«PROLETAREC je delavski Gst za L jpl v^nîii misleče čitatelje Drugi najstarejši jugoslovanski socialistični list official organ of Jugoslav federation, s. p DEOUCBXK 19) 1839. _" LOBIST PENNSYLV AN SKE ZVEZE TOV AR NAR J EV POSTAL ZVEZNI SENATOR. SLIKA IZ BOJEV 1LL1N01SKIH PREMOGARJEV Politiki "dolarske stranke" se rogajo ljudstvu IZŠLA BO V OBSEGU KOT ŠE NOBEN SLOVENSKI LIST DOSLEl S POSEBNO ANGLEŠKO PRILOGO. Kampanja za tri tisoč naročnin bo trajata od pSpt ' I. januarja skozi vse jubilejno leto "Proletarca" V mesec n januarju lf>30 stopi '^oletarec" v svoje petindvajseto leto. Noben slovenski list v Ameriki nima za seboj tako pestre zgodovine in tako težkik bojev za obstanek in z nasprotniki, kakor jih je imel "Proleta-ree Tpravni odbor, v katerem so Fr. Alesh, John Olip, Filip Godi na, Fred A. Vider, Donald J. Lo-trieh, Vinko Loč-niškar in John Turk, je imel sejo dne 12. decembra v uradu '1 Proletarea," katere «o ae udeleži^ vsi razen slednjega, ki je bil zadržan. Prisotni ao bili poleg %nov upravnega odbora urednik Zaitz, uprav- V borbo med Lewisom in illinoiskim distriktom U. M. W. se je umeftala le National Miner unija, ki je z dnem 9. dec. proglasila sUvko z mnogimi zahtevami na kompanije in za odpravo "check-off," s čemur bi zadsls U. M. W. največji udarec. V Kineaidu. v okrožju.Taylorvilla in drugpd je prišlo med premogarji do bojev, dogodilo so se številne aretacije, kakor je običaj v stavkah, in pozvana je bila državna milica, da brani "red in mir." Ta stavka je bila v glavnem proglašena za zrutaje U. M. W., ki ima v Ulinoasu zadnjo močno postojanko na poljih mehkega premoga. Reakcionarno, nekompetentno vodstvo unije premogarjev žanje. kar je sejalo. Premogarji pWuie*o davek. ----------- } Trot, kakršen je mogoč le v kapitalistični TRI SKUPINE SE BORE ZA KONTROLO DRUGA PROTI DRUGI. r l *r _ • • ..... Zahteve N. M. U.-Zm odpravo "ekšck+tr sistema. Tavčarjeva "Visoika kronika" v italijanskem prevodu LOBIST JOSEPH R GRUNDY, ki en je ponn«ylv*»«ki •val s» svosaeg* s—terja aa eaik Wkloskssw Vi iea kapitalistični politik ia nekompromi.ni »ovratnik $200,000 za konferenco L L G. W. U. bo organizirala delavce za stavke Preporod ji daje novih moči.' ; Predsednik Hoover je naročji kongresu, naj ara v proračunu dovoli vsoto 1200.000 za pokritje stroškov, ki jih bo imela ameriška delegacija na konferenci za omejitev oboroževanja na morju, r-Konferenca se začne prihodnji mesce v Londonu. Ali postane Nemčija sovjetska republika? International Ladies* Gartnent Workers' unija, ki je imela prvi teden v decembru konvencijo v Clevelandu, je~med drugim sinila, da organizira stavko delavcev v tovarnah za ženska oblačila v Clevelandu, New Yorku, Phila-delphiji, Bostonu in Baltimoru. I. L. G. W. U. je bila vsled notranjih bojev s komunistično frakcijo že skoro v razsulu. dasi je bila prej ena najnaprednejših unij v tej deželi. Sedaj ae nagloma jača in bo storila vse a svoji moči. da organizira sramotno nizko plačane delavce in delavke v tovarnah ženakih in otroških oblačil. Avtomobilske nezgode __ v-Londonu. Konferenca za samostojno delavsko politično akcijo Nemški komunistični vodja Thaelmsnn prorokuje, da postane Nemčija v doglednem fcuu sovjetska republika. Skrajni monarhi-sti enako vemo prerokujejo, da postane monarhija s staro slavo in močjo, med tem ko druge važnejše stranke zatrjujejo, da • ostane Nemčija ustavna republika in se bo kot taka razvijala brez preobratov, kakršnega si Šele komu-irtRti na eni in fašistični monarhi-ati na drugi strani, i w «m __J» • .4 Julija, avgusta in septembra 1029 je bilo v Londonu ubitih v avtomobilskih nezgodah 340 oseb. V istem času prejSnje leto jih je bilo ubitih 309. V prvih 9 mesecih leta 1929 je bilo v Londonu ubith 955 oseb; leto poprej v enakem razdobju pa 872. Socialistična stranka v New Yorku sklicuje konferenco vseh tistih skupin, ki io za samostojno delavsko politično udejstvovanje, oziroma za ustanovitev delavske stranke. Vršila ae bo 22. in 23. februarja v Albanyju, N. Y. predvsem oslabil Fiswk>kov d i striktni odbor in njegove lokale. Slednji je torej ipriŠel med dva ognja. iVečji ali manjši stavkovni boji so ae dogodili tod? po drugih premogovniških krajih centralnega in jtutnega Ulinoisa. Da bi National Minem tTnion dobila stavko, na to ni niti malo misliti, lahko pa pospeši razpad iUinoiske TT. M. in s tem popolen konec U nekoč najječje unije v 5>d. državah. * AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR DA VAM JE NAROČNINA POTEKLA, JO OBNO. VITE ČIMPREJ, DA ZAGOTOVITE REDNO PREJEMANJE USTA. V V V W W>~W VVWWWVVVVW GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA i a A A A Á r> A A AAA A, A AA^AdbAAA A A A ^ A A A A * Zborovanje ohijeke konference bo 22. decembra v C le-velandu. ZAPISNIK SUE EKSEKUTIVE J.S.Z. dne 6. decembra 1929 . Priatoni od «4ttiekn-tive Filip U mlina, F. A. Vider, P. Kokotovich in Kr. Zait/; od nadzornega ml bora U. J. Lotrk'h in Blaž Novak; od nadzornega odbora «lov. sekcije Fr. Margole, Angeline Tich; od iprosvetnega odlieka •Jolin (Mip; tajnik Ohas. iPogore-lec. Gostje: Anton Gard«n. • ^eliten vzrok za odsotnost ho navedli Frank Alesh, (Jeo. Mas-laeb, John Irlich, Mary Udo vie h in Andrew Miško. F. H. Tauchar ni sporočil vzroka odsotnosti. Za predsednika seje z vol jen Lotrieh. . , v , Zapisnik prejšnje m»je «sprejet kot ¿itan. 