8»i,h  »w    K«»o' jo hotol priti v maito.  moral m jo Movati;
» brzojavih, ki so k poiilja I iia soprogo raujkoga,  na I isaln jo obilna iidHoKitov toliko bolj pomonljiva.
' S?g^ve*a ?Vtt.ktt i'!.,anttJirft!0«. n* gon*ko Citalnico            Uorifika draitva, katorim jo bil ranjki ud, ori.
prnvljala ho so po svojo, da bi bil sprovod, kolikor niogojlo, svofian, dostojoti zasluznomu moftu. Gorllkn fiifciilnicft, Bralno In nodporno drustvo tor Gorilka Ijutl-Hka poaojilnics ls?dafa so skupon mrlvaSkl list, s katorim mi inunrwiila s\ojim 'IruStvonikom provoliko Kgnbo tor vabila jib k obilni udeloibi pri pogrobu, /alostim niuiHinila mzposliila so ao tudi ilovonikim Hitom, drultvom in ocflitoim pownwinikom, runjkogft prijftttiljom in znanotm, Into tako itorll Jo tudi tvak raujkigti, g, Fmnjo Forftla, prlvatnl uradnik ? Gorlol,
«-  -.   »„ .„   -  ,        »,    ,, , ,........-           0» *,n©m MitH so sopripravljatl krasnl vonel % rac-
?Vransko, ilridko zalost na sgnbl i^bnrnwga rodolju- nimi trakovi in naplif. kl naf bl prioali spoltofanji In ba profeso^a trana Erjavca »ra2a „Savinj«ki Sokol.H    bfaloliiont do ranjkiga tor JcaMlimtu, kakoaiilain
ter na uredniltvo „Slov, Harotia" in HSo(1«,« Dva to^
legiama na wBoao"  objavili suio nadiijiti;  v soboto
popoludne dolol n«m j« It nHsltilnji: nBolo. ObXalu-
( jenio prerano issgubo plernonitoga Frana Erjavca. Na-
{ rod slovenski plakaj,   a iz tvojib solz rodi naj so ti
; obilo Erjavc ov. Nekdanji realci; 8016, Kauu, Mlokul."
i — „Slov. Narndu* doSle so slede^o brzojavko: wL«k»
vo. Globoko u^aljen 0 imrti tako odlioncga rodoljuba
in pisatolja kligi»mj Vjednaja rau parojatf Hribir,"—
RPoLega. hraiujeni globoko sooufcje oad bddko izgu-
bo piijatolji  tni  Frana  Erjavca.   Auton   Kob,m
Drugi brzojavni i/ra/.i ^Uosti  in soontjn,  doili pod razuiuii naslovi, seglaio; Zagrt'b. nJugoitavonska akademija /nanoHti i umiotnosti  M\  gubitak svoga filana, profosora Krjavca I moll to lidiviti iijogovi rod» ; bini, liadlci**, — Ljubljana, „Blagovofito poilwi *on§o j pololiti na Eijav&vo itkov v mojc inn». Graudl!.* — Trst, n0 priliki nouadomoitljivo ingubi, kitoia ji j xadala Vas in voi slovanski svot, ungolovlja Vas uaj-topleisoga •oo'iitja odbor slovansko ^it»il«il«o v Tnltt", ! — Irst. „Globuko soWjti Itraka Delnlsko podnorno I drultvo. Doputacijo pridejo. Prcdgcduik Doranc* — i Tint, „Na proianom grobu stavnoga ridoljuba pisa-! tolja fciluje triaski'Sokol." — Kopor. „NemoRoot u* doIoMti so sprovoda izra^uno s ovim svoje poluo so-uutjo nad rfmrtjo slovedoga ufionjaka. umnega pisato* Ija, uzora rodoljuba i znacaja Frana Erjavca. Slovene! j i Hrvati v Kopru.a — Vipava. 9Vtiomu sinu majko ; Slovenije, neutrudljivemu piaatidju in pospelitelju slo-| venskega glovstva, blagomu prijnteljii Vipavsko Lital-j uicet vefini  Bpomin! Vipavska Citalnica." — Metlika. I „Iakreno socutje, gulovanje vsega sloven«k?ga naroda ] in mile domoviuo bode Yam tolafcba. 6itaini"a Met-li§ka. Navratil.*1 — Ptuj.  nGloboko ob2aIuje».»o prerano smrt narodnjaka udonjaka, ki je z uma s~ itlim mooem domovino svojo proslavljal. Vc6em mu sj omin. Narodoa -Citalmoa v Ptuji. Slovensko pevsko dcu§tvo „Pozortt. — KrSko. ^PresoneSen; priredi voneo spd-stovannmu svaku, uzornemu ocetu. Lina inToneFer-fila.   B«ig  pomiluj naio rodbino.   Ferfila*. — Skofja I Loka. NSvoje soSutje isreka obiteli SuSnik." — Trst „Najsrctu-jso  solaljenje izrala Zvab". — Bazen tega doSlo je na rodbino mnogo solalnih pisem, ki izrazajo zaloBt in sodutjo na preveliki zgubi, ki je zadela rodbino in narod.
Uzo prvi dan po ranjkega smrti, dohajali so nje-govi stanovski bratjo, prijatelji in znanci v Gorici gledat, ali je resnicna kruta vest, katero bi najraje ne bili verjeli. Drugi dan prihajali so tudi iz biii-njih krajev, tretji dau pa uze deputacije 01 blizu in dalec. Kako globoko v sice je zadela smrt ranjkega Erjavca narod slovenski, razvidno je bilo iz mnogih deputacij, ki sa doSle izraznih krajev, da bi se ude-lezile mrtvaskega sprevoda. Z&stopaai so bili: Lju-bljansko mesto, „Matica sIoveuskaa, Citaluicu, „Slo-veusko pisateljako dmstvo", wSokola in ,Slovan* v Ljubljani; Citalnica, „Delalsko podporno drultvo8, list in drultvo BEdinosta tor BSokol* vTistu; Citalnica v Sezani in Nabrelini, Braluo drustvo v Selu in druge skupscine. Bazen drustev, zastopanih po do-putacijfth, doslo je bilo tudi muogo posamezuikov, 6astilcev ranjeega Frana, od blizu in dalec\ Medajimi naj bodo omenjeni sledecSi gospodjc: prof. Pletetsnik, Ant. Trstenjak, J. ValentinCiS iz Ljubljana; Ant. vit. Klodic, Viktor Doienc, M. ^ivic, M. Zitko, dr. Glaaer iz Trsta; Mat. Erjavec, dr. Kenda in Major izVipavc; Fr. Hmelak iz Lokavca; Fr. L. ban iz Crhio; Mat. Troovec, R. Mahorcic z bratom, Fr. Leban in pred-sednik citalnice iz Sezauo; Ign. Gruotar iz Logatca, 8, Gregorfiid z Gradisce; J, Caharija in J. Tance iz Nabrezme; U. gg. Peter Kobal, Ant. Cibic, Fil. ICra-mar, S. Gaberi6ek, A. Jug i» drugi iz okolice; uci-tolji goriikega okraja in mnogo drugih, katerih ne moromo imononi navesti.   Ooomuiti jo5 da % figs*-
tiaati Slovonoe svojo u^itolji In piijtoljo, kl dolujfjo /(i njogovo probudo in omlko. 7s® v petok bill 10 uokntori votiqi ob odrn, na kntorom jo pooivnl nou* mot'tii ptinulj od nvojoga truda, Y soboto jo pa do-llo toliko vonee? od vsnli itranij, da nlio inogll Yil v robo, v kattrl jo ItXal mrlia, Zato 10 bill raeobo-Hi'iii nad vruti, na hodniku In po stopnloalt, kodm 10 prihajali ranlkoga 6istilci In prijatolji, kakor tudi ra* dovodno Ijudstvo, ki jo obeudovalo toliko udinoit Slovoncov do mola, katoroga so poanali kot avojiga rtsoianoga prijaMja In rodoljuba.
