Gospodarske stvari. Umni sadjorejec. (Dalje.) Jablane. 11. CarAleksander (Eai8er Alexaader) raate povsod, na polja ia v yrtih, kjer ae sadi, samo da ima zavetja, kamor vihte ae pridejo. Sad je velik, pisaa , ki v je8eai dozori; jabelko je prekoredne lepole, ki se ga oko napiti ae more, in je jako veliko; dobro za vžitek, izvrstoo pa za gospodarsko rabo. 12. Beli kardiaal (gefJammter, weisser Eardinal) se aadi po brežiaab, vrtib ia poljn; še celo po eeveraib kraib dobro stori. Sad je lep, velik pisaa', ki je v jeseai zrel; dober za prodajo, okusea za jed, še boljši pa za razne gospodarske potrebe. 13. Pariški ramborski kosmač (Pariser Rambourreiaette), raste čvrsto po visokih krajih, vrtih, poiju ia ob etezah; drevo dolgo cveti v eaomer in rado rodi. Sad je jako velik, temeljno barvan ia v jeseni dozori. Jabelko je aajvcče vredaoati, izvrstao za jed, ia ravuo tako za gospodaratvo ia jabelčaik. 14. Zlataik (GoldzaBgapfep, raste povsod po bregib, vrtih ia polju; drevo je rodovitao ia lepega odraatka; Sad je velik, temeljao barvaa, zimski; jabelko prekoredno. izvrstno za vžitek, za jabelčaik in gospodarsko rabo. 15. Sorgolet (Reiaette voa Sorgoliet), se sadi po višiaab, polju in ob potib; drevo je zlo rodovitno in dolge trpežnoBti. Sad na drevesu ni mikavea, sicer pa zimski, velik, temeljao barvan ia velike vredaosti; izvrstea za jed, jabelčflik m sploh gospodarstvo. 16. Zlatakraljičaa (Goldgelbe Soaiaierreiaette), ge sadi po brežiaah, polja ia ob stezab; pozao cvete, močao raste, ia je silao rodovitaa. Sad je v pozai jeseai zrel, sredaje velikosti, temeljao barvaa, dober za jed, jako dober za jabelčaik ia gospodaratvo. 17. G a z d ii e k (Gaesdoaker Goldreiaette) raste po višiaah, polja ia ob potib; drevo je prekoredae rodovitaosti, lepega odrastka, toda Ba preveč severaem kraja sad zadost popolao ne dozori; je ziaiski, niajben, aekoliko rudečkastIz tega sadu se prve vrste jabelčflik dela, je tudi izvrstea za vžitekja splob za gospodarsko rabo. 18. Žlabtai borsic (edler Winterborsdorfer), sadi se o bregih, polja ia ob stezab; toda rodi aajraje v težki zeailji, cveti pa pozao. Sad je ziaiski, majbea, rajavkast, izvrstea za jed, jabelčaik ia gospodarstvo. 19. Č e b u I a r (Zwiebelborsdorfer) raste po brežiaah, aa ravaeai ia ob stezab; drevo pozao cvete ia rado rodi. Sad je zitnski, bolj veči ko niajhai, teaieljao barvaa ; dober za jed, še boljši za jabelčaik in gospodarstvo. 20. Borsovaškakraljičaa (Borsdorfer ReiBette) se sadi po višiaah, polja ia ob potih; drevo je velike vrednosti posebao za tiste kraje, kjer ostri vetrovi pibajo, pozno cvete iB je jako rodovitao. Sad je majbea, ziiuski, temeljao barvan, ki zdrži leto dni braajeB; je dober za jed, še boljši za jabelčaik, pa tudi v razuo rabo pri gospodarstva zlo dober. 21. Maškataik (Maskat - Reiuette) raste po vrtih, polja ia bregih; v peščeBiai se drevesa rak loti. Sad je zimski, sredaje velikosti, pisan, po oatrih krajih bolj nežai dozori, ki da izvrstno jed, jabelčaik, ia jc za vsako gospodarsko rabo. 22. Karmelit (Carmeliter-Reiaette) se «adi po bregib, vrtih ia ob stezah. Drevo stori okrogel vrh. Sad jc zimski, sredaje velikosti, kdaj aekoliko pisaa, je velike vredaosti ia jako čislaa, izvrstea za vžitek, jabelčflik ia gospodarstvo. 23. Krona (Kroaen Reiaette) raste po brežiaab; vrtih ia ob potib; drevesce je v drevesBici aekoliko čutljivo, potlej pa trpežao ia zlo rodovitno. Sad je zimski, velik, malo pisaa; prav dober za jed, jabelčaik ia gospodarsko rabo. 24. Laag to b o v do bri a (LaagtoB's Soadergleichea), sadi se po bregib, vrtih ia polja. Drevo je že od mladosti jako rodovitBO. Sad v jeseBi dozori, je veiik, pisaa, jabelko prav lepo ia koj za jed, dobrega okusa, še boljše za jabelč nik ia gospodarske potrebe. (Dalje prih.) Itaj ,|e storiti da zn volčicem bolene krave hitro ozdravijo in spet mleku dajo? Ko acao lani v jesefli v 45. lista nSlov. Gospodarja popisaii govejo kago vo!čič,smo proti koacu tadi ozaaaili, kako je Beka gospodaricasvoje boleae kra\estem bitro ozdravilu, da jiai je dajala za piti ječmeaovo vodo aekoliko z moko prežgaao. Zdaj spet pišc Beka gospa, da je oae vrstice čitala ia se tadi poslažila oaega istega poniočka ia siccr z dobrim uspehoai. Piše pa takole: rKaga je v aaaeai blevu že bila celo pri koacu, ali vse krave so izgubile aileko popolaoaia in niso mogle vstati. V tej zadregi saio jim dajali ječmeao vodo ravao tako, kakor je to popisala laai aeka gospodarica. Uspeh je bil aepričakovaa m se je že prikazal tretji daa. Od oBega časa ao krave popolBoma zdrave ia dajejo še več mleka kakor prej. Euhani ječnieB jim pa še zdaj dajeai ia sicer vsak daa Ba pol fuata. Eer ae zmironi v aašib krajih vlada kuga volčič, arno še eakrat aašiai tej bolezui. bralcem ozBaaili ta izvrstea pomoček pri