'Dopisi: Pismo ravnatelja kampanjskega odbora srn*, at ranke za organizatorji fond, v katerem se nasi Zvezi zahvaljuje za sodelovanje in ob enem želi at a ti stično poročilo o delu naše zveze v tej akciji, «e vzame na znanje, tajnik pa bo ^elji ugodil. Poročilo tajnika: V organizaciji od profile seje ni posebnih sprememb. Napredovali v članstvu so klubi v naselbinah Girard, <>., Detroit, Mich., Barberton, t'ollin wood in Newburgh, O., Oo-nema-ugh, Pa., in Chicago, 111. izobraževalna akcija je izdala te dni svojo četrto knjigo, 4,So-cialni ideali," ki bo razposlana Hasat vu društev, katera so ji pridružena. V organ izatorični fond soc. stranke «e je pod okriljem JSZ. zbralo $95&J30, precejšnje vsoti» pa so eni naši klubi in posamezniki posl&li direktno na kampanjski urad tega fonda v New York. Stranki smo od te vsote poslali #4163.62, "iProletarec" pa je pre-jel *14l.2£ kot delež 157«, do ka, terega je upravičena JSG5. ko< na-biralka. Ker bo treba januarja 1900 poslati članstva glasovnice glide vprašanja v katerem meatu naj se vrši prihodnji zbor, je dobro, če ta seja vzame to v razpravo in poda članstvu priporočila. Nomi-nirana od prošlega zbora so mesta Detroit, Waukegan in «Chicago. I« praktičnih razlogov bi bilo pri porogljivo, da se zbor vrši v Čhi-eagti, dočim tajnik kluba št. M4I JSZ. v Detroitu aporoča, da ao se na svoji seji izrekli priporočati članstvo, naj glasuje za Detroit. Agende za prihodnji «bor radi obilice drugih pofclov nisem mogel izdelati. l*redložena bo januarski seji. Poročilo «»prejeto na znanje. Tajnik predloži nato še vprašanje glede plačevanja članarine od takih članov in članic, ki žele o lnjšave. Sklenjeno, da se ravna ino po prejšnjem sklepu, ki je: delavcem v stavkah, dijakom, a ko bo brefc sredstev, in dolgotraj-» no brezposelnim da JSZ. izjem ne znamke, to je, ona odstopi od svojega drleža, vsakdo pa mora plačati najmanj $1 na leto, ki ga mora JSZ. izročiti skupni stran ki, kakor določajo njena pravi la. Za prosvetni odsek poroča taj «nik, da prihaja vedno več pro šenj za primerne igre, deklama cije, vprašujejo za navodila glede acenerije, kostumov itd. Vsem se udovoljava kolikor največ rao goče. Naša zbirka iger je letos zelo pomnožena. Sklenjeno, da se vodi seznam vseh, katerim posluži Izobraževal na akcija, da bomo imeli boljši statistični pregled. Tajnik poja sni, da se tak seznam vodi v to liko, da zabeležimo vsako organi zacijo ali njene odbornike, katerim pošljemo igre, vloge, note a li kake druge pripomočke. Zaitz poroča o shodu obeh de troitakih klubov in pravi, da je bila to vsor priredba. Lotrich, ki je bil istotako povabljen za govornika v Detroit in se je od-vzal, soglaša s prejšnjim poročevalcem. Tajnik pravi, da želi klub v Sh« bovganu govornika za «voj6 priredbo, ki bo v nedeljo wL de. eembra. Zelo jini bo ustreženo, ako pride Fred A. Vider. Vider pristane, da se vabilu odzove. Zaiti od |>osebnega odteka, čigar naloga je iskati stike s hrvatskimi in srbskimi delavci, da se jih pridobi v JtfZ., pravi, dk je govoril, v kolikor je v kratkood-merjenem čaau mqgel, z nekaterimi hrvatskimi sodrugi in somi šljeniki v Detroitu, ki so vsi soglašali z idejo, da se v JSZ. stvori močna hrvatsko-srbnka sekcija. Peter Kokotovich, član tega odseka ml strani srbske sekcije, poda obširen referat, v 'katerem slika sedanji položaj med srbo-hrvatskim delavstvom v tej deželi in izglede za uspehe in neuspehe te naše akcije. Omenja med «Jrugrm, da ima klub srbskih so-drugov na north side v <*hiea#u (organizacija št. 20 JSZ.) sedaj okrog ?5 članov in članic. Imajo svoj lokal, tamburaški zbor, knjižnico in čitalnico in sedaj snujejo tudi pevski zbor. O korakih, ki jih bo ta odsek še podvzel, bo poročano prihodnji seji. V razpravi o njegovem poročilu, so govorili Pogorelec, ki je član toga odseka, Godina, Vider, Garden in drugi. Razprava o sedežu bodočega zbora: Godina pravi, da po njegovem mnenju bi bilo dobro fa pokret, de se bi zbor ne vršifr v Chicagu, nego v Detroitu. Zaitz navaje težkoče glede našega ura da in lista, ako se zbor vrši izven Chicaga, pa tudi udeležba bo manjša, posebno od strani članov odborov J8Z. Olip pravi, da čla ni eksekotive navadno itak, niso ves čas na zboru, tudi če se vrši v Chicagu, in priporoča Detroit. Vider je mnenja, da bo zbor u-spešnejši, ako ga bomo obdržavali v Chicagu. Kokotovich «ma tra, da ima Detroit vse pogoje «a uspešnost «bora. Sklenjeno, da eksekutiva »e da nikakaga priporočila članstvu, nego naj se to samo izreče na podlagi sugestij in razprave, ki bo v listu glede sedeža zbora. Zaitz priporoča, da naj se gla sova nje prične začetkom januar ja, da bo stvar toliko preje reše na, in da bodo mogli člani JSZ v tistem mestu, kjer bo zbor, \f-rediti priprave, najeti dvorano, in začeti s pripravljalnim delom. Glede ftgende predlagano, da se izvoli odse»k treh članov, ki naj jo izdela ter predloži prihodnji seji. Izvoljeni Pogorelec, Kokotovich in Zaitz. Slede sugestije o referatih, in odsek je obljubil, da jih bo upošteval, v kolikor so izvedljive in praktične. 8. Zaitz predloži besedilo za letak z naslovom "Kaj je Izobraže valna akcija JSZ." Predlaga ga seji v odobritev. Sprejet kot či-tan. Sklenjeno, da se ga objavi v listu, potem se izda letak ter se ga razpošlje. Zaključek seje. / Jugoslovanski delavci imata« svojo politično organizacijo A z imenom Jugoslovan*k a socialistična zveza (J^Z^, pridružena socialistični atrerki te dežela. Pod okriljem JSZ. je bila usta uovljeoa l/.