Telko jo bilo prijatoljom, ko 10 nlovo joniali 'od Fiann, lezocoga na rartvaSkoni odiu. Zdoto so jlm jo, da ni ros; da bi bil mrtev, da no imo biti ros, dosar niso pricukovali, da v<o priprave, 5rno oblofioim soba, odor in tudi mrtveo je lo z&casna prikuzen, ki so mora umakniti voselejSi rosnici. AH zastonj so bili upi, zastonj izdiht potrtih prijateljov, v prvi vrsti na-Boga peanika, presrdnega prijatolja lanjkerau. BoSli .so pogrebci, dolla duhovS6ina, ki jo za5elaopravljati svoje molitve; in videlo so je, da vse jo neizprosoa resnica, da prodragega Frana v resnici odneid izhiSo, v kateri je uzil tudi vesole trenotko.
Med tem nabrala je se na ulici, prevelika mno* ^ica ljudstva ki se jo hotela udeleiiti zalostnega sprovoda. Dijaki viijo realko nosili so kriz in bill prvi v sprevodu, kakor tudi s profesorji okolo krste ob cruem vozu. Za dijaki Lle so razne doputacijo in goriika druitva z venci; za krsto najbliLji sorodniki, prijatelji in profesorji viijo realke; potom poseben voz z venci in za tem nobrojoa vrsta spiomljovtilcov vsoh stanov, od blizu in z daloka, Mod! dragimi bili so navzoci: dczelui glavar Frano grof Coronini, nje-gov namestnik Josip vitez Tookli, deielni odbornik dr. J. Abram, deielni poslanoi dr. fiojic, Kocijau6ic, Mabor6i6, prediedoik okroine sodnijo Pavel Sbisa, sodnijski svetovaleo Loop. Budal, viiji svotovalec gozdarske^i. urada J. Mosetig, deielni iolski na-5U zornik Ant. vit. Klodi6, prvostolni prost monsignor And. Jordan, vodja osrodnjega semeniafia dr. Ga-brijeI8ic\ kanonika Bensain Kofol, podvodja GoriSko ljudske posojilnice mons. Eravanja, profesorji bogo-slovja, uciteljsko osebje vseh srednjih in ljudskih Sol goriskih, drugtveniki gorisko citalnice, podpornega drustva (s prodsednikom dr. GregordiSem) in ljudske posojilnice, dr. Lisjak ter brez Stevila druge goapodo in delczmkov raznih stanov. ^alosten in ob enem vzvilen prizor, ko se je ta dolga vrsta pomikala iz ulice Yetlurini v ulico dolla Croce, St. Antonio, Lo-renj, Gosposke ulice, 6ez Travnik v zupnysko cerkev, sv. Ignacija. Po vsem potu stalo jo ob strap, eh ra-dovedno ljudstvo, ki je obfiudovalo ialostno sijajnost, s katero se jo spremljal k zadnjemu pocitku umrli protesor,
Lepoto tu2uega sprevoda poveliSovali so mno-govrstni venci, ki so se nesli pred krsto po deputa-cijah, ki so viseli z mrtva§kega voza iu ki so bili nalozeni Se na posebeu voz. Ve8ina voncev iuiela je ' napise na trii^ovih v narodniL barvah, drugi ^.» na : belih in 6rnih ako ''«. Zaznamovali smj si 'vence in napise v nasiedojem redu: wSvojemu preljubemu tvakul Franjo in Tone*. — „Spoitovaueniu svaku in uzornemu o^etu. Lina iu Tone ForfiJa." •—^Ne^o-
Biatrial* —  .Seianaka   Citalnica.' piaetelju. Citaloica ˇ Koborida.* — .Prijatelju. jatriji  (f Gorid).*  — rOdltfoemu  in   nesebico rodoljubu! Dr. Atekaij Roiie." - (Soialujol* dru
sabaeum. S. Gregorcic'. Griintar." — „Sfojema naj-boljsemu prijatelju. Fran Leraiik. Dr. Valentin Z*r-nik.* — (Naaledaji t nemakem jedku:) „Srojerau nepozabnema torariu! Profeforji tiije xraike * — „Profetorji driers* gimoaxije.* — izotoaleraliiea sa uSitoljke.*— „Iakreno
Srofetorju. Preialoaiai aedmoioUu.* — „SYojein* lju-oko profesorjn. Ueeoci ieatega realneg* lazroAa.*— „Iiv«leini neeoei petega realnega razreda," — ,8to-jerau uepoxaboerau profeaorju eetrti ratied." — ,U-cenci tretjega realnega raited*.* — .Svojenaa rfcofco apoitoraaemu profeaorju drugi wared."—(Pc*irazredl) (Zopeta'.or.:) Ljubljana arojemu ziau.a-^Gdborniku in piaatelju, Slorenaka Matiea.* — .UzGrnanau prijatelju, •aacajnenta n&mjaka! Narodni klok* kinajahafu deielnega altera.* — ,Ljub1jaa*ko dorr pi^tH^tkn drUlm- — „Usontemtt Slorencu. IjnbljiWH Soke!.*
—  „04H4n<tRHi rudoynbn, Ljubljawk* citalnica,* — .Sfojtmti udu. Narodni dom v Ljubljani.* — «T*-iaiki Slo?«noi." (Drulifoin Hat JSdiaoat*; Delalako potporao druiiro; Citalnica in Sokol.) — „Zvaatemu udu. Sfer, Goriika Citable*,* — .Stojerau udu in waatorju. Podporao drult?«.* — „fcroj«»u ra?nntalju. Uoriika yudeka poaqjilaK* • - „Citaloioa ˇ lliraki
J~- - -        —   ,Odlicnemu
~ "    Tju.   Pri
biSaemu
-    ¦ -„                          w ¦¦ -¦- »                   druiiua Mataj* Leiaria nepozebljiferau prijatelju'in kumo).-(Svojemtt Jjubemu profoaorjo. Seatra Ceconi). — (Jo dp Sttfttfo o-krbnik grof* Coroainija poaeater.) — ^Uaornerau in odliooemu Sloreaeu in Sforanu. Dr. Iran Tarcar ˇ Ljabljaai.* — ,Uzoraeinu piaatelju, odiicuenm rodoljubu. Iran Hribar.* — .Najuzoruej-fcmu roooljabtt, 8Ior, Narod.* — .Uzornrmn rodo ljubu, iakreaema prijatelju. ,8oea«.
V oerkri po koncuuh molitrah zapeli ao perci pod rodetrom g. Hribarja ,Jsraico tiho* tako luioo !m *§*• ^* ,a**° ia ^otir5wo» da «o aa T8i 6n-dill, Tnil «a je ipre?od po iatam pota na Korenj in dalje in Korenj na (Jorii6?k b Kitannovi hiii, kjer ao navadno ko&aujejo mrtvaiki apreTodi. Tudi dauoa Trailo ie je moogo •premljevaleeY ¦ teg* me*ti; a { prat lunogo i!o jih je ie dahe,ee tudije burja, ki ima v tieieni kraji Teliko mod, hndo budala. V malt pol uri biU lino na pckopuliWi prod jamo, ki je »jala, da bi vpiejela tropin dragega nnjkega. Ko je pre«. g. lupaik Wolf konoal eerkfeno raolitet, .toptfje dr. vitcs Tonkli na knp zemlje. ki jo bila iintetHna ia groba, tar je imel do naTsoeih lep gotor, katccega •0 tin molLe poala&ali. Kot prijatetj raajkega Frana in po avojem odnoisji mod goriskimi Slorenei bil je najpnpravnejSa caeba za ta |»o»el. Obe* je bila ielja, da fr 00 tej tuini priliki spregOYoril nekoliko beaed.
