238    —
Narodno-gospodarstvo.
Trgovska in obrtniška zbornica.
Ta ustanovni zaklad je bil ustanovljen povodom 40 letnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja Frana Jožefa L, in 8 ustanov po 25 gld. se od leta 1889. vsako leto dne 2. decembra razdeli.
Sklep seje z dne 10. decembra 1889., kako do -i^ biti ustanovno glavnico, oziroma vsako leto potrebni ustanovni znesek 200 gld. za „cesar Fran Jožefovo jubi-lejsko ustanovo'^, blagovolilo je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo z. ukazom z dne 12. januvarija 1890. 1., št. 53906 potrditi in je zbornico pooblastilo, da postavlja do časa, dokler sedaj naložena ustanovna glavnica ne naraste do potrebne visočine, kar naj bi se doseglo z nadaljnimi prostovoljnimi doneski in z naraščajočimi obrestmi, — zgoraj navedeni, vsako leto potrebni ustanovni znesek 200 gld. v letne proračune.
Ker je z ozirom na navedeno vsoto še daleč oni čas, ko bo zbornica s svojim doneskom prenehala in se bo iz ustanovne glavnice same letni ustanovni znesek 200 gld. izplačeval, meni odsek, da bi izdatno pripomoglo, če bi se denar, katerega ima zbornica v blagajni, porabil v ta namen, na kateri način bi se lahko zbornični proračun za potrebni letni donesek 200 gld. v kratkem razbremenil.
v gotovini je bilo v blagajnici konec leta vsled zborničnega računa 5531 gld. 62 % kr., in tega denarja aaj bi se znesek 2000 gld. v omenjeni namen porabil in plodonosno naložil.
Ker 80 se navedeni zneski našli v redu, stavi odsek sledeče predloge:
1.  Računska zaključka zborničnega računa in pokojninskega zaklada za leto 1890. in poročilo o stanji ustanovnega zaklada za onemogle obrtnike se odobravajo;
2.  o računskih zaključkih se daje računodajalcu absulotorij;
3.  pravilno opremljeni zborni^.ni račun je v smislu § 21. zakona z dne 29. junija 1868. L, drž. zak. št. 85 z računom pokojninskega zaklada zborničnih služabnikov vred predložiti potom c. kr. deželne vlade visokemu C. kr. trgovinskemu ministerstvu ;
4.  predlog, da se ustanovni zaklad „cesar Fran Jo-žefove jubilejske ustanove" nekoliko dopolni z zborničnimi sredstvi, predloži naj se z izkazom o stanji ustanovne glavnice konec 1890. 1. visokemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu v odobritev, v kateri namen naj se aaprosi c. kr. deželna vlada, da predlog podpira.
Predlogi se vzprejmo.
III. Gospod zbornični   svetnik   Janko Kersnik   poroča,   da   se  je  začelo   razpravljati vprašanje o obrtno-pravnih  razmerah   tako   zvanih   oskrbovališč   za   tujce. Določiti je, ali je osktbo tujcev  smatrati sploh za obrt, in če, ali izhaja   iz   pravic  gostilničarskega  in krćmar-marskega obrta ter jo   je  zatorej smatrati za dopuščan obrt. Ako bi bilo   zadnje vprašanje   zanikati,   preudariti bi bilo še, ali naj bi ne bila ta oskrba glede na varnost, Tiravnost in zdravje po § 24. obrtnega  reda  odvisna od koncesije in nje zadobitev od   gotovih pogojev.   Predno visoko ministerstvo odloči to vprašanje, želi zvedeti razmere o oskrbovališčih za tujce po posameznih upravnih okoliščih  in   mnenje    o    obrtnopravnem    postopanji   z oskrbovališči za tujce. Politična oblastva prve stopnje so tiže predložila svoja poročila  c. kr. deželni vladi, sedaj pa želi ona, da bi se tudi  zbornica izjavila ter pri tem na   umu  imela   po   smislu   ministerskega   ukaza   razne "vrste oskrbovališč, kakor 1.) oskrbovališča zasebnih podjetnikov (hišnih posestnikov in strank najemnic), zlasti |)o   zdraviščih,   kateri   dajo   hrano   pri   njih   stanujočim tujcem;   2.) stanodajalce   sploh,   ki  dajo tudi hrano pri jQJih nastanjenim osebam (strankam  podnajemnicam, so-l}arjem i. t, d.),   3.) oskrbovališča   združena  s hoteli  in gostilnami.