<»bra/.cvalna akcija, ki deluje h pomočjo pridruženih organizacij na polju ljudske pro-svete. Obe vršita pionirsko delo med jugoslovanskih ljudstvom. Prva se posveča aktivnostim za materialno blaginjo ljudstva, druga pa ga hoče dvigniti kulturno s sistematičnim izobraževalnim de-lom. Narml se ceni po izobrazbi, ki jo poseduje. Zavedni delavci vseh dežel go-je kulturno delo. Naši niso izje. ma. Dokaz ao mnogfe prosvetne organizacije, številne predstave, pevski «bori, predavanja, razstave slik, listi, knjižnice in čital-niee, publiciranje knjig, dvorane M. Izobraževalna akcija JSZ. izdaja |>oučnc knjige, ki jih -• vrši v nedeljo 22. decembra v Slov nar. domu na St. Clair 'Ave. v prostorih kluba št. 27. Prične se ob 0. zjutraj. Zastopniki društev in klubov, pridite polnoatcvilno. Olani JSZ m somišljeniki so dobrodošli. V soboto 21. dec., na predvečer konference, se v njeno korist vrši veselica V Slov. nar. domu. Prireditelji pričakujejo, da se je >bo napredna»-delavstvo udeležilo v velik, in številu opral" 1)0 i/borna godtta, glede postrežbe pa vas zagotavljamo, du boste /njo prav zadovoljni. odbor. J. R. Z. ZOPET ŠTRASl. J. H. Z. ter njegova preostala imovina je zopet tarča, v katero streljajo gotovi ljudje (to pot menda "progresivci"). Boli jih ramreč to, ker je denar J. K. Z. v oskrbi dveh naprednih organizacij. „ Fr. Vidmar v Chicagu je objavil v vseh listih dopis, v ka**rem predlaga glasovanje prispevate-ljev, ki naj* odočijo, če se denar pošlje v pomoč od fašizma tlačenim Slovencem. Fr. Vidmar, ki je, kot iagleda, poslal tisti dopis v javnost po nalogu "progresiv-cev,M hoče napraviti vtis: Glejte, rdečkarje, denar imajo, a primorskim Slovencem nočejo pomagati. Otročje je, kdor verjame, da bi par tisoč dolarjev rešilo primorske 8lovcnfce iz fašistične tiranije, vendar je nekaterim vsaka pre- ♦ MM»»M»MMMH Cleveland V nedeljo 22. decembra dopoldne v prostorih k hiba it. 27 v Slov. n»r. domu n« St. CUir Ave. konferenc« »oc. klubov in društev Izobraževalne akcije J. S. Z. Važen spored. Pošljite zastopnike. '-J MM+i tveza dobra, samo da ribarijo v kalnem ter stresajo svoje kaprice proti neljubim jim osebam, listom organiza c i jan. Večina naših rojakov se ni nikoli poglobila v delo JRZ., zato imajo mnogi o njemu tako čudne pojme. Ako Jugoslavija ni kar bi inlrko bila, č« program JKZ. ni bil izvršen, zato ne zadene krivda voditelje J K¿5., nego sile, ki so bile pač jačje od njih. Tiati, ki to razumejo, bi morali ljudstvo pravilno poučiti, ne pa ga begati z dopisi in članki, v katerih le namigujejo, namesto da bi pisali resnico. "Glas Naroda'' z dne J. decembra je priobčil z ozirom na ometi jeni dopis uredniški članek, in kar se tiče njegovega izvajanja o fašizmu in Mussoliniju, se • njim strinjam, a v začetku Članka ima jako zavito izjavo o JRZ. Rojaki, ki čitajo samo "Glas Naroda," so o JKZ.«najslabše poučeni in zato bi jim mnogo koristi), če bi pisal jasno, atrogo s stališča reanice, namesto dvoumno. Povedal naj bi, da je JRZ. storilo kolikor je bilo v njegovi moči, da at na jugu Kvrope stvori jugoslovanska republikanska federacija. Z malimi denarnimi sredstvi, ki jih je KDO JE V IZOBRAŽEVALNI AKCIJI J. S. Z. - »V \ «I » •• f v - »■ -Jr. . - -. -uT r f * Sto dvanajst podpornih in kulturnih društev ter klubov je tekom leto 1929 pristopilo v Izobraževalno akcijo J. S. Z. ALI RAZPKČAVATE NAft KOLEDAR? Ameriški druiinaki koledar Je knjiga velike liUrarne vrednosti. Zasluži, da jo pomagate raipaSa-vati. Storita kolikor morate, da ga v vaši naselbini vsakdo naroJH. važno za vas ' Ali je klub J. S. Z. v vaši naselbini zastopan v rubriki "Priredbe klubov J. S. Z."? Ako ne. po«krbite, da ne bo brez priredb. Potrudita aa aa »redstva ia tedaj, da bo klub lahko zastopan na prihodnjem zboru J. S. Z. a tvojim delegatom. Lepo, vzpodbudno sliko nam nudi Waukegan. Vsa tri društva SNPJ. v Waukeganu: moško, žensko in angleško poslujoče društvo pripadajo Izobraževalni akciji. Včlanjen je v nji Izobraževalni in dramski odsek Slovenskega narodnega doma, ki je ena najaktivnejših kulturnih organi zacij med ameriškimi Slovenci. Pripada ji Slovenska narodna čitalnica, ki je ustanova S. N. D. Ta čitalnica ima knjižnico, ki je, po našem dognanju, druga največja sloven- t ska knjižnica v Ameriki. . Napredna naselbina Waukegan je stoodstotno v Izobraževalni ak-ciji JSZ., ker se njeni delavci na prosvetnem polju zavedajo, kolikšne važnosti so take organizacije. Vedo, da je potrebno medsebojno sodelovanje in podpiranje, kajti vsako prosvetno delo je združeno z veliki- v mi, dostikrat se zdi, z nepremagljivimi težkočami. A ' Največje društvo SNPJ. v Wisconsinu je v Izobraževalni akciji JSZ. Prvo in največje društvo Jugoslovanske podporne zveze Sloga ji je pridruženo, in poleg tega še dve njeni društvi. * » Največje društvo SNPJ., "Napre>" št. 5 v Clevelandu, podpira Izobraževalno akcijo. Društ. št. 20 SSPZ. v Clevelandu isto. Prvo društvo SNPJ., "Slavija" št. 1 in poleg tega mnogo drugih društev v Chicagu in Illinoisu, je včlanjenih v Izobraževalni akciji. - Največje angleško poslujoče društvo SNPJ., "Pioneer" v Chicagu, jo podpira skoro od svojega začetka. Izobraževalna akcija JSZ. bi ne imela le 112 nego 500 pridruženih organizacij, če bi bilo članstvo o njenem delu boljše poučeno. To je namen teh člankov. In ne pozabite: Osmi redni zbor JSZ. bo 30.