3ridka naloga — rekel \e nekako govornik — jnmati sIoyo od prijatelja, odlt&iega uficajaka, uzor-negs rorloljuba za tselej; s tnioim arcem Tsprejel ¦em to nalogo in nerad, a TeSe me k temn ljnbezen do prijatelja in spoitoTaoje do odli6njaka in do n^-roda, ki je izro<5i! daoes materi zem'ji toli odlidnega aina. Ta izguba je za aloTenaki narod bridka, nena-mestljita. Ranjki bil je clat zna&j, kakorlzlato, ncen kakor malo kdo, delayeo, marljit, in render skroin n, pohleven. Daai ae Di pecal a politiko in ni naroda aaatopal ni ˇ drfavnom ni T dezelnem zbora, naredit je render zanj vec, mnogo red, nego mi vai skapaj. Na to je podal govornik nekoliko crtie ia iitljeoja ranjkega Erjarca ter poudarjal poaebno, da ma mo-ramo Sloyenei na GoriSkem hvaleioi biti, ker je pri jraem tern, da ao mu bile drugod boljee in lepSe cluz-be na ponudbo, render oetal pri naa in mej narni, kjer je postal nai sodeielao, nai brat. Kako je bil aistan drngod, kale to, da je bil ie imenoran profe-aofjem na vaeocili56i ter elanom jngoaloranake |ika-demije znanoati in umetnosti.
Kompetirat je tndi za meato ramatelja na tit-kajlnjem nditeljiiLi in daai ni meata dobil, priznala ae je render nradno njegora yeQava t taki meri io 1 tako bescdo, da moramo biti ponoani nanj. Koiiko je delal takaj t meata za narod, redo najbolje oni, ki ao. imeh priliko opazorati ga. 8h>Tenska sola in ofroifa rrt ata aarodk, kutera je takoreko« on natYa-ril; GoriSki Ijndaki posojilnlci bil je dosa. A tudi pri drugih drnitrih je pomagal po raoci; splob kazal ae je poTaod praTega aina naroda in eerkre. kateri pri-padanio Tai Slorenci. Tninim arcem jemlje govornik alovo od prerano nmrlega nzornega rodoljuba, ter prau: Frane, a Bogom! po6ivaj t mini!
A mi, aadaJjoje goapod ritez, osrcimo ae, zdru> zimo ae Se teaneje ; tukaj pri odprtem grobn pokoj-nega rojaka io aobrata obljubimo, da hocemo a po-dvojenmu mucmi delati v blagor domotini in mtlemu narodn uaSemu, da popolnimo mesto, ki ae je apra-""^ ?°/tra.?"ke,n Bl3»vci. Zato na delo in miranm corda! (kvisku area!)
Natoamo ae lo^ili od naSega Ijnbljenca, od na-sega Frana, lo&h za zmirom; a dnk njegor ostane vedno mej oami, njegovi nanki nam bodo vedno aveti; ti pas oodo vodiii, da ne zgreSimo pravega pota. Po-trtim arcem zapuKali 8ajo gorisko pokopahSce, na kate.em po&va zdaj Fran Erjarec, aCiteK in d-ka slovenHkega Naroda. V twrnih porraiSaK amo ae t mesto, ki je cgabilo odtiJSncga moia; a predmet no-P*m» U je powod to ft» s^c Y mm p>-
dhajT predwgi ranjki, aTroj apomia bo zireK d^kler &e bo narbaT doretiaH apominjal nmjzasloinejaih in najboljih aTOJft moi.
Zlata
sv 06eta Leona XIII-
V awiaji iterRli peebrklega leta je priaea» wSoea" razglaa zaatran zKtomdtioe abrnosti papeiere. ki bode 3\ dec, t. I., ter pove&Ia, da je aa pri-prftTljjnje dotscnih steeacno^ti poaeben eentralni odbor na Dunaji zjl naie avitrij*ko delele, glarn a komiaij a t* x&i aret pa r Bo! onji. Danajakt otb«»r je u««T«roT.tl p* wdi oap a.o «»kraj-nib odb.»rov po \*rh akofijab. In tako ae jo iwaUTii ravuullar ikof Juki odbor w Oo-riei. D»e Ein. (r ^»1 nm^ega Btelaar.Petsa) ae je U odbor v nud&uhjjkerc pW^pji n^taooril. Pred >cp je priiol mil. 'in pree. kctez, nadikof abraoc odboraike pozdrwrit in bvi i«o tem ao ai voUi pred-kednHltro. Iiroljen je ** Hutaega pre d• «*d-nika tajni avetovalee Nj V. g. baron Czumig, (ker prarega predaedniitv« vara* o*!abljtnega rida prefzeti nemore)*;za pred^ednika^tgrnand grof Afttema c. k. kljnear ; za podpredae d-n i ka viii »ta\beni aretovaicc Kara! ti tez Bau bela. — Odbor niki so: prefi. g. prolt A n d r e j Jordan; kanonik in prrwtolne cwirkre (izroljem) inpnik mona, Stef. Ktvfol, &&tm kanonik in pr*f. Andrej ilaruiii. Onkar barnn Soma-ruga, gojadni tajnik; dtiefai poalauee in adrokat d.r N i k o I a j Tonkli, bogoalovaki prof. Dom. A1 p i in mestni iopuik g. Iran Wolf. — Odbran je izmed teh odbornikor pai$»ben odaek za izriae-ranje odbororih aklepov. V tern od*ekt& to p. n„ gg. Alpi; Kofol, MaruiiLt bar. Somaroga, Tonkfi, Wolf. — V kratk«nt razgtaai odbor aroje r a b i I o k vdeleibi glede priprav za papeievo 50 letnico. — Lista ,8<ica* in „Eco del IitEo^rateH, bode odbar pro-ail, da bi blagovoljno apeejemala, kar ho on priob* ieral. — Nnjno je, da ae za^oejo priprere za raz-ataro r Vatikunu,  ker w mora do k<me:t nwrcija tr
1.  na Dunaj naznaniti, kaj roisU kdo razat iriti ('e*k-, vcoih redi, namrec); odpoirtjali pa ne bodo izdelkt ie le eeptembra meaoca. — (iori^ki odbor namerarit ai*atariti ludr odbor odtienib goapa za poapeievatiie ienakih roenib del_____________
Deielni zbor gori&ki
imel je arojo deaeto in zadnjo sejo r torn zaae-danji 13. jantEirja 0 0I/4 uri popoludbe, Prebere in potrdi ae zapiaoik prejsnje aeje po navadi. Dezelnt glavar aaznani petisijo ceatnega odbora gr>«diik<?ga r doaego podpore za skladorne ceate UmkajSojega 0* kraja, poaebno za one med Medejo io Fratto, kfere ae imajo nrrstiti med akludorne, Poalanee Dottori pred-laga 0 tej peticiji nujno razpravo, pa da bi ae orf-atopila dezeinemn odboru r njegoro podrocje. Sprejnte ae Diijnost in obvelja Dottorijer predlog. Na to dobi dr. Gregorcifi beaedo za dve ioterpelaciji do riaoke c. k. rlade. Prvo intcrpelactjo o drzavni ceati po Soski dolini objavili amo r zadnji atevifki po njenem pol-nom obsegu. Druga interpelacija, katero ao podpisali dr. Gregortic. dr. vitez. Tonkli, dr. Nik. Tonkli, Andrej Kocijanc'ic" in Matija Joako. konenje ae alededima vpraSaHjima: 1. Ali je znano riaoki e. k. rladi, da r erangeljaki priratni ljudaki soli in z njo zdruzeoern odgojiafi Efrine giofinje La Tour r Busici aene is polnnjejo niti poetave niti pogoji mioiaterakega odioka z dne 28. jttlija 1879 i>. 11632, ezironta odioka del iolskega areta z dne 9. novembra 1879 aC 4861 —
2.  Ali ae roisli viaoka e. kr. rlada, da gre ta pesto-pati po §. 73. drzavne poatare z dne 14. maja 1869, dri. zak. St. 62, ali rsajpreporedtti, da ae v imeao-vano aolo in odgojiice ne smejo aprejemati otroci ka-toHikega reroizporedanja ? Vladni komiaar, dvornt BTetovalec baron Rechbach. kateremu je deielci gla-rar podal interpelaeiji, obedal je, da jib izroei riaoki c. k. rladi.
Na to dobi beaedo dr. Bojic, {di prebere interpelacijo, katero amo pri'iesli r daoainji Steviiki polnoobsezoo. Dodal je interpelaeiji kot prilogo ob-airno ntemeljeranje in razna epri^erala, ki naj bi podpirala njegore trditre; ade^elai glarar je pritfge zavrnil, Lei ker niao bile prebrane. Tites Pajer je zahteral, naj ae interpelacija prebere tndi r italijaa-akem jeziku. Deielni glavar ga je zarrnfl rekee, da o interpelacijah ni pripnlcena rizprara, da do zdaj ni bila navada r dezelnem zboru, da bi ae interpelacijo prerajale r dragi deielni jeaik, ter da je to tern manj potrebno pri prienjoci interpelaeiji, ki je obrnena do alavae rlade, katera mora umeti rae de ielne jezike.
