HACQUETIA 1/2 • 2002, 209-221 VEGETACIJA NA POHOJENIH RASTIŠČIH V REPUBLIKI MAKEDONIJI Andraž ČARNI1, Mitko KOSTADINOVSKT-, Vlado MATEVSKI2 Izvleček Po standardni srednjeevropski metodi so obdelane združbe, kijih najdemo na pohojenih habitatih v Republiki Makedoniji. Predstavljene so združbe, ki uspevajo na vlažnejših (uvrščamojih v razreda Molinio-Arrhenatheretea in Polygono arenastri-Poetea annuae) in bolj suhih in toplih rastiščih (iz razreda Stellarietea mediae). Abstract The paper deals with the vegetation of trampled habitats in the Republic of Macedonia elaborated according to the standard central european method. The communities thriving on the mesic sites (classified into the Molin 10-Arrhenatheretea and Polygono arenastri-Poetea annuae) and more thermophilous communities ( of the Stellarietea mediae) are presented. Ključne besede: C4 rastline, Eragrostielalia, pohojeni habitati, Polygono-Poetea annuae, Republika Makedonija, Stellarietea mediae, vegetacija Key words: C4 plants, Eragrostietalia, Polygono-Poetea annuae, Republic of Macedonia, Stellarietea mediae, trampled habitats, vegetation 1. UVOD V okviru meddržavnega projekta med Slovenijo in Makedonijo smo v letih 1999 in 2000 raziskovali vegetacijo na pohojenih habitatih v Republiki Makedoniji. Flora in vegetacija pohojenih habitatov je bila v Makedoniji v preteklem obdobju pomanjkljivo obdelana, tako da smo vzporedno pripravili tudi fioristični prispevek, ki povzema najdbe nekaterih zanimivejših rastlin in jih tudi obravnava v širšem okviru (Matevski & al. 2001). Vegetacijo pohojenih habitatov sta v Republiki Makedoniji doslej obdelovala Matvejeva (1982) in Oberdorfer (1954). Glavni selektivni pritisk, ki omogoči razvoj združb na pohojenih tleh, je hoja človeka ali živali ter vožnja vozil, ki delujejo s svojim pritiskom vertikalno na tla in hkrati na vegetacijo. S tem delovanjem je povezanih več faktorjev, med katerimi so najpomembnejše mehanične poškodbe rastlinskih delov in stiskanje zemlje, kar povzroči zmanjšanje aeracije ter omejevanje vode v tleh. Takšno delovanje ima na rastline, ki so na takšne razmere prilagojene, sicer določen učinek, hkrati paje to negativen selektiven pritisk na konkurenčne rastlinske vrste. Zaradi hoje oz. vožnje imajo rastline, kijih najdemo v takšnih habitatih, različne oblike razrasti: tako ima na primer vrsta Plantago major rozete, vrste rodov Herniaria in Euphorbia plazeča stebla in trave gosto šopasto razrast (Frenkel 1970). V Evropi uvrščamo pionirske rastlinske združbe, ki se pojavljajo na pohojenih tleh, v glavnem v razred Polygono-Poetea annuae (Rivas-Martfnez 1975). Sezonskost v smislu temperature in padavin nam v predelih pod vplivom mediteranske klime omogoča opazovati zanimiv fenomen, kjer se lahko razvije vegetacija na pohojenih tleh že spomladi. Gradijojo terofiti, ki kaj kmalu izginejo {Chamomillasuaveolens, Lepidium ruderale, Poa annua, Sclerochloa dura). Sintaksonomsko uvrščamo te vrste v razed Polygono- 'Biološki inštitut J. H., ZRC SAZU, p. p. 306, Novi trg 2, SI - 1001 Slovenija -'Biološki inštitut, Prirodoslovno-matematična fakulteta, Gazi