-31. maja in 1. junija 1930. Vse organizacije, ki so včlanjene v Izobraževalni akciji, imajo pravico poslati delegate. Prihodnji zbor bo v glavnem posvečen razpravam, kako ojačiti prosvetno delo v naših naselbinah in drugim problemom našega ljudstva v tej deželi. imel na razpolago, je izvršil toliko propagande za ta cilj, da je bila nanjo poxoma vsa Amerika in ao bili o nji dobro poučeni tudi ▼ Evropi. JRZ. je storilo kar je storiti moglo, da. prepreči Italiji» okupirati primorske Slovenoe.. Uspelo je, da je kila pred senatno komisijo v WashingtonilTzaslišana njegova deputacija, in razširilo je list44 Jugoslav Review" med kongresniki, senatorji, na univerzah m ga pošiljalo ameriškim listom, kakor vemo iz ta karatnih poročil. Poslalo je spomeniee predsedniku Wilaonu, njegovemu državnemu tajniku, predsedniku senatnega odseka za zunanje zadeve in vladam, ki so odločevale na mi* rovnih konferencah. Vselo je bilo poroča no, čuli amo aa shodih, brali v listih, in sedaj, ko ae stvar ni završila kakor smo Želeli; pa kritiziramo. Moč odločanja ni bila v naših rokah. Na mirovni konferenci v Versailleau so več ali manj dominirale tajne pogodbe, ki so jih zavezniški državniki privlekli na dan. Upoštevana je bi-» la nadalje takozvana Krfaka deklaracija, katero je sestavil tedanji srbski premier Pašič in jo je potrdil tudi Jugoslovanski, zvan tudi Londonski odbor, kateremu je načeljeval Hrvat Trumbič. Z njim so sodelovali mnogi ameriški Slovenci, Hrvatje in Srbi potom svojega Jugoslovanskega Vi-ječa, Slovenske Narodne Zveze, preje Slovenske Lige itd. Ideja republikanske federacije na Bal-kann ni bila upoštevana. Staro-k rajski klerikalci so presedlali ii Franc Jožefovega monarhistične ga konja na Petrovega, liberalci so se navdušili zanj, socialisti v Jugoslaviji pa so bili vzlic veliki porasti svoje moči prešibki, da bi izvedli program JRZ. Wilaonova točka o samoodloče-vanju narodov je bila na konferenci pogažena. Imperializem zaveznikov je pokazal roge. Italija je vzela, kar ji je bilo med vojno tajno obljubljeno. Precej denarja JRZ. je zadnja njegova konvencija določila stav-karjem, nekaj v podporo dijakom, ostalo glavnico pa mora poverje-ništvo porabiti v namene programa JRZ. kadar bodo pogoji za uspešno akcijo. 4iGlas Naroda" v omenjeni številki piše med drugim: "Če bo F. Vidmar skušal izvesti splošno glasovanje vseh darovalcev, bo naletel na velike težkoče. &e večje težkoče pa bi nastale, če bi javno glasovanje določilo, da naj se denar uporabi za podporo naših zatiranih bratov. v Prrmorju. 44Materijalno jim s skladom ne moremo pomagati, ker je naših zatiranih bratov preveč, denarja v skladu JRZ. pa premalo. 44 Vsak naš poskus, da se direktno ali indirektno umešavamo v Mussolinijevo politiko, bi imel za posledco še večje zatiranje slovenskega naroda v Primorju. Vsi na-turalizirani Jugoslovani v Ameriki, oziroma Amerikanci jugoslovanskega rodu bi ne mogli pripraviti ameriškega državnega de-partmenta k oficijelnemu poaredo-vanju. 44Musolini je za enkrat abaolu-ten gospodar v Italiji, in v njegov delokrog se niti jugoslovanska vlada no$e vtikati, dasi bi bila to storiti njena moralna dcflž-nost, ker so zatirani ljudje na Primorskem Jugoslovani po krvi, po jeziku in rodu. 44 V Evropi je društvo za zaščito narodnostnih manjšin. Slovence zastopa v njem primorski rojak dr. Wft fan, pa jih le zastopa, pomagati jim ne more. "Kdinole kak nenadni državni preobrat v Italiji jih zamore rešiti. Mi iz Amerike ne moremo pripravljati tega prevrata. Pripravil in zavriil ga bo italijanski narod, ko se bo naveličal bremen, katera mu Mussolini nalaga." Da, preobrat v Italiji pride, in izvršilo ga bo italijansko drtar-stvo, kadar ae masa reši fašistične pijanosti in vere v vsemogoč- nost Mussolini ja. Kdaj pride kriza v Italiji, je nemogoče rokovati Možna jc vaak čaa, pridejo nepričakovani pojavi, rda je ne bo še preeej let le, da Mussolini ne tbo trajen, da je pSdla dondaj še vsaka tatura, kolikor jih beleži ag< na. Uverjen aem, da bo poverjj nifttvo J»KZ. v taksm momei znalo previdno postopati. Sred-atva, ki jih ima, pa pridejo pra? posebno v takem času. Izrabljati žalostni položaj primorakih Slovencev v demagogične namene je kvarljiva taktika, nevred-da ae bi jo imenovalo 44taktika." V bodočem osvobojevalnem ba-ju izpod pete .Mussolini je ve tiranije ne bomo osamljeni, kajti Slovenci in Hrvatje na Primorske« • niso edini, ki trpe pod njo. Vsakdo v Italiji, Jugoslovan, Nemca ali Italijan, ki je osumljen nepri-jateljstva fašizmu, je zatiran. Ne-italijani pa so še posebno zatirani radi jezika. Osvobodili se bodo vsi skupno, v odločilni borbi za strmoglavljenje fašizma pa bodo' dobili pomoč mednarodnega delavstva in vseh, ki so za pravičnost in demokracijo ter proti krivieam in vladi nasilja. Johii Langerholc, priapevatelj m nabiralec v fond JRZ., Johnstown, Pa. Kje naj bo prihodnji zbor J. 5. Z.? Za sedež prihodnjega zbora, ki se bo vršil 30.