Potem preatopi zbornica k doernemn redo in aprejme po naaretu pnaebnega odseka, ki je bil r to voljen in r <5egar imenu je pcrocai dr. vitez Pajer. tndi r tretjem brauji naaleduji nacrt poatare o ni makanji Triiike rorani: Poatara od...^astran izrriitve in ohranitre  namakal   po Triiakem  poiji  (Agro   di
*) Qosp. tajni svetovslce je tudi t o fast odklonil in
Monmlcone). Po predlogn dezelnega zbora pokueiene Hoje grofije GoriSke iu Gradiske nkazujem tako-le:
§. 1. Yodnej zadrugi TtiiSkega pol [a ao doro-ljene za namakaia, ktera ima na svoj ratun napraviti a proraLnnjenim potroikom 956.000 gld., naalednje fxtdpore: — 1. deieloi zojeui zna§ajo5 400/0 prora-cai»je»ega potroika, to je 382400., ktere bu morala sadrnga porrniti deieli r enakih letninah r 40 letih od 8. leta p<f preteku dobe. dolo5ene za koncanje zgradb. naprej (§. 2. Sir. 1); met tem bo pa placevala 21/, odatotne obresti; — 2. pod pridrikom pouatar-naga. odobreoju iz dr/.avnega izboljseralncga zaloga (poaUTn 30. juaija 1884 Srv. llfi drz. zak.) nepovratni donesek 40 odalotkor deja.iske potrebSfiine za napravo BHiniakal, — Ie da ae ne vzume r iio&te* potroiok za prwkrbljenjo d.»ie!nega zajma, doreljenega pri tocki ,!., ia za dotiene obresti. io da doncvek m» prcaeie r nikakem alueaji 40 odstotkov ptoraSanjoiiega po-trowka, to je; da bo znaial k refemu 382.400 gld.
§ 2. V §. 1. im&tote podpore ae ne izplacajo, d»kler ae ne izp dnij»» >iaalediiji pogeiji: — 1, Dezeini »db»r, zadru^a in driarna uprara ae moitijo med ee-lrt»j aporazumeti, kako naj »e izrrii nama'kaltio pod-jt'tje, do kdaj ae ima koncatt in kdij ae tzpbicajo podpore, ponebno pti ae je treba1 pogoditi: — a, da se gerlii glaroega namakaloega pretoka tarn, kjer vbaja v pretok iuke Boaega, doioci take oblika, da ne bo ttikakor zari&tla, da ae iati namakalni pretok morda niposobi m brodareujo od Triiea rzdol; — b. An prevzame zudruga doliuoat, dovolifi dizavni upravi, ali tiatemu, kteremu bi drztva dale oblaat, predelati namakalni pretok v broden pretok na atroike ddave ali njenega pooblaatenea, pa tndi dopuatiti brcxplaino brodarenje na bmdfi.m kosu, da ae le pri tem inrnd a tako preridooatjo, kakerina ae zabtera zn namakaloe namene; — 2. med deiulnim odborom, zndrugo in drzarno apravo ima biti pegnjeno, koiiko ae bo imol rtikati r o^krboranje zgradb iu aplob r celo podjetje ddtelni odbor in koiiko vpliva bo imola driarna u-prara.
§. 3. Zadruga je dolina obraniti namakaia na aroje atroike r priklndnem etanji in sposobua za rabo, in politicna okrajna goapoaka bo imela oblaat pre-akrbeti rae, Le8«r treba, na strofiko t is toga, kteri bi kedar koli mn&mm\ apolnjevati to arojo dolinost.
g. 4. Zantran dolinoatt povrniti poaojilo navedeno r §, 1 itr, 1 z obreattmt in potroSki vrod in Systran razdelitre tatega med zadrugarju veljnj<> pravila do* Iodena r §. §. 60. 61, 65 dezeloe poatare od 28, rv» gnata 1870 kir. 41. — Odrajtrila, zaatanki ua glar-nicah, obreattb ali letninah, razdeljena po omenjenom naLfaa med ^adrugurjV, potirjnjo ae na /ahtovo sa-drnzne^a predaediiiatva, ali tudi aamo dcielncga odbora »e zamudnimi obreatimi po 5% na raLuu obtc* zetiib zemijiac prav take, z iatimi aredatri in pred-prarieami in |»o iatib opraroikib, kakor javni davki. (Poatara 30. junija 1884 dri. zak. St. 116 §§.17. 18. 19).
§. 5, Po tef poatari ae ni5 ne apromeni §. 4 driarrte poatare 30. junija 1884 atr. 116 driarnega zakonika zaderajod dolinoat deiele, da kot poseatnica zemljiae' ali stavb kaj donaSa zadruznemu podjetju po namena po>rave o rodab.
§. 6. Pod piidrzkom poustavnega odobrenja je r zmbiu §. 7 drzarne poatave od 30. junja 1864 itr. 116 dti. zak. doroijen deieli zajem it driarnega iz-boljieralncga ro'oga r zneakn 191.200 gld., ki se ima podeliti in potem porrniti brez obresti ob iatih dobah, kakor ao dolodene za zajem, ki ga ima deiela dati zadrugi po doiocbi §. 1.
§. 7. Ta poatara obrelja tiatega dne, ko ae objari, to ncba rtdjati, ako se r naaledniih 10 letih ne zadoati pognju, poatarijenemu r predatojedem §. 2. it  1.
§. 8. Mojima minhtrotna za kmetijatro in finance je naroceno, da zTreifa to poataro.
D.r Gregor6i6 dobi beaedo, da bi porocal u i-memt SaanSnega odseka o racnnn za leto 1885 gla* mega zaloga za oboge. D.r rit. Tonkli naeretuje' naj bi poro^eraiee no bral arojfga poro^ila, ker je precej obserno in ker je ie tiakano in razdeljeno med poalanee r obeli dezelnih jezikih. temree m»j bi ataril samo predlogo, katere je sprejel financoi otlaek. D.r Gregorerc apozori najprrj na nekatere nedostatkc, ki ao se urinili r italijanaki prerod omenjenega porocila, ter zsebere potem predloge financaega odaeka r alo-ren.>kem in italialijanakem jeziku, ki aa aprejmejo brez ugorora. Iati poroceralec poro5a potem o pro-r^cuuu gtarnega zaloga za uboge za leto 1887. Naa* veti fiiancoega odaeka aprejmejo ae nepremenjeni.
Interpelacija
deiolnega poslanca dr. Al. R o j e a do riaoke c. k. rlade o goriaki bolniaoici, startjen* r dezelnem zboru goriskem dne 13. jaouarja t. i. Viaoka vlada! Prepri&to, da ima jeseni leta 1886 naatala bo-Iszen r bolnisitici in norisaici fframiljenih brator" zaradi raznotrih nepostarnth nedoatatnostij in napak fega obcoga jarnega zaroda raine rzroke tudi r z^rodu aamem, aaojara d na> pf dstari priloiene, 49 atjrant oiweayoio motirftcije, a pet ia dfajaetimi ^rj*
logami, raznotera apricevaTa in" dokumente -obsezajo-Simi, staviti do visoke o. k, vlado naalednjo inter-pelacijo:
I.  Ali je bil viaoki c, k. vladi zdravniSki za-pianik visokega dezelaega odbora Stv. 5424 od 6. decembra 1883, Stv. 5688 od 22. decembra 1883, Stv. 1589 od 9. arrila 1884 in ravno tako zapianik dezelnozborskib obravnav is sej od 15. in 19. julija
1884  zn«n, ko je bila odgov«»rjla dezeincmu odbora po c.  k.  trzaskem  namestniatvu z dne 14. januarja
1885   Stv. 13292/IV? — Id kako ae ujema vazsodba vladnega zdravstvenega  porocevalca    dr.   Iluminata
_Zadro-ta, *poroc"ena v iatem namestniStveoem od-goToru, z dejanekimi razmerami botniSmce in nor-nianice vsmiljenib bratov?