baba b/b, MK - 91000 Skopje, p. p. 162 Hacquf.tia 1/2 • 2002 Poetea annuae. Nato pa lahko poleti, potem ko spomladanski terofiti že izginejo, opazimo pozno kaleče C4 rastline. S fenološkega aspekta bi lahko spremembo ocenili le kot spremembo aspekta, vendar pa lahko na osnovi standardne srednjeevropske metode ločimo dve skupini rastlinskih združb, ki ju uvrščamo celo v dva ločena razreda Polygono-Poetea annuae (tab. 1/2-27, slika 2) in Stellarietea mediae (tab.1/28-68, slika 3). Seveda pa se združbe iz skupine mezofilnih združb razreda Polygono-Poetea pojavljajo na bolj vlažnih rastiščih in na večjih nadmorskih višinah, medtem ko najdemo več združb iz razreda Stellarietea mediaev predelih, ki so pod vplivom mediteranske klime, v južnem in osrednjem delu države. 2. METODE IN OPIS RAZISKOVANEGA OBMOČJA Vegetacijo smo popisovali in obdelali v skladu s standardno srednjeevropsko metodo (Braun-Blanquet 1964). Numerično analizo združb smo izvedli s pomočjo programskega paketa SYN-TAX (Podani 2001), kjer smo uporabili metodo glavnih koordinat s komplementom koeficienta podob-nosti. Kombinirano oceno številčnosti in pokrov-nosti smo transformirali, kot predlaga van der Maarel (1979). Nomenklatura rastlinskih vrst je v skladu s Tutin&al. (1960-1980). Slika 1. Klimadiagrami Gevgelije, Skopja in Krnševa (po Filipovskem 8c al. 1996) Figure I. Climatic diagrams of Gevgelija, Skopje and Kruševo (after Filipovski 8c al. 1996) t "C 42,4 30,0 23.0 30 2(1 10 -3,6 -25.6 l"C 35.2 21,9 19.9 30 20 10 -4.2 -21,7 SKOPJE (240) 12.0°C 502 mm (40) 100 KO 60 40 20 KRUŠEVO (1230) 8.5°C: 808 mm (28) 100 80 60 40 20 Republika Makedonija leži v osrednjem delu Balkanskega polotoka in meji na ZR Jugoslavijo na severu, Bolgarijo na vzhodu, Grčijo na jugu in Albanijo na zahodu. Klima v južnem in osrednjem deluje pod močnim vplivom sredozemskega moija, tako da ima država mediteransko, submediteransko in gorsko klimo (slika 1). Potencialna naravna vegetacija v nižinah je (¿uerco cocciferae-Carpinetum orientališ, Juglando-Platanelum in Quercetum roboris s.lat., višje nato najdemo Quercetumfrainetto-cerris, (¿uercetum petraeae s.lat., Fagetum montanum s.lat., Abieti-Fagetum s.lat., Piceetum excelsae montanum s.lat. in Pinetum mugts.lal. na gozdni meji (Fukarek & Jovanovič 1983). 210 Andraž. GARNI, Mitko KOSTADINOVSKI, Vi ado MATEVSKI: Vegetacija na poiiojcniii rastiščih . 3. REZULTATI 3.1 Sintaksonomska shema Molinio-Arrhenatheretea R. Tx. 1937 em. R. Tx. 1970 Arrhenatheretalia R. Tx. 1931 Cynosurion R. Tx. 1947 Lolietum perennis Gams 1927 Polygono arenastri-Poetea annuae Rivas-Martinez 1975 corr. Rivas-Martinez et al. 1991 Polygono arenastri-Poetalia annuae R. Tx. in Gehuetal. 