-31. majk in 1. junija 1930, so bila nominirana mesta Detroit, a bili beli ali ¿mi, se vozijo ti tovornimi vlaki na bega pred gladom in za delom. Doleti jih mraz, želodec je prazen, prostora nikjer, kjer bi se pogreli. Dotičui Črnec ae je vozil iz l'a-tluoka, Kv. Bil je slabo, lahno oblečen in sets^radan. Brezposelnost je tudi tukaj velika. Farmarji v tem okrožju so nami siromaki; pozimi silijo v salte iu ao pripravljeni delati za vsako ceuo. Na železnicah je ta ugodnoat, da ae stare delavce ne more izriniti tjavendau kot se jih izriva v tovarnah. Tu ni v običaju. da bi odslovili atarega delavca ter najeli novega, razen a-ko novega potrebujejo Kadar ni dovolj dela. odslove tiste, ki so bili zadnji najeti. To je v pogojih, ki jih je uveljavilo železniško delavstvo. Niao sla4»e, te določbe, ali bile bi boljše, ako bi imel dehtvMki-železniški odbor od »trnu delavstva bolj energične zastopnike. O aktivnostih med (Slovenci ne morem poročati, ker tukaj ni Slo- V nedeljo 22. decembra zvečer priredi pevski zbor "Miroslav IVilhar Sb/OZ prvi kun eert na odru Hlov. del. doma na Waterlo Kd. Program je akrlimr izdelan. Ima precej var,jaci>kih točk, ki' bodo novo*t na naš< m odru. J'ar pesmi zapoje mešan, moški in ženski zbor. Kazen teh boste culi »oliste, duet in kvartet. Sodelovali bodo tudi dobro znani pevci «F/. Plut, L. Jiele in 'l/azar. l)o «o*z se b<*te smejali ob rzvajauju kabaretne točke "Pozdravi," v kateri boste videli, kako čudu i in različni so pozdravi (Gorenjca od našega Kibntáanu, ali zaljubljenega božjega volka, ako -pozdrave razumemo po svoje, kakor jih je "ata Žužamaza." V viziji s petjem vam bo predstavljeno "Naše Primor je," tisoč in ena smrt slovenskih fantov deli ob bistri Soči, na skalnem Doberdobu, da bi ostal rod 'Slovencev združen rod na svoji zemlji, toda sovražna sila mu je razklala deželo in zatira, preganja iu zapira one, ki jih je podjarmila. <4iVeČer pa vasi" va« bo spomnil na mlada leta, ko ste tam za vasjo vriskali in peli "Po gorah gnal* in ae bliska." Višek amehf bo ftedvomr.3 dosegel kuplet "Čevljar in Icrojač", dva zapita, nič prida "arttverhar- Poročajte o volitvah in sklepih v vasem klubu. Poročajte, kdo «o člani odbora Vašega kluba za prihodnje leto. "Poročajte u |>rtred1>ah, o pri-porociltii «glede (prihodnjega zbora in o vsem drugem, kar bo zanimalo čitatelje. Dr. Jokn J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON OfHce hours at 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 11212 1:30 — 3:30 — 6:30 — &30 Daily At Hiavety's Drug Stor« 1888 WEST 2ZND ST. 4:30 — 6:00 P. M. Daily Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel. — Crawford 8440 *"* TfTg ?TnT*n 1S8 T TlvTTTTJ U John Metelko, 0. D. jj - Preiščemo oči in določimo očala. BI 6417 8t. Clair Ave, CLEVELAND O. !iixrtrrrrrrrrrrrrtrr i rrrr Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal OrLwford and Ogden Ave. (Ogden Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do U. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9 zvečer. Tal. Crawford 8883. Tal. na domaJtoekwell 2818. 1X1,14i"fmil 11 M XIITTTTTTE Fristajajta k I SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. mBr -SQED&»O. Delavec se mora naučiti razumeti, kakšna je njegova važnost v družbi, in ko doseže to stopnjo ananja, ko konec sistema, v katerem pradnjačijo oni, Iu lastuiajo delavce. Svet bi brez kapitalistov, brez delniških borz in brez "privatne lastnine*' lahko izhajal. Brez delavcev ne bi mogel. Kapitalist, ki lastoja lokomotivo, z njo ne bi delal profita, ¿e ne bi imel tudi delavcev, ki jo operirajo. Ruda v zemlji bi bila za kapitalista brez vrednosti, Če bi mu jo ne izkopavali rudarji, čemu .delati profit onim, ki ničesar ne prispevajo k bogastvom, in čemu ja treba biti delavcu v večni ekonomski odvisnosti, medtem ko ima gospodar, dasi ne dela, vsega več kot preveč? Ako je delavec sposoben delati, čemu ne bi bil sposoben tudi upravljati sadove svojega dela? * Naročite »I dnevnik Stana sa calo lato 88.00, pol lata 83.00. Ustanavljajte nova društva. Deset član o v (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in sa tajništvo je: 1887 S. L A WN DALE AVE., t CHICACO, ILL. TKiia Id i lig »I IH fl .1,1 ,M d ,1 '■! H FENCL'S BE8TAVBACIJA IK KAVARNA 8600 8. Lawndale Ave. Chicago, Hl. Tel. Crawford 1382 l>ne 5. novembra ao bile volitve v obciimke in okrajne urade. Demokrat Copeland je bil ponovno izvoljeir-za suinika. '"»On je gu*d," je zatrdil rojak, drugi pa je ugovarjal: "Le nikogar hvaliti. Demokratje ali socialisti, vid ao enaki." Mih leč i delavci vedo. da to ni rea. Demokratje iti republikanci ao ena stranka enakih ljudi, toda (vocialistična je «t rank a programa, načel in poštenja. "Saj je bil Abraham Luueoltf tudi republikanec, pa je le bil gml men," je argumentiral rojak. Joseph Bobich. DOPISI Kadi slabih časov je zbor "Vil-bar'' določil kolikor naj v« v mogoče nizko vstopnino. Sedeži so 50e in 7óc. lTpamo da vsi, kateri radi čujf-te lepo petje in ae poleg tega lahko še pošteno nasmejete, boste prišli v nedeljo zvečer 22.'deeeoi-bra na koncert v SDD. Cenjeni sodelavci, proletarci. HVilbar" vam je vsikdar na razpolago. ako potrebujete njegovega sodelovanja. Sodelujte tudi vi z hami. — V. C. IlWfl^gfl Milirl^i I llXUJLjJJJ-L« "The Milwaukee Leader" I Največji ameriški socialisti- I čni dnevnik.—Naročnina: $6 na 1* leto, 83 sa pol leta, $1.50 za tri mesece. { j Naslon 828 Juneaa Aro. • j MILWAUKEE, WIS. rrrrxrrr r njjxmxr i uip} nr" OOLLINWOOD8KI VE8TNIK. , Pristna in okusna domača jodiía. J ; Cono zmerno. Potrežba točna. ; »»»»♦♦»»•»»88 88888188888» ANTON ZOBNIK HERM1NIE, PA. Trgovina s meianim blegoi Peči in pralni stroji naša posebnost. Tel. Herrn in ie 2221 vencev. Jo* Mibelich FRANK MIVŠEK TO IN ONO IZ COLLÍN WOODA Coal, Coke and Wood—Gravel NA POVRATKU IZ WAUKÉ OANA. NEW LEADER ZABAVA NA 8TABEGA LETA VEÔER V PINEY FORKU. WAUKEGAN. ILL. Phone 2726 angleški socialistični tednik Pinejr Pork, O. — V torek 31. depeml^s na Silvestrov večer bo imel ktib št !