II.   Kako roisli visoka vlada da se popravi krivda prouzrocVna po pomotnero poro&lu dezelnega odbora od 10. julija 1884 r,bravnavanem v «eji 15. julija 1884 in popravljeoem po interpelaciji Dr. Alek-sija Rojea ? aeji od 19. julija 1884, potem ko je veled late pomote dezelni zbor glaaoval v zmislu, da se ni Dt6 ukrenilo, in da je viaoka vlada iito tako opuatila izveiti ? bolniinici in nornifinici vamiljenih bratov vae ono, kar zabteva poutava za javne bolni-inice in nomiSnice, • demur bi se bila utegnila nafia uboga dezela obvarovati velikih nesreS?
III.   Ali je viioke vlade volja poatopati na podstavt prilozene motivacije ter interpelacije in stvar preiskovati poaebno tudi v zniislu §. 84 kaznilnega poftopnikaf
IV.  AH je visoke vlade volja, glede na naatalo bolezen v bolniinici in norniSnici vsmiljenib bratov in soaebno glede na netedbo miniatarstva ootranjib del v eporaznmtjeoji z justifinim miniateritvom od 14 raaja 1874, potem glede na narsdbo rainiateratva notianjib del v Bporazumljenji z jueticmm miniater-atvom na podstavi zakooa od 00. aprila 1870 (drl zak. Stv. 68) in glede na mi red bo miniiteratva no-tranjih del od 4. decembra 1856 It?. 26641, da za-rud nujnoati bolniiniei in noriSnici vsmiljenib bratov v Goriei takoj odtegne znaeaj obfiega javnega zavoda, ki g» ji je podetilo visoko c. k. miniateratvo notianjib del 8. januarja 1876 it?. 18950, in naznanilo visoko Tilftike nattntntitvo delelneinu GoriSkemu odboru z duem 26. januarja- 1876 itv. 231/11, aato, ker no olgotarja imoaovuui zavod zakonom in navedenim mihisterakim naredbam?
Y, In Ld tega vituka vlada ne stori, all hoee
skrbeti, da ae glede na ta zavod vae ukrone, kar je
noizogibno potrebrto za javno bolnianico in norniinico
v zminlu navedenib zakonov in minuterakib naredefc ?
T Goriei, 13 januarja 1887.
D.r AUEKSIJ ROJIC 1. r. dezelni poalanec.
tovih Itafijanov, 2idov, grkov in proteatantov zoper . katoliskega Skofa in njegovo alovenako duhovSclno; j dalje pritrjevanje nekaterih iatrskib o'bciu trza|kim j protestom; vladno zabranjevanje takih .-41. pov; sled-' njic tozbf o zatiraaem italijaastvu po vladi. To je „Hochgeuu88a (stvar 6ez vae) za pravo framasoaako srce. Slovanatvo, duhovSSina, skof, vlada, obdinaki zastopi, zidoVski listi, vse je zabamutano v ta veliki pustni plea; — in zadfj se amije, kidor je kumedijb priredil. A stvar ima kaj pomeua le tako dolgo, do-kler ae glediSki reditelj ne vidi; ko se pokazejo nje govi prsti izza zastora, raznrSi kg vse kakor jutranja megla pted zlatim solocem^ Upaiuo^da ao bliza dnevir v katerib se bo govorilo o ptinjorakih razmerab po leaoici in ne v tiatih barvab, katore jej usilujejo za* grizenei, ki ne lofiijo vefi drzavne koriati od novarno* sti, Skrajni 6m je, da pnpomoro vaak zveati dilav« Ijan k temu, da ae raztrgajo mre^a, kuteie je frama-sonstvo razpelo dez iepo primorsko ueielo, ki •• je vedno leekotala kot avitel biser v kroui Hababuiikih vladarjev. Da bi ae irrcdcuti odpirala vtata na ateiaj kot braniteljici avitrijukili koriatij, ne moire in no itue bo dopuatiti.             ___^_--_
LeuchtenberSki, ki je v sorodu s carjem in ru-ski podanik.
Kakor se porofia dmiajskim listom iz Ska-dra, oborozuje se Cinagora na vso ino6; naku-pila jc 34 Kruppovih kauonov in 5 milijonov patron. Listi tudi raislij(», da jo vse to proti Avstriji obrncno, ker 2ivi Crnagora 8 Turdijo v prijatt'ijstvu,
Ha AngleSkem ranoz6 se teiave sedanjega ministerstva vedno bolj, od kar je je zapustil minister Churchill. Minister zunanjib zadev ob-iskal je predsednika Salisbury-ja, a se naen-krat tia tla zgrudil in umrl. S tem je zmeSnjava §u ve6ja, in govori se ze, da ne bode dolgo tiajalo, ko so vrne Gladstone na stol minister-skega predsednika. Vse pa kaze, da notranje homatife zavirojo Anglijo, da bi na zunaj s tako silo postopalu, kakor bi zelel Salisbury in drugi.
Dopisi.
iZ TrSta, 19. januarja. — Pisal aem ^Vam o narodriih homatijah, ki so naatale v Tratu o Bo2iLi, kmalu potem ko ae je vrnil na svoje mesto vzviSeni gospod nameatnik Siainij baron Pretia. Frama8onski politiki, ki so pi-ej LaIovaliT bili so zopet veaeli, ko ao aiiiali, da v meatoem zaatopu je neki dr. Piccoli povzdignti svoj glas z narodnega italijanakega atali§La proti cerkvi in njeoim paatiijem. ^Avatrijaki* atare-aina Burg»talierT katerega je kandidoval tavatrijskitt volitni odbor, pritrjeval je Piecolijevemu napadu na naiega ikofa in naio dnhovidino ter priporoeal, naj se eprejme protest zoper vzprejemanje sloveoskih iu alovunakih kondtdatov duhovakega atanu. Yladin ko-miaar temu ni ugovarjal in tako aeje aprejel proteat na precastnega Skofa in na velealavno vlado triaeko.
Da bi ae dokazabi dunajakim krogom, kako vz-nemirjeni ao krotki italijanski prebivelci v Primorji po postopanji atovanake dubov§5ine in njih ikofa, za-6eli ao napravljati po iatrskih obLinah sklepe, a ka> teriuii so pritrfevali protestom trfaskega mestnega za-stopa. Ta prijateljevanje in somisljcvanje istrakih ob-6in a trzalko gospodo iz „Indipendentovega" tabra ter njih Bko3tanjebranje* za framaaonake politike je jako zanimivo in z ene strani vredno, d.. bi je viaoka daaajska vlada na vso moc podpirala, ker iz nje-ga bo apozna, kako ao iz trzaskega srediaca napoljano nitt narodnega prepira in boja po raznih istrakih kia-jib. Zal, da atvar je dobila tako lice, da e. k. okrajni glavarji so bili priaitjeai ait po svojem preprifanji ali po migljeji z Dunaja natavljati take aklepe obfiinakih zastopov. Pri vaem tem to zadeva ni zgubila svoje velike vaznosti, ker pokazalo se je, da nekateri ob-6inakt zastopi bo sktepali omenjene izjave, potem ko je bilo ze znano, da okrajni glavarji jih ce dopusSajo, in ker te prepovedi ajp date povod, da toiijo nemaki framasoaski dopisnikt v dunajskih liatib, kako ae za* tira italijanstvo na Primorskem, kateremu ni dovoljeno sklepati proteste na Skota in vlado o narodnem vzne-mirovanji, piibajajoSem od alovanske duhovsdine in trzaakega skofa.