1972 corr. Rivas-Martinez et al. 1991 Matricario matricarioidis-Polygonion arenastri Rivas-Martinez 1975 corr. Rivas-Martinez 1991 Poetum annuae Fclföldy 1942 Sclerochloo-Polygonetum arenastri Soö ex Korneck 1969 corr. Mucina 1993 Polygono arenastri-Lepidietum ruderalis Mucina 1993 Plantago coronopus comm. Saginion procumbentisR. Tx. & Ohba in Gehu & al. 1972 Herniarietum glabrae (Hohenester 1960) Hejny & Jehlik 1975 Stellarietea mediae R. Tx, Lohmeyer & Preising in R. Tx. 1950 Eragrostietalia R. Tx. ex Poli 1966 Polycarpo-Eleusinion indicae Carni & Mucina 1998 Herniaria incana comm. Euphorbio chamaesyce-Oxalidetum corniculatae Lorenzoni 1964 Eleusinetum indicae Pignatti 1953 Polycarpo-Amaranlhelum deßexi Pignatti 1953 Eragrostio pilosae-Herniarietum hirsutae Carni, Kostadinovski & Matevski 2002 Euphorbia prostrata comm. Cynodonto-Euphorbietum chamaesyce var. chamaesyce Carni, Kostadinovski & Matevski 2002 Euphorbietum maculatae Poldini 1989 3.2 Mezofilna vegetacija na pohojenih tleh Tab. 1/1-27 Mezofilne združbe na pohojenih tleh večinoma uvrščamo v razred Polygono arenastri-Poetea annuae Rivas-Martinez 1975 corr. Rivas-Martinez et al. 1991. Rivas-Martinez (1975) je ločil terofitske združbe od tistih, kjer prevladujejo hemikriptofiti in tako razdelil razred Plantaginetea majoris. Združbe, kjer prevladujejo hemikriptofiti, uvrščamo v razred Molin io-A rrhen atheretea. Slika 2. Lokalitetepopisov mezofilnih pohojenih združb. Številke popisov se ujemajo s Tabelo 1. Figure 2. Localities of the releves of the mesophilous trampled communities. The numbers of releves correspond to those in the Table 1. Razred Polygono-Poetea annuae deli Rivas-Martinez (1975) v en sam red Polygono-Poetalia annuae R. Tx. in Géhu & al. 1972 corr. Rivas-Martinez et al. 1991 in 4 zveze Matricario-Polygonion Rivas-Martinez 1975 corr. Rivas-Martinez et al. 1991, Saginion procumbentis R. Tx. & Ohba 1972, Schlerochloo-Coronopion squamati Rivas-Martinez et al. 1975 in Polycarpinon tetraphy//¿Rivas-Martinez 1975. Pozneje nekateri avtorji niso upoštevali zveze Schlerochloo-Coronopion squamati, ki združuje združbe, kijih najdemo predvsem na glinastih tleh (Mucina 1993, Jarolimek & al. 1997), nekateri (Oberdorfer 1993) pa ne upoštevajo niti zveze Saginion procumbentis. Upoštevali smo razdelitev, ki jo predlaga Jarolimek & al. (1997). Lolietum perennis Gams 1927 Tab. 1/1 Združbo smo v skladu z delitvijo mezofilnih združb na pohojenih tleh med razredoma Molinio-Arrhenatheretea in Polygono-Poetea zaradi dominance vrste Lolium perenne in odsotnosti vrst, ki jih uvrščamo v razreda Polygono-Poetea in Stellarietea mediae, uvrstili v razred Molinio-Arrhenatheretea. Za 211 Hacquf.tia 1/2 • 2002 /družbojc značilno, da so prisotne vrsle, ki uspevajo na pohojenih rastiščih (npr. Plantago major, Cynodon ilactylori). Združba je bila popisana na rastišču ob Veleškem jezeru. Rastiščeje vlažno in pohojeno, kar omogoča bujen razvoj tovrstne %'egetacije. Takšna vegetacija je na raziskovanem območju zaradi regionalno toplejše klime relativno redkejša kot v srednji Evropi. Poetum annuae Felfoldy 1942 Tab. 1/2-12 Združbo, kjer dominira vrsta Poa annua, lahko obravnavamo kot osrednjo združbo zveze in je na raziskovanem območju precej razširjena. Dominantna je terofitska vrsta Poa annua, v sestojih pa se s precejšnjo stalnostjo pojavlja tudi vrsta Plantago major. V tej združbi se pojavlja vrsta Chamomilla suaveolens, kije bila v Makedoniji prvič zabeležena leta 1995 (Micevski 1995) in se danes hitro širi po državi (Matevski & al. 2001). Popise smo naredili v Skopju, Katlanovski Banji in Kruševu. Polygono arenastri-Lepidietum ruderalis Mucina 1993 Tab. 1/13-20 Združbo lahko uvrstimo med manj pohojene na raziskovanem območju. Pojavlja se ob robu pohojenih površin s precej vrstami iz drugih sintaksonov, predvsem iz reda Sisymbrietalia, kamor uvrščamo enoletne terofitske združbe na ruderalnih rastiščih. Pojavlja pojavlja se na železniških postajah, ob poteh, hišah in podobnih habitatih. Popisovali smo jo v severnem, osrednjem in vzhodnem delu države: v Kumanovem, Gornem Količanu, Miravcih, Tetovu, Gostivarju in Bitoli. Scleivchloo-Polygonetum arenas tri Soo ex Korneck 1969 corr. Mucina 1993 Tab. 1/20-23 Združba je optimalno razvita v pozni pomladi, ko se bujno razvije dominantna vrsta Sclerochloa dura. Sestoje smo popisali relativno pozno, vjuniju, koje dominantna vrsta Sclerochloa dura že plodila. Združba se pojavlja na toplih rastiščih na glinastih in ilovnatih tleh, kjer gradi skupaj z vrsto Polygonum arenastrum značilne sestoje. Združbo je v Republiki Makedoniji ugotovila že Matvejeva (1982). Združbo smo popisali v Skopju in Katlanovem. Plantago coronofms—[ Matricario matricarioidis-Polygonion arenastri] comm. Tab. 1/25 Združbe, ki jo predstavlja en sam popis, nismo mogli uvrstiti v asociacijo. Ker pa je sestoj preveč fragmentaren, ni mogoče opisati nove. Odločili smo se, da sestoj uvrstimo po sistemu deduktivne klasifikacije (Kopecky & Hejny 1974). Morebiti bi sestoj lahko uvrstili v asociacijo Lolio-Plantaginetum commutatae H-ič (1934) 1936 (Matvejeva 1982). Horvatič (1934) uvršča združbo v zvezo Junceto-Plantaginion commutatae, ki jo je kasneje (Horvatič 1963) združil z zvezo Hordeo-Onopordion in združeni postavil kot sinonim zveze Hordeion leporiniBr.-Bl. (1931) 1947. Združbo Lolio-Plantaginetum commutatae uvršča v zvezo Hordeion tudi Markovičeva (1964). Glede na dejstvo, daje Horvatič združbo, ki se pojavlja v Hrvaškem primorju, na podlagi fioristične sestave uvrstil v zvezo Hordeion, in je Matvejeva (1982) združbo, kjer dominira vrsta Plantago coronopus, uvrstila v isto asociacijo, vendar v drugo zvezo, bi bilo potrebno narediti dodatne analize, ki bodo pokazale, ali so fioristične razlike dovolj velike, da bi bilo utemeljeno sestoje, ki se pojavljajo v Makedoniji, uvrstili v samostojno asociacijo. Herniarietum glabrae {Hohenester 1960) Hejny &Jehlik 1975 Tab. 1/26-27 Rastlina pogosto uspeva na suhih traviščih, na poteli in obpotjih, ob mejah in v jarkih. Rastišča niso pretirano nitrofilna, vendar brez karbonatov in revna s humusom ter pogosto peščena (Rechinger 1979). Asociacijo Herniarietum glabrae uvrščamo v zvezo Saginion procumbentis. Ta vključuje združbe, ki uspevajo na revnih, kislih in relativno vlažnih rastiščih. Prav takšna so rastišča združbe Herniarietum glabrae, saj smo jo zabeležili v Kruševu, ki leži na nadmorski višini 1250 m in ima bolj humidno klimo. Združba se razvije na pesku, na antropogenih rastiščih in je bolj mezofilna kot tista, kjer se pojavljata vrsti Herniaria hirsuta in H. incana. 