>*> JS/. JshglP v 'proaforih s. fav«ronika.>FiWft4tjc' «tb 7. zvečer. Jmeli Immo dobrfc, godbo. izborim postrežbo. n«sivk- Cenjeno občinstvo turfi v «>kq-iiei vabimo, da pride ua našo pri redilev Ui s<> v veselem krogu pri jateljev hi znancev poslovi starega leta ter se prbtineje v novo. — John Crnjavich. Izhaja v New Yorku. Naročni- . na $2 na leto, $1 na pol leta. ! Najboljše urejevan angleški so- ! ctalistični list v Ameriki. Mno- ! go slovenskih delavcev ga čita. j Naročite si ga tudi vi. Narečni-* no zanj sprejema "Proletarec". ; sss*esasss8sa6sse«6«*668 ROYAL BAKERY SLOVENSKA UNIJSKA * PEKARNA. , o I 41 ANTON F. ŽAGAR, i L lastnik. 1724 8. Sheridan Rd, I No. Chicago, 111. ; Tel. 5524 > Gospodinje, zahtevajte v trgovl- | [ nah kruh is nafte pekarne. < ► I688888888888886888888888» MARTIN BABETIN0IC POGREBNI ZAVOD Svetotar -^«110^, (H>erni pevec, mi je naročil, da naj v njegovem imenu izročim prkrčne pozdrave vsem, s 4caterim ae je imel priliko spoznati za čaaa Mojega obiska v Collinwoodu. Pravi, da ne je bil tu v kratkem času popolnoma udomačil, ptfčutil ae je kakor brat med brati in sestrami v tujini. Mnogo imen si je zapisal v notes. Star prego-tor pravi: 4'Prijazne ljudi ima jrenikdo rad." t . i---------• *••» | SLOVENCEM PRIPOROČAMO | [ kavarna MERKUR i 3551 W. 26th St.. t CHICAGO, ILL. a o l (V bližini «rada SNPJ in J [ i P rolet« r ca) < ► a •II t FINA KUHINJA IN J [ POSTREŽBA. j [ KARL GLA8EB, lastnik. !! TRINERJEV KRASEN STENSKI KOLEDAR , ZA LETO 1930 324 Broad Street Tel. 1478 JOHNSTOWN, Pa. Tgnti Lepota narave je čudovito izražena po slavnem artintu Alnbonsu Mucha v njegovem 1930 stenskem koledarju za Trinerjevo grenko vino. Začnete prosto dihanti ko ogledujete čudovito, idealno izražanje barv, poetične podlage in izvrstne risbe, kar napravi lep okrasek v vašem domu. Trinerjevo grenko vino je vredao enake slave, vsled njegove zdravilne kakovosti za želodec in je prava sreča za ljudi, ki trpe na želodcu. Pre-skrbite si naž stenski koledar zastonj od vaftegs lekarnarja, ali pa pošljite lOc za poštne stroške na naslov: Jo-ssph Triner Co.. 1333 S. Ashland Ave., Chicago, IU. m DR. 0TIS M. WALTER ZDRAVNIK I KIRURG 4002 W. 26th St., OHIGAGO, ILL. V uradu od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 zvečer. TEL.: LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. VINKO ARBANAB 1320 W. 18th St., Ckicat«, III. Telefon Canal 4340 SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svežo cvetlico ta plese, «vadbe, pogrebe itd. ^ • ♦»»888888888888888M88»» ; Victor Navinshek j 331 GrMve Street, | CONEMAUGH, PA. Trgovina društvenih potreb- i | ščin kot regalij, prekoramnie, > znakov, kap, ugjform, itd. ! | Svilene zastave, slovenske, ( | | hrvatske in ameriške. Zaloga godbenik inštrumen-j [ tov ter finih COLUMBIA GRAFONOL ji od 830 do $280 in slovenskih | ter hrvatskih rekordov. Mojfc geslo je: * i Zmerne cene ia točna postrežba. 1 > Pišite po moj veliki cenik. \ Naročila pošiljam v vss kraje , > Združenih držnv. Za obilna na- 1 | ročila se toplo priporočam. i» ....................... !M6666666666»fra8bSS6»ee6; i MLADENIČI - MOŽJE! i Obleka po vaši meri < i I vam izdelamo obleko ali ! IVI. auknjo. da vam bo pri- ■ ! stojala kakor rokavica na roki. ft $25.06 ; Naročite si obleko ah suknjo ! pri nas. \ Delo jamčeno John Močnik i ; 6517 St. Clalr Avenue i CLEVELAND, OHIO' ! »666 66666666666M6686668» '♦6 6 6 66 668666 6 6 666868 86 í'e hočete dobre, trpežne ¡ harmonike, se obrnite name Isdolnjem jih lično s vtako-mtsimi okraski ta colnloida. Pišite po cenik. John Mlkuš 6607 Edna Ave., CLEVELAND, 0., POTOM BBZ0JAVAI POÔILJITE DENAR MILLARD STATE BANK 3643-3645 W 26th St, at Millard Avenut. Chicago, 111. -1 pošilja denar v Jugoslavijo brzojavno brez posebnih stroikov sa braojav, bodUi v dolarskih ali v dinarskih o nskszilih. Posl%ns vsots bo IzplsČana na poštnem ursdu v 3. do 5. dneh, in to brez odbitki» I! Mi smo potrošili mnogo čssa in denarja, da smo uvedli ta izredni nsčin pošiljsnjs densrjs popolnoma < ► e vaio korist. Poshižite se grf. In nikoli «eč ne boste ns drugI nsčin pošHjslI svojega denarja v stsri kraj. ! ! Naše brsojavne cene so običajno nižje od poštnih cen bodisi katerekoli druge banke, i Za pošiljanje večjih vsot vprašajte sa naše posebne cene. URADNE URE: H V pondel jok in četrtek nd 8. sjntraj do 8. svočort V torek. sreAi in potek od 6. sjatraj do 8. popoMnei v sobato od 6. s j« tea j do 3. popoldne. PROLETAREC * Ust za interese delavskega ljudstva. I s h a j a vsak četrtek. 1»daja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, III. Glaaila Jugoslovanska SociiliitiiM Zvaaa. NAROČNINA aa Zedinjene driave in Kanado, za celo lato $3.00; sa pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. — Inozemstvo: z« celo leto $3.50; za pol let« $2.00. Val rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Worknten'a Publishing Co., Inc. ____Established 1806 Editor .......... Business Manager ,.... Frank Zaitz Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Montha $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Montha $2.00. Askhraaa: PROLETAREC 3639 W. 26th St., Cktcafo, Telephone Rockwall 2S64. III. tai BOŽIČ Vprašajte trgovce kjerkoli v ameriški Uniji, in priznali vam bodo, da so. imeli v tej božični aezc/ni veliko manj prometa kakor prejšnja leta. S strahom ugotavljajo, da smo v gospodarski krizi Armada brezposelnih je ogromna. "Ljudje imajo še