Framasonsko srfiice, kaj lelis se ve6? Prvi5 brup   v  dezelnih   lfstih   BTudipendentu",   ^Mattiuu",
Politi6ni razgled
Dunajsko uradno glasilo objavilo je eesarjevo lastnorocno pismo, s katerim se dr/nvni zbor sklicuje v dan 28. t, m. na Dmiaj. Na dtiev-nem redu prve seje je med drugira nacrt po-stave 0 dostavnem kreditu za vojsko, predlog 0 od§kodovanji za neopraviceno prestanekazni, predlog glade* izdaje novega hranilnicnega pravilnika, predlog 0 premembi tlskovnega zakona in po-roeilo 0 peticijah,
Mnogo dezelnih zborov je §e zbranih ter obravnavajo manj ali veS va^ie doma6e zadeve, Na C'cskem je dezelni marsal pozval izstople nem§ke poslance, naj se opravififjo v U diuh, zakaj ne zahajojo v zbornico, Najbrio da po pretoklem tem casu potem objavi, Uu so zgu-bili pravico do mnndatov, tako da bodo ob svojem curu novo voiitve u mesta vseh poslancev, ki so zbornico zupustili. Na Stajerskem pritiska pa nem§ka vecina na manjiino na tak nacin, da so slov. poslanei zbornico zapustili. Povod temu dalo je poro5ilo 0 solali, 0 katerem se je poslance Voinjak izrazil, da se iz njega razvidi jasnu namen iiriti na Spodnjem Stajerskem ncm-bcino med Slovence, t. j. deielo ponemcevati. Dalje se je v tem zborti pooblastil dezelni odbor, da se dti sulferajnu 2000 gld. za zgradbo solskega poslopja na Slatini.
V ogerskem dr^aynem zboru vr§i se raz-prava 0 prorafiunu za leto 1887. Opozicija hudo napada vlado, ki se kaj slabo zagovarja. Fi-nancni minister je «am priznal, da je polozaj uevaren, ce tudi §e ni obupati. A financni minister bode po koncani razpravi odstopil, tako porotajo celo vladni listi, in najbrze bode sam ministerski predsednik prevzel zadasno vodstvo finan6nega ministerstva* Tako dale<5 je torej ze privela madjarsko-zidovska stranka ogersko po-lovico, da ze sama sprevidi, da je polom blizu. Na Nemikem ni hotela vecina drz. zbora sprejetivladncgapredloga0voja§ki pogodbi, dasi ga je sam Bismark zagovarjal ter pretil, da razpusti zbornico. Ko se res ni sprejel 1. pa-ragraf vladnega nagrta, oglasi se Bismark za besedo ter prebere eesarjevo poro&Io, v katerem se javlja, da je zbornica razpuscena. Nove voiitve se bodo takoj razpisale, konccm februarja snide se drzavni zbor vnovid.
Glede bolgarskega vprasanja zdi sc, da se stvar na bolje obraca. Deputacija bolgarska pri-sla je v Rim, kjer je bila sicer prijazno sprcf-jeta, toda tudi tukaj ji je grof Robilantpovcdal, kar je ze (ula drugod, namrec naj so z Rusijo pobota. Sploh pa se vidi, da bode tudi raski car nekoliko odnehal. Tureija poklieala je namrec Bolgara Cankova, ki je Rusiji bil vedno pri-jazen, v Carigrad, da bi po njegovem nasvetu bolgarsko vprasanje resilo. Cankov se je tudi ze izrazil proti drugim Bolgirom v Garigradu, da se bode bolgarska kriza s tur§ko pomocju kmalu re§iia. nNordK} oficijozno glasilo ruske vlade, j pa pravi, da bode ruski car popustil kaudida-tnro kneza mingrelskega, ako odstopi sedan jo re-gentstvo in se razpusti sobranje. Namesto njega
„CorrieruK o poplavljenji primorske dezele a httjaka>
jjoSp alQimko dBhpvifiw; ^lem^rotp^j^d^ailja-1 |ri|p] hi jMrho^'ar^ j>ie;>iol ¦Imuj  vujv^.Ou
Domade in razne vesti,
Za Erjavdev wpomenik in uitanovo 10 darovali! urtdnMtYO H8ofe« 50 aid.} dr. A, Gregorail IB gld,; Ivan Barbua 15 gid.; Citaloionl tfd na xLmm delnico tega druitva v znesku 10 gl. in v gotovini 10 gld. (v petih enakili me«c6nih obroklli, tdaj p)a8at 2 gld.) Nadaljno dooeake priobievali homo a oaaoui,
Radodarnl doneikl za atudontovako kubinjo t Kodre Ivan v OHtku 2 gld,; Neinionovan a gld, 30 kr.; Htubolj Vinko v i'odiabotiiiu 2 gld,; A, V. E. 1 gld,; A. Gibie I gld.} mom. Jot. MwuMS takio izpriififivalne komiiije 6 fid, Pnarena hvala aiovoko-Ijubim dobrotnikom. — „Po miilih iz olimpa nabrall v Dwibm-gu za otroiki vrt in dekliiko Iolo» 22 gl. 20 kr. Dalje m darovali v isti namam Kodre Ivan v Owku 4 gl, j Neimenovan 2 jl, BO kr, ?4% f rtt'Ant. Batagil) 40 kr,} natneito fpjavcu yi'ni'o ilovamki bogOMlovai, njep daatiloi l§ gld,; Itubtlj Vinko v Podiabotimi 3 gl, 60 kr.; A. P, R. 1 gld.; A. Oibio 2 gld.; Sm. Fr, ? M, 60 kr. Hvala prearcna.
Albert vltez Gontl - Cedawamare, e, k, nameatQiitveni tujnik, kakili 7 do 8 let prodHodni-Itveni tajnik pod o. k, nameitnikom baronom Piuo-tom in baronom Pretiiom, zdaj ule 7 mtaeoev aluLbuJo6 pri e. k. okrajnem glavurutvu goriikem, kjor je 2 mo-oeca oameatoval dvoraega svo^ovalcu, voditolia tukajS-njega c. k. okrajnega clavaiatva, imenovan je Htalnim voditoljem c. k. okrajnega glavaratva v Pulji. Radi bi pohvalili goapoda drzavnega doetojanatvenika radi njegove veatnoati, delavnosti, pravidnoati in radi uje-govega miroljubja, valed katerega po v»i svoj! modi varuje in goji mir in spravo med ljudatvom ter zavraSa nepokojaek in narodne vznemirovalce; ali bojiiao ae, da bi mu a tako hvalo ne akodofali pri framasouskib. politikih, katerim tak uradaik ni po volji in kateri bi ga potem napadali in crnili v evojili Iiatih in v priBtopuih krogih; zato vaji mol6imo in se le ˇ sroi in v mialih poBlovimo od njega, ielefti mu tiato bozje varatvo in bozjo nomo5, katere jo njegovo vzgledno delovauje vredno in potrebuo.
Imenovanja. NameatniStveni tajnik Adolf Schaffenhauer-Neya imvnovau je okrajni glavar v Primorji. — Nam< atnistveui svetovaleo in voditelj okrajnega glavaratva v Poretf Gumer je Sel v atalui pokoj, Na njegovo meatc bi priael is Pulja gospod L 11 u s c h e g g.
GoriSka Citalnica bo imela 22. januarja iu 5. februarja pleani zabavi, 20. februarja pa plea. Vae tri krate bo avirala godoa o. k. peapolka Bt. 62. Neu-dje, kisehoiejo udeleziti katere teh veaelie, morajo prej dobiti vstopnice od druStvenega odbora. Y postuem eaau priredijo ae po nav«idi nekatere beaedd a petjein in igrami.
I<judske Sole v Goriei bile so tudi ta teden deloma zaprte; otroci prvega in drugega razreda, kakor tudi is otroakih vrtov oatali ao d>>ma, ker oaep-nioe ali maraaklji niao fio ponebali. Nekpj otrok je tudi umrlo V8led te bolezni.
Razpisana je valed odloka dez. §olakega aveta z dne 11. nov. 1886 at. 922 in valed sklepa mestnega Solskega sveta z dne 2. decembra 1886 uSiteljaka slueba II. vrste za mesano Solo v Stangori (alt Ro-aentalu) 8 placo dolo&eno v deLeloi po8tavi z dne 10. maroa 1870 in 4. marca 1879. (Jfini jezik je slo-venaki, a uditelj mora znati pouJSevati tudi nLm§ki ia italijanski jezik kot zapovedana predmeta. ProSnje ulagajo ae na mestni fiolaki avet goriiki v teku Seat tednov po tretji objavi ozaanila v triaSkem uradnem !i8tu (Oaaervatore Trieatino).