3.3 Termofilna vegetacija na pohojenih tleh Tab. 1/28-68 Termofilno vegetacijo na pohojenih tleli uvrščamo v red Eragrostielalia, ki obsega tri zveze Euphorbion prostratae Rivas Martinez 1976, ki jo najdemo na Iberskem polotoku, Polycarpo-Eleusinion indicae Carni & Mucina 1998, ki uspeva v predelih 212 Andraž. GARNI, Mitko KOSTADINOVSKI, Vi ado MATEVSKI: Vegetacija na poiiojcniii rastiščih . pod vplivom submediteranske klime, in Eragrostio-Polygonion Coudcrac et Izco ex Carni et Mucina 1998, ki jo najdemo v predelih Evrope, ki so pod vplivom zmerne klime (Carni & Mucina 1998). Slika 3. Lokalitelepopisov termofilnih pohojenih združb. Številke se ujemajo s tabelo 1. Figure 3. Localities of the relevés of the thermophilous trampled communities. The numbers of relevés correspond to those in the Table 1. Dominantne vrste v teh združbah so vrste, ki imajo C4 asimilacijsko pot. Med bolj tipičnimi naj navedemo le rod Euphorbia (sect. Chamaesyce), Eleusine indica, Cynodon dactylon, različne vrste rodu Setaria, Digitaria in Eragrostis in različne rodove iz družin Amaranthaceae in Cyperaceae. V Evropi sta C4 rastlinske vrste in njihovo ekologijo obdelala Collins & Jones (1986). S biokemijskimi in fiziološkimi značilnostmi teh rastlin se ne bomo ukvarjali, pač pa naj omenimo le ekološke razlike med C3 in C4 rastlinami, ki so pomembne za razumevanje razširjenosti uspevanja združb reda Eragrostietalia. Glavna posledica C4 asimilacije v smislu ekoloških razmer in razšiijenosti C4 rastlinje njena manjša fotosintetska produkcija v primerjavi z rastlinami C3 v razmerah manjše osvetljenosti. Po drugi strani pa pri rastlinah C4 ne pride do svetlobne saturacije pri večjih osvetlitvah in imajo večje razmeije med fotosintezo in transpiracijo. Zato so lahko C4 bistveno uspešnejše pri velikih osvetlitvah, visokih temperaturah in nizki vlagi. Tako sta Collins & Jones (1986) ugotovila, da je v Evropi največ vrst z metabolizmom C4 na Balearih (3 %) in Siciliji (2,5 %), najmanj pa v zmernem pasu Evrope (1,5 %) in na Britanskem otočju (0,8 %). Združbe, kijih uvrščamo v to skupino, najdemo na toplih rastiščih, predvsem v južnem in osrednjem delu države. Uspevajo predvsem na rastiščih s posebno mikroklimo, tako na primer med kamnitimi ali betonskimi ploščami, ki se na soncu močno ogrejejo in omogočajo uspevanje termo-filnih rastlin z metabolizmom C4. Združbe smo uvrstili v zvezo Polycarpo-Eleusinion, saj se v teh sestojih pojavljajo vrste, ki imajo submediteransko razšiijenost in jih lahko štejemo med značilnice zveze: Conyza bonariensis, Eleusine indica, Polycarpon tetraphyllon, Rostaria eristata itd. Iz te skupine smo ugotovili naslednje združbe: Herniaria incana-[Polycarpo-Eleusinion] comm. Tab. 1/28 V srednji Evropi je to redka vrsta, ki jo najdemo na odprtih rastiščih, bogatih s hranili. Rastišča so suha in topla (Rechinger 1979). To združbo, kijev tabeli predstavljena z enim samim popisom, je težko sintaksomsko uvrstiti. Ker se njej pojavljajo vrste iz razreda Stellarietea mediae (Rostaria eristata, Hordeum murinum, Chamomilla recutita itd.), smo se odločili za uvrstitev v zvezo Polycarpo-Eleusinion. Združbo smo popisali na Ohridu. Euphorbio