Odsek je vprašanje, ali je oskrbo tujcev sploh smatrati za obrt, in če, ali izhaja iz pravic gostilničarskega in krčmarskega obrta in jo je torej smatrati za dopuščan obrt — natančno razpravljal in razvidel, da oskrbe tujcev ni smatrati za obrt, nikakor pa ne za dopuščan -obrt. Ako bi se oskrbovanje tujcev spoznalo za obrt, obdavčili bi se oskrbovatelji tujcev, oni bi pa morali cene |)Ovekšati. Tujci bi zaradi tega gotovo ne prihajali obil-
239    -
neje, pa tudi ubožnejše prebivalce bi to hudo zadelo. Pa brez ozira na to oskrbovanja tujcev uže zato ni smatrati za obrt, ker nima obrtnega značaja, to bi se k večemu lahko reklo o oskrbovališčih združenih z gostilnami in hoteli^ kateri pa so kot dopuščani obrti uže tako obdavčeni. Tudi vprašanje, ali naj bi bilo o-skrbovanje tujcev po § 24.. obrtn. reda odvisno od koncesije in nje zadobitev od gotovih pogojev, mora odsek zanikati, ker taka naredba bi ne bila dobra iz varstvenih, nravstvenih, zdravstvenih in enakih ozirov, to pa zlasti iz tega razloga, ker imotelji takih oskrbovališč zaradi svoje koristi vedno sami pazijo, da se ne zgodi nič, kar bi njih zaslužku škodilo. Zatorej so imetelji oskrbovališč sami najboljši čuvaji za varnost, zdravje in nravnost svojih oskrbovancev.
Kar se tiče posameznih vrst oskrbovališč, to ni oskrbovališč zasebnih podjetnikov (hišnih posestnikov in strank najemnic) uže zaradi tega ne smatrati za obrt, ker so zlasti po zdraviščih sosebno v ta namen, da je laže stanovanja oddati tujcem, stanodajalci, kateri dajo tudi hrano pri njih nastanjenim osebam (strankam podnajemnicam, sobarjem itd.), pa imajo te ljudi bolj za domače ali za rodovince, torej izključuje tudi ta slučaj pojem obrtnosti.
Oskrbovališča združena s hoteli in z gostilnami so uže tako obdavčena, ker spadajo hoteli in gostilne med dopuščane obrte in ker jim uže tako ni moči zabraniti imeti oskrbovališč. Pri obdavčenji se jim, če so združeni s oskrbovališči, gotovo uže sedaj odmerja veči davek.
O razmerah omenjenih oskrbovališč na Kranjskem so politična oblastva prve stopnje ovedela in prijavila to le:
Oskrbovališč zasebnih podjetnikov (hišnih posestnikov in strank najemnic) ni na Kranjskem.
Oskrbovališča, po katerih dajo stanodajalci pri njih nastanjenim osebam čudi hrano, so v Ljubljani, v Kranj i in na Jesenicah. V Ljubljani so imetelji majhnih stano-vališč, kateri imajo na stanovanji in na hrani dijake. Imetelji so največ bolj ubožni. Dobiček je le neznaten, in ob njem v največ slučajih živi komaj imetelj oskrbovališča. Potem so tudi stanodajalci, ki zaradi svoje koristi dajo pri njih stanujočim delavcem tudi hrano. Dohodki, katere od tega dobivajo, so glede na to, da je delavcem kolikor mogoče malo računiti jedila, zelo pičli.
Slednjič je pri tej vrsti oskrbovališč omeniti strank najemnic, ki dajo posamezne nepotrebne jim sobe v najem samskim gospodom ali damam ter jih imajo tudi na hrani. Taki stanodajalci so izmed boljših ljudi ter ne iščejo, dajoč hrano svojim   sobarjem, nava ino   znatnega
«                                                ___
dobička, ampak store to bolj iz prijaznosti. Takih oskrbovališč pa je malo.
V Kranji dajo samo strankam podnajemnicam ali sobarjem  hrano,   ker   pa  je   po mnenji   okrajnega gla-
varstva Kranjskega moči smatrati le za zasebno prijaznost ah za postransko pogodbo poleg najemne pogodbe, a ne za obrt.
Na Jesenicah so najnovejši čas tudi delavci, ki med tednom tam delajo in ob nedeljah žive pri svojih po sosednih občinah naseljenih rodbinah, pri zasebnih strankah na hrani in na stanovanji.
To nastanjanje in hranjenje delavcev je po mnenji okr. glav. Radovljiškega presojati prav tako kakor dijake na hrani, dosedaj pa ni dalo tamkaj povoda uradnemu postopanju niti z davčno - niti z obrtno-zakonskega stališča.
Oskrbovališč združenih s hoteli in z gostilnami ni na Kranjskem.
Na podlogi navedenih razmer je poročevalec v imenu odseka predlagal: Častita zbornica naj se izjavi v smislu tega poročila.  — Predlog je bil vzprejet.
—    240    —