Vreme imano precej neatanovitno. PrejSnji teden ni bilo aile do petka ali soboto. Y soboto popi-hovala je burja precej neprijetno. V nedeljo hotel nas.
je i* meg mtmfoti frje 9 ^ikin ^*^« &!WPk
da je pokril zeralji prav hi taako lice. Dokler ni aolnce posijalo, veselil ae je naiega polnebja, * kmalu mora! se je pomaitniti vile, kajti aolu^- nam je xopet pokazalo avoj prijazni obiaz in pied nj'W see? w mogel ve5 oatati. Ni ae nadejati, da bi ntf letos w»-pet obiakal; ce pa tudi, aolnce bo nal zaveimk, kakor zdttj.
No*o seneno vago poatavil je mestni ma-gtttrst na wN©vem toga*, to je ob ceeti Franca wo-iefft, ki rede proti ielezniaki poataji. Od 15. t to. izrocena je t sploSno rabo obcraatvu,
,Corriere* so je zopet dobro urezal. Pripove-doval je avojioi potrpezljivim titateljero, kako se ** tira t tokajifljest semeniiei narodna eat italijanskira bogo»loYOMOt tar dodal, da edea teh je aid, kennm narodna Tart ni pwatila, liveti dalje ˇ aeweoiici. K«-liko mnice ja na tan, spowa ae fat teg*, da odiili bogotlovta je Stoventc, in da k njegovema odhodu pred mim meteeein (oil je prvatetaik) ni dala narol-noit niti najmanjega povoda. — lati lift Pgwcal je po dnasjaki ,W, A. 1% da ariulinke v Cedada *o se spuutale toper s?ojo predstojaico ter da to jo od-stavile, kakor Bolgari avojega kneta V reanici pa ni bilo drugega ko to, da ao nunc volile vprido nad-ikofr. kakor pravila aahtevajo, avojo predstojoico, in da 8(8 dobili eaakti gtasov on a nana, ki je bila uie ]»rej pred*tojnica, in neka draga ter da jo nad&kof udtotil xa prvo, kakor jo njegova doUoost v takib iiuiajili. — I* tega je razvidno, ka*•¦; gre aoditi o ^Comerovi"1 trdilvi, da alo?esni pogreb nnjkega prof. Erjavea je bilo velikauako inivanjo mettne narod-noiti goriSke. Btien ,Conierofihi» itdov, goriike irredenta in triaike framasonerije, ki odrekajo Slovencu pravico, da bi v Oot-ioi smtl oatati to. kar je, nam-rec zvuat avoji narodnosti, ni nikdo amatral pogrebnib aveeanoatij kot provokacifc ampak kot znamenjc hva-lezuoati in apoStovanja goriskib Sloveucev do «mr!ega profesorja. Siovenei obdelovali ao goriako zemJjo, predno ao ao rodili pradedje ,Cor»ierove" zidinjf in predno ao sUle tofarne v Stra^icab. Torej imajo •tarejio praiico do domaeih tai nego doileci, ki ni-maj<» pravice spomiojati pri raaki priliki na narodce preptre, katere aovraii goriiko inirno in Avatriji ztp-alo prebivalatfo.
Surovoat nahaja ae tudi r meatih in tudi pri takih ljudeb, ki boeejo veljaii po jfziku ali po atanu a.\ ointkane. Dva taka tncia vracala ata ae 7. t. m od avojih nojlnib oprarkov domot na Grad. To do* teeeta redovnika, ki je lei v ondainjo airotiii.ico ma-ie?et« Izrekla ata mo vte, santo elovek ne. A a tem Dista bila pri kraji; nadaljorala ata sroje surovosti ob kapeinib tratih akoro Tea eat st, male Tolkla ata po tratih, klela in gOYorila take re6i, ki morejo biti le v pohajianj* Tsakemu dloveku, toliko bolj si« rotam, ki ao bile tied caa pri maii. EAm razsajalcer irael je na aebi opravo m^tnih g silcev. Radi bi rc-deli, alt si nikake oblaati, ki bi mogla zapreciti take poulictie napade ter tako xazazdano moSenje sluzbe bozjs v sonata dfiavnih in deielnih postav?
Burja razaajala je koiiee pretckleci tedna pmv bade pro Vipavskej dolini. Is Ajdova^iae na Cesto io v Vipavo oiao mogli iti ljudje, kadar bi bili hoteli, temvec morali so veckrat pocakati, da je barja rsaj nekoliko ponehala. Vozniki imeli ao driaee. da jim ni veter vozov preobrnil. Pri vaem t^m zgodila se je nesre^a 10. t. m. nad Sturjarai. Uze pre^uji dan prevrgla je bila barja dolg voz (skripalo), na katerem je peljal fiibniean svojo auho rubo na prodaj, vender '¦ ez poaebae Skode, in moz je iel a vozom naprej. /ae drugace bilo je drugi dan. Na imenovanem mpstu zasa6i ga zopet barja, ki ma prevrie voz, in Tnnde izpred Grize, ki se ni mogel o pravem 6aau reSiti, pride pod voz m post! na meatu avoje zivljenje. Dok-ler barja sanio nagaja, naj bo, ali kadtr zauuu Ijudi moriti na tak naein, je pa ale preve6.
Nova poitna postaja odpre ae z dnem 1. februarja t. 1. v Sodi.   Imeia   bo vsakdanjo zvezo 9
Eostajo r Bolci ter bo sprejemala pisma, denar in ranilne uloge v postno hranilnico. S tem bo uatre-zeiio dvema obfiinaraaf ki ste bili preoddaljeni od bol-§ke po5te.
V Mirnu prekopovali so te dni neko zemljisce, da bi na njem hi&o zidali. Pri tej priliki naleteli ao na veliko maozino iloveSkib kosiij, katere po mnecji j ondasnjega prebivalatva kvirajo k ciiaov francoskib vojsk, kojemnogo vojikov pomrlo, katere so pokopali ' v skupne grobe. Najdba bi bila za svetno in duhovsko oblaet nckega pomeaa; ali delavci se niso pomisljali ter so kosti in zemljo odpeljali v bliznjo Vipavo. Tako so oduzeli povod razuim piaarijam in skrbeui!
Iz Gorice v Trident preselili so se nemiri med vojaki in civilisti Posebno o bozifinih praznikib bilo je v prijaznem Tridenta nonogo takib prask, kakor so p:ipovtid«vaii nem§ki in itaiijaneki listi. Ysi nemiri vrsijo se po latum kopitu, po vzgledu, ki so ga dala beneika in lombardska raeata v onib easib, ko ao bila pod zeziom alavaib Hababadanov. To pa ne za-
vira, da Bcejo nekateri politiki uevarnoat Avatiiji med Slovene! ter da zaprrajo oSi pred redno rastoLo ita-lijanako irredenio. Tudi taki politik! morajo biti; dru- , gade bi bil avet prevee enulicen.                                    <
„Kmetij8ko berilo* zote se knj gs, katen> je po nalogn vi-9tkeg% c. k. kmesijske^i mi.i>ter^!vi apiaal E. Kramer, n»vnuerj d?felne kmetij-^ke sale t Gorici, za nadaljevalne tefeaje Ijadakih sol in goa;»t- « darjem v pouk, Izala je kcjiga t Trsta v tiskami ¦ V. Dolenca, kjer ^e dobiva po 50 kr^, a postn:no vrcd po 55 kr.. ter t>bsegi« VIII m 245 sfranij veHike os-merke > 83 p«^ob;ti»i. Z h^m aanaujin obHiko vjeoia «e tudi tvarina ki *e fbiEeluje v knjjgi. tako «Fa to pUerilo* astrezTi v r»*»tUi-i s«o;»hki n mvtut. Nadejam«> ae, da am b<n RH>gnc»? nvbstrn'j^ g«>«»riiti o tej kujEgi; med tem jo pa toplo itcipivr^nmo alovenskjoi gospo-darjera in goapodom Ijadskim uttteSjt us.