chamaesyce-Oxalidetum corniculatae Lorenzoni1964 Tab. 1/29-32 Oxalis corniculata je geofit in kozmopolitska vrsta, ki se pogosto pojavlja na pohojenih habitatih tudi v tropski regiji (Carni 1995). Združbo lahko uvrstimo med manj termofilne v okviru zveze Polycarpo-Eleusinion. Najdemo jo ob stenah, kjer so rastišča delno osenčena in tu se pogosto nabere nekaj zemlje, rastišča pa niso tako pohojena kot rastišča ostalih združb iz te skupine. Združbo smo popisali na različnih lokalitetah: Dojran, Miravci, Kriva Palanka in Bansko. Eleusinetum indicae Pignatti 1953 Tab. 1/33-36 Vrsta Eleusine indica je enoletnica, ki izvira iz jugovzhodne Azije in je naturalizirana ter razširjena v toplih predelih Evrope (Vreš 1996). V Makedoniji je bila prvič najdena 1968 v Bitoli in se hitro širi po državi (Matevski & al. 2001). Združba uspeva med razpokami v tlaku, kjerje poleg drobnega peska tudi nekaj humusa. Združbo smo popisali predvsem v osrednjem 213 hacquf.tia 1/2 • 2002 (Skopje) in vzhodnem delu države (Kočani, Dojran). Polycarj)o-Amnranthetum cleflexi Pignaiti 1953 Tab. 1/37 Dominantna vrsta Amaranlhus deflexus izvira iz Južne Amerike in je danes razšiijena in subspontana v toplih pokrajinah po vsem svetu. Asociacijaje bila prvič opisana v severni Italiji (Pignatti 1953), pozneje paje bila najdena tudi na vzhodnih obalah Jadranskega moija (Poldini 1989, Čarni 1996, Čarni & Jogan 1998) Popisali smo le en sestoj, ki ga lahko uvrstimo v gornjo asociacijo, in sicer v Novem Dojranu, kjer se združba pojavlja ob ogradi. Eragrostio pilosae-Hern ia riet u m hirsutae ass. nova hoc loco Tab. 1/38-48 holotypus Tab. 1/48 Vrsto Herniaria hirsuta najdemo po vsem območju Republike Makedonije (Micevski 1993). Razšiijenaje predvsem vjužni Evropi, zlasti na poljih in poteh. Rastišča so inicialna in bogata s hranili. V glavnem so revna s karbonati, predvsem pa so to suha, topla in peščena rastišča, kjer rastlina gradi pionirske združbe (Rechinger 1979). Vrsto Herniaria hirsuta lahko uvrstimo v skupino vrst iz rodu Herniaria, ki gradi termofilne združbe, podobno kot vrsta Herniaria rotundifolia, ki je dominantna v združbi Lolio loliacei-Herniarietum rotudifolii Carni in Carni & Jogan 1998, kije bila opisana na pohojenih rastiščih v Kvarnerskem zalivu (Čarni &Jogan 1998). Združbo najdemo na toplih in suhih rastiščih med ploščami, kjer se nabere nekoliko drobnega peska. Popisali smojih na lokalitetah med Gevgelijo in Skopjem (Gevgelija, Prilep, Veles in Skopje) ter v vzhodni Makedoniji (Bansko in Strumica). Euphorbia prostrata-[Polycarpo-Eleusiniori\ comm. Tab. 1/49 Vrsta Euphorbia prostrata sodi v skupino enoletnih plazečih mlečkov, ki jo lahko uvrstimo v sekcijo Chamaesyce Rafi n., včasih pa jo obravnavamo kot samostojen rod (Benedi & Orell 1992). Podobno velja za vse vrste rodu Euphorbia, ki gradijo združbe, ki smojih obdelali v tem delu. Vrsta izvira iz osrednje Amerike in jo najdemo na podobnih habitatih povsem svetu (Čarni 1995, 1997). Pojavlja se na rastiščih, ki so pogosto močno pohojena. V Makedoniji smojo popisali le v združbi na železniški postaji v Klisuri blizu Demir