denar," pravijo trgovci, "toda ker so mnogi brez dela. ali pa ao v neaigurnosti zanj. ga hranijo." Veliko jih je. ki ne občutijo krize. Njihovi dohodki ae merijo -še vedno v deset in atotiao-čih. in če jih je kako leto nekaj manj. se jim nič ne pozna. Dela ne iščejo, ker delajo drugi zanje. Se več je onih. ki ne bodo imeli božične pojedine. ki zmrzujejo in gledajo obupno v bodočnost. Milijone je takih, ki imajo le za sproti — malo več na božič, pa toliko manj skozi mesec ali dva pozneje. Vzlic temu voščimo vsi drug drugemu vesel božič. # L JUGOSLOVANI "PO VETR8" Navajeni amo očitkov, da smo socialisti pro-tinarodni, ker amo internacionalci. Pred vojno ao nam predbacivali, da amo proti slovenstvu, med vojno, da amo proti združenju Jugoslovanov. ker ae nismo navdušili za Krfsko deklaracijo, sedaj, ko je beograjska vlada uradno priznala, da obstoji "jugosla venska nacija." pa so hudi na nas, ker smo "proti jugoslovanstvu in •za izoliranje Slovencev." t Ker ne gremo na konzulovo slavnoat, pa amo proti jugoalovanstvu. Ker ne sodelujemo na priredbah ljudi, ki bi se radi po hrbtih mase vzpeli navzgor k "ugledu" med Amerikanci in med gospodi. "ki kaj štejejo." pa ti zapišgjo: "Voditelji slovenskih socialistov že leta in leta vrše propagando proti jugoslovanatvu." Urednik, ki si upa to trditi, pač nima nikake-ga spoštovanja do resnice. Ampak je vseeno zanimivo, kako si to jugoslovanatvo predstavlja. Udeležujmo ae skupno alavnosti, ki se vrše pod pokroviteljstvom jugoslovanskih konzulov, "kajti ne ameli bi pozabiti, da vsaj polovica članstva naših organizacij še spada pod Jugoslavijo Hm, torej skrbimo, da bo to članatvo tudi ostalo "pod Jugoslavijo." čeprav živi tukaj. Nekaj teh naših "naprednjakov" sodeluje v "pripravljalnih odborih" za slavja, ki ao veliko bolj lakajaka nego pa jugoslovanska. Zadnjič so imeli v počaat novemu konzulu banket. Stoloravnatelj je pozval čikaškega slovenskega župnika, da naj moli. Bil je v večini banket pravoslavnih ljudi, ali "toleranca," ali pa mogoče "akupno delo/' ali pa "politika" — nekaj gotovo — je narekovala, da bo molitev katoliškega fajmoštra bolj na mestu kot pa pravoslavnega popa. V nedeljo I. decembra so prišli jugoalovan-aki konzularni gospodje v cerkev av. Štefana, pravoslavni v pravoslavno, in v slovenski so slovenskemu župniku poljubljali roko. Zvečer ao se vai skupaj navduševali za jugoslovanatvo in jolietaki Zalar je bil alovenski govornik . . Vao dvorano občinstva je navdušil, da je urnobe-sno ploskala in vtkala. Zelo lepo. Toda čemu ao jolietski Slovenci še vedno poznani v mestu pod imenom "Aua-triana)" čemu je njihova farna cerkev še ved no znana kot "Austrian church)" Kaj je storil Zalar in drugi slovenski voditelji v Jolietu za jugoalovanatvo med vojno? čemu ao postali Jugoalovani šele ko je francjožefovatvo leglo v grob in ko ao dobili priliko, da ae svetijo na "jugoslovanskih'' slgvnostih) Dne 21. novembra je minilo dvajset let, od kar se je v Ljubljani vršila konferenca jugoalovanskih socialistov, katera je razpravljala in aklepala o delu, odnoano taktiki, ki naj bi doved-la v politično združenje Jugoslovanov in v združenje balkanskih držav v balkansko federacijo. Leto pozneje se je zborovanje nadaljevalo v Beogradu. Na konferenci v Ljubljani pred dvajsetimi leti ao bili zastopani Slovenci. Hrvati, Srbi in Bolgari, razen teh pa ao poalali zastopnike tudi Čehi in Nemci. Vodilne oaebnoati na zborovanju ao bile Etbin Kristan, Dimitrij Tu-covič, Juraj Demetrovič. Viljem Bukšeg, Jakšič. od Nemcev Viktor Adler in Dr. Karl Rener. Brez strahu pred preganjanji je ta konferenca zaključila, da je naloga Jugoslovanskih socialistov otvorjeno propagirati idejo s edin jen ja Jugoslovanov ter stvoritev balkanske federacije. Temu programu je ostalo aocialistično gibanje med Jugoalovani zvesto, kar priča zgodovina. Ampak >med jugoslovanatvom. ki poljublja roke. ki ae topi v neiskrenih molitvah ter se navdušuje ob praznih frazah, in med našim je seveda razlika. Nu, malo nas je, ali... Chicago je veliko meato, v katerem je o-krog 30,000 različnih tolovajev, tisoče drugih, ke se pečajo z "nelegalnimi" poklici, npr. a prostitucijo, igralnicami, butlegarstvom itd., par milijonov ai služi kruh z delom, politično pa ao Ci-kažani domalega pol in-pol republikanci in de-mokratje. Večinoma so pripadniki te ali one Vere. kar potrjujejo mnoge cerkve ter druge verske ustanove. V Chicagu je tudi nekaj tiaoč socialistov, toda organiziranih je sedaj bolj malo. Naši prijatelji se nam valed tega "rogajo," češ, kaj boste vi. ko je vas komaj eno perišče! Dobro, toda naše kompanije nas ni sranr^ Smo pač rajše v družbi značajnežev, nego zmešanih glav, renegatov in oportuniatov ter drugih prej navedenih "elementov." In končno, Michigan-sko jezero še ni posušeno, Chicago raate. in tudi socialistično gibanje po svetu raste. Marsikje ao se mu rogali pet. deset, petnajst, d+ajset in petindvajset let nazaj. Tist', ki ao v svoji omejenosti zbijati Šale na račun socialistov —— kdo so že bili ? In kje so sedaj > Le žal. da bodo oni. ki se aocialiatom danes rogajo. skušali biti prvi v socialistični organizaciji. ko hitro začne veter pihati ugodno v socialistična jadra. Oportunizem jim bo narekoval, da je dobre biti tam. kjer se obeta večina in moč. Ampak naše gibanje jih je znalo izločiti v prošlosti in jih bo v bodoče. Z vsem navdušenjem jih privoščimo družbi, kateri spadajo in kolebajo v pji. V • __________________ FUS Flia želi, -da čitatelji njegovih člankov, poročil in statističnih podatkov aporoče. v koliko jim njegovo delo ugaja. Priporočeno jim je, da pošljejo čefe nič drugega koa papirja v pismu, ali dopianiefe», s kratkim "da"» kar bi značilo, da dotkfnik glasuje, naj FL1S ostane ter vrši svoje delo kakor dozdaj. V zadrega je za sredstva. Izdatki so visoki, če hoče. da zalaga liste z gradivom kakor jih je dozdaj. in da ^dgovarja na tisoče pisem v vseh jezikih. ki prihajajo v njegov urad. FL1S vrši. hvaležno delo. Slovensko časopisje je imelo od njega velike koristi. Nekateri so priobčili takorekoč vse. kar jim je poslal, marsikaj celo v uredniških člankih. "Proletarec" je rabil le redkokdaj kako stvar, ne zato. da ne bi bilo poslano gradivo dobro, nego zato, ker ni bilo proatora, in pa ker so čitatelji lahko čitali isto že v drugih listih. ■ Slovenski-oddelek F L IS a mora dobiti $1500 do novega leta. kar je njegova kvota. Dobiti jo mora med Slovenci, ostalo, kakor poroča FL1S. bodo dali Amerikanci. Tudi drugim narodnoat-nim oddelkom FLISa so določene kvote. Ali bodo slovenske publikacije, ki so imele največ koristi od poslanega jim gradiva, pomagale zbrati odmerjeno vaoto> Upamo. Prihranile so mnogo na uredniških plačah, pa lahko nekaj od tistega vrnejo FLISu. Mogoče so to že storile, posebno one, ki ao gmotno močne Pri nas je dala malo vsoto JSZ.. da pokažemo dobro voljo. Kjer ni, ceaar ne vzame. Ampak $1500 ni visoka vsota. Če listi hočejo, bo zbrana do določenega datuma in slovenski oddelek FLISa ostane. Izmed organizacij, kolikor razvidimo iz poročil. ae je s prispevkom največkrat odzvala SNPJ. Članki FLISa so bili in so enako v korist članstvu vseh organizacij. Naj se. aedaj tega spomnijo ter pripomorejo, da slovenski oddelek ne bo zadnji v beleženju prispevkov, i za katere je vprašal v avrho, da se ga ohrani. 2A CERKVE MORA BITI Ljubljana ni veliko mesto, ima pa mnogo cerkva, samostanov, kapelic, duhovnikov in kar Še apada zraven. Pa vendar ne še zadosti. Nedavno ao v Mostah tik Ljubljane sklenili, da ustanove faro in sezidajo veliko cerkev, četudi imajo že velik hram božji samo deset minut od prostora, kjer bodo zgradili novo . . . Občina je dala za gradnjo nove cerkve kot prvi obrok 200.000.dinarjev (približno $3,600) iz občin skega imetja . . . Z novo cerkvijo bo imela Ljubljana z ožjo okolico 12 velikih in 6 manjših cerkva ter nekaj kapelic. Ena cerkev za vaakih štiri tiaoč prebivalcev. Vsote, ki jih ljudstvo potroši za cerkev. so ogromne. Satirik tolaži svobodomiale-ce. češ, kaj bi tarnali 1 V Rimu je še slabše, kajti tam imajo kar 300 cerkva 1 In reaignira-nec odgovarja: "Da, toda v Rim prinašajo cerkvam novce iz vseh krajev aveta, ljubljanske pa ao odviane samo od' domačega prebivalstva. Kvečjemu, če dobe tu in tam tak ameriški dolar in pa nekaj tiaoč dinarjev od kmetic, ki prinašajo v4 meato živila in nekaj izkupička puščajo cerkvAm za maše in vbogaime. Kadar rniaga dolar, imajo glas o javnih zadevah ljudje, ki so bogati. In čim bogatejši so, temveč jo besedo bodo imeli. Bogastvo bo imelo vedno večjo vrednost kakor pa ljudje. Lastnin^ ake pravice bodo svete in nedotakljive, med tem ko bodo človeške pravice, ki ae tičejo sreče in l>lftgo*tanja, prebrane % VSCIPCI w ŽENSKO DELO IN BREZPOSELNI Pogrsiamo "Vščipee." Iščemo teden za tednom po stra-neh, moledujemo, vprašujemo, čakamo, — povejte Že, kaj jc z "iVščipci"f l Cp jil| več ne bo, če jih nt» daste, «t pa list odpoveino! Živko Piutar. • v ^^ (Opomba urednika "Vščipcev' — Ta kolona je bila opuščena na prizadevanje društva narodov, ki jc za mirne, prijateljske od noša-jo med- ameriškimi Slovenci. Obnovimo jo, ker mini vseeno ni, in par ker smo ae zbali Živkove grožnje.) Konvenčni zapisnik. Konvenčni zapisnik še straši. Ustvarjeno je pravilo; Meni plačo, vam delegatom, odbornikom in članom pa odgovorno*. Zdravo, ko «boste imeli še itak posel, pa me še najemite. — T T Dvojna mera v združevanju. Frančišek Zdrulevaljski: "Združimo društva, združimo društvo, društva vseh dežel, združite se!" (listi svetnik v dragem kraju; itasdružimo društvo v dva, da bosta dva.) — Jednotar. Proletaroa" bodo "uničili. " Kdo t Potrkajo, trije kralji vstopijo in raztolmačijo na dolgo, včasi na široko, da je treba "Proletarca" zbiti, na uho pa za upno poaepečejo: "Uničili ga bomo." A tako T Da, tako. Neverni Tomaž pa ae spomni 4'Socialistične zarje/' "Delavske Slovenije," "Delavca," "Zvon-kovega "Glasa Svobode'' in pa tisočakov, ki ao bili izdani za te liste, da "uničijo," ali pa "4ioi-štijo" Proletarca. Ne gre, bratje! Ne ide, bračo! — Agitator. Prosimo pojasnila. Prosimo, da pojasnite: (Ker ta ko z veseljem delite denar JftZ., čemu ga z enakim navdušenjem Kaj jo s "Rumeno nevarnostjo." Po rut^ki revoluciji so *4civili-ziranci" vai v strahu oznanjevali "rumeno nevarnost, 'ki nam preti iz Azije. .Barbarska Rusija ae bo združila s Kitajsko in pokončala kulturni «vet. — Dane* pa Stimson svari Kiise, naj se za božjo voljo nehajo pretepati a Kitajci. Kaj sts zadeli na basarjn? List iukorporirane svobode ji veliko pripomogel s svojo reklamo "vai na bazar av. ¡Štefana," da je cerkvena kasa odebelila za nekaj atotakov. Bivšim svobodo-mislecem pošiljajo iskreno za hvalo za nepričakovano sodelc/vanje očetje frančiškani. __ Ali imata dober spomin? Se še spominjate, kako ao "prt) grosivci" vpili o "'korumpirani, bankrotirani monarhiji Jugoslaviji