Danaiuji iteviM priloien je ljubljanski .Kraetov*le»*, ki \>nmM goapodavake Slanke, I oaalwaene iz ;Novie.* O cent in vaebini prepriea >¦» Uhko vaakdo it li*ta sau^g». I riporoLam> ga pa> Ijivim eitate!j«m.
Liitatea nredniit»a. fSg-.. dbpt*oifc®aMt is ,•*(¦!;»-ka: B«f moremo nuttuniti; pomtfuj'emo Va»; ale t» a: pta«a Hot, a katero bi at pam»g*h, — Diragita gg„ flopSBitkora: da-ni-* Bi biln nwgact*, |>t» moi'i phhottejifc. — t'c. gg. t i k a-rijem, ki nam po»$Ija]«t ilenar %•. rekura^; »|>i»OTaiij» rckura* 9t.m» 2 gW^ ker je veL duln. w*o> ae je mbltlo; poit n iba nava<fao 'JO kr.; k © 1 eki po»^be„
Poslano.
Ker me obrekajcjo nekateri moji sovrainiki, da sem od^tavljen od u^iteljake slazbe, |prisiljen »em javno naztianiti, da sem stj mm odpovedal uditcfj-skej aluzbi na G; aho>vein, Ob eoom imenajent vta-cega, ki se dtzne biiiti oraenjeao vest, obrekovalca in kot taksnega mala ali boljir reSeno nid vredneg,t tloveka.
Na Grabovem, 18, jttnuarja 18S7..
ANTON UBBAN6lCft
uspoaobfjett u&telj.
Javna zahvala,
Najveeja dolzoost veze me, da izrazim avojo najiakrenejio zahvafo gospodo dr. Feidin^ndu Rojeu v Ajella v Lahih, kat@»l je niojo edtno in z b I a z-nelo bSer v priraemo malem Lasn popotnoma oz-dravil. Zato naj bodt* ilavnemo obcinstva r tej ne-xnani bolezni toplo priporocen,
ANDREJ PAVLETlC
V  preveiiki zalonti, t katere  nas jo otopila nenadna zguba naiega
nam je bilo v milo tolazbo ohino na oajsi jajmSi na6ia izrazeno socutje i ogromoa ude-lezba pri sprevodu zemskih njegovih osfan-kov; zato se iz dna svojih potrtih are zabva-ljujVmo vsem preblagitn deleinikom, posebno c. kr. visji realki in dmgim ueilis^ica, slavnim druStvom Ijabljaoskim, zagrebSkim, fcrzaSkimr goriskim in drugim, prijatelju. — pevovodjt. pevcem, govornika na g.oba ltd.; vsem, vsera ohrammo neminljivo iskreao bvale^nost. ka-terej pa ne najdemo zdaj, ko «mo §e om,i-tnljeni po veliki neareSi, pravego. srdnega izraza. Bog plati!
Fri tej priliki naz&anjamo, da po ranj-kem se  bode  brala  tiha firna  mala ˇ zup-niski  cerkvi  sv.  Igpactja v Gorici  dog 28. januarja ob 30.4wi zjntraj. F Gorici, 16. januarja 1887.
^alajoSi drozini Erjavec-Ferftla.
Naznanilo.
!<it^^aSam«
Najboljse naravno  istrsko vino belo in | 8rno prodaja se na debelo v Goiici.    Oglaat ,¦ , se  sprejemajo v RabatiS^i (Tia Rabatta) h. L _ M St. 13. II. nadstropje.                                         [|i
ljubljanski Zvon."
Sfcji a pal lik gll. !,30; « M Iiit ;11- MS,
M^m&t
Be oroojjofi ozdmvUPv snmo vvemrtmnm, ronrv* c* tudi na-JuborBejsemu bolniku. Popotnotnn prurici v dait imeuoval jjjO je Bski viaokoca«iiiti go-tpod dubovnik npr9vo roko Bo* \i}Q*t ker polajSa ib ozdmvlja nojlmjSo bolefiine io nrtjne-TarBpjit bolezwi, tor odstrsni, nko se robi pravoCasno Tclike nesre^e in pribrani tako ronrsjUrnu Tflliko bfide in ool/a. IxdelovBtelj poSilj« jo v zabojftkih po 12 steklcnieaal ^1. 36 kr. po poatnem povzetji. Poitotno trp6 pr t, naroeniki. V sNkltnieab po 15 kr. imajo jo v Gorici Pontont in Cmtofofctti, * Toliniuu PaliH««, v Corrignana Lovi«oni, ˇ (itmlefA IV^aaii, t UnidiSCi Onawj'ni, v TrSfJJi Praxmarer m ve^isa leksrnte na Kranjxkem, Siajerskem, KoroSkero, Pri-Biorrikecn, v Trstu, v l»tri in ˇ Dalmaciji.
na Travniku  St.   19   v   Gorici.
Mm debelo In na drobuo*
Priporocajo svojo veliko zalogo vsakovr-atnega stekla, navadnega in finega, kristalov, ogledal % okvirji in brez njih, raznovrstnih Sip za okna, tndi barvanib, posod a porcelana, z ilovice in za kuhinjo za druzine, goatilue, krLme, pivarno, aladkarne, kavarno; kakor tudi nftmizja in priprav za kavo, 6oj imi 2, 0 ali 12 eieb, obeSal za ttbriwlkt si Htokla, porcelaoa in an gfeikega ila, palie in okvirjev pozlafienib v ata-rem in novnn alogu, svetilnio vsake vrate za petrolej, kn zuikov, skied in zlic.
Velika zaloga 6rnih steklenic (botelj) za vioo, pivo, likerje iz alavno /.nano tovarne v Siementuf oble^enih steklenie (flftikonov) od 1 do 50 litre*. Sprejemajo vaakerino stekfarako de!o tndi tia dc^eli za poslopja in cerkve tudi v gotilkem sloga z barvanimi sipami, vozanimi se sviucem.
Imajo zalogo najmenitnejith tovaren du-najsktb in sprejemajo katero koli narofiilo po to-varni&ki eeni na posode in priprave za cerkveuo rabo, bodisi s distega srebra, kakor tadi s pos:ebrnene kovine, najfineje, n. pr, kelibov. ciborijev, monstraoc, svecoikov, svetilnio, krizev, . oltarnih tabel, ktiievih potov.                           y
'^^prejemajo  uarogila glede leBtcncev Qdjo&)/L Aybodisi  s kristala, kakor iudi z  rndeyOr^
BI Zelodcne bolezni EH
bitro in gotovo ozdravi
jeruzalemski balzam
edino in nepresegljivo ielod6no zdravilo.
Jz.brati r raznih ^eloddnib bolczaih zdravilo, katero bi v resnici odgovarjalo namenu, ni lahka stvar dandane$r ko se prodajajo vsnkorratna taka zdraviia.
Yecjt del ooih kapljic. izl-»ckov ltd ltd., ki sc eznanjajc In priporodajo obcinstva z visoko letefimi besedami, si drazega ko prevaro. pogoato §e Skodljiva.
Samo jeruzalemski balzam, nie davno znan po svoji priprosti sestari ^n po o2irljajo6i aroji .Tiofii na zclodcne iirce, si je pridobil predncst pred Tsemi dm-giroi do zdaj znanimi pomoCki, kar potrjuje njegova razprodaja. ki Tcdao ra»te.
Ta balzam. bog**1; krcp?ajcee modi kineSkega ra* barbara, korenike, ki je sploh znana po srojem p r e-bxrnetn u«peha, daje gotoro aredstvo proii iolodcnim slabostim, izvirajoCim iz uereduega prebaTljatya. Zato se priporog;>T ko jesii ne diSi, proti neprijetnt sapi, gnjosu^ rigitDJa, zabasanja, hemorojdalnim tezaram; pomaga tcdi proti zlaienici, gliatam in boleznim v drobu.
Steklenica a podukom 30 kr. Glavna zaloga v lakarni G. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Kovis, r EOBBDNU pri A. Franzeni, t TOLUDnr pri C. Palisea.
Jwl*7attslj m o4jovtifw vfttytifc: M* AU^C. — l***?*  ^HUwijiTjgjte! tifjfearua-  w &>m*