Kapije. Ker smojo našli na eni ploskvijo lahko, tudi glede na naše izkušnje iz Kvarnerskega zaliva (Čarni & Jogan 1998), uvrstimo med bolj termofilne vrste, ki na raziskovanem območju le sporadično gradi sestoje. Cynodonto-Euphorbietum chamaesyce var. chamaesyce ass. nova hoc loco Tab. 1/50-59, holotypus Tab 1/55 Domovina vrste Euphorbia chamaesyce var. chamaesyce izvira je iransko-turanska regija, a je postala že zelo zgodaj naturalizirana v Sredozemlju. Je značilna vrsta termofilnih pohojenih habitatov (Benedi & Orell 1992). Najdemo jo tudi v združbi Euhorbietum duimaesyco-frrostratae Rivas-Martinez 1976 v osrednji Španiji, kjer se pojavljajo tri vrste enoletnih mlečkov Euphorbia prostrata, E. maculata in E. chamaesyce. Glede na to, daje združba v Španiji uvrščena v drugo zvezo in se fioristično precej razlikuje od obravnavane, lahko opišemo samostojno asociacijo (Oberdorfer 1968). Asociacijaje bila popisana vjužnem delu države na različnih rastiščih: na železniških postajah Klisura in Gevgelija; med ploščami pred hoteli na Dojranu, v Strugi in v Bogdancih ter na pohojeni zemlji v Stobiju in ob jezeru Paljurci. Euphorbietum maculatae Poldini 1989 Tab. 1/60-68 Europrbia maculataje vrsta, ki izvira iz Srednje Amerike in je v Evropi precej razširjena. V Evropi so bile opisane tri asociacije, kjer vrsta dominira, in sicervŠvici (Brandes 1993), na Madžarskem (Timär 1950) in na obalah Jadranskega morja (Poldini 1989). Zaradi prisotnosti vrst, ki se pojavljajo zaradi vpliva submediteranske klime (Eleusine indica, Polycarpon tetraphyllon, Conyza bonariensis itd.), smo se odločili, da sestoje, ki smo jih popisali na raziskovanem območju, uvrstimo v submediteransko asociacijo, kije bila opisana v Trstu (Poldini 1989), pozneje pa najdena še na obalnem delu Hrvaške (Čarni 1996, Čarni & Jogan 1998). Asociacijo smo našli vjužnem in osrednjem delu države: v Skopju, ob umetnem jezeru Treska, pri kostnici v Velesu in na jezu Paljurci. Združba se povsod pojavlja med betonskimi oz. granitnimi ploščami. 214 Andraž. GARNI, Mitko KOSTADINOVSKI, Vi ado MATEVSKI: Vegetacija na poiiojcniii rastiščih . 3.4 Numerična analiza združb Numerična analiza (slika 4) na abscisi prikazuje gradient od najbolj mezofilnc združbe Poelum annuae, preko združb Polygono-Lefndielum, Sclerochloo-Polygonetum in Herniarietum glabrae, do bolj te r mofil n i h Eragrostio-Herniariet u m h irsutae, Eleusinet u m indicae, Cy nodon t o-liuphorb ietu m chamciesyce in Euphorbietum maculatae. Tako so numerične analize, izdelane na podlagi florističnega inventaija združb, potrdile naša terenska opazovanja. Težko je določljiv samo položaj združb, ki so predstavljene z enim samim popisom. Na ordinati jasno izstopa združba Polygono-Lepidietum, v kateri se pojavljajo številne vrste iz reda Sisymbrietalia in predstavlja prehod med obema redoma oz. razredoma. n n n Fl □ CD a a a L Bi LI P| hitvim I i|iilui.n ji^MiJliu >'tt/|»Mi»in ^ j IW-iQi uiirinui hiiniriiMi i ilmml |ipin"n I' nn>r«i MM Q I ujhxliii lunmji I liucniluf P»J l u»« •>!'» AfiM.flhtlu» ^ I I4¡iiii'.ii 'lii~itmlut a s B h a I u;h:ili>< :mcv«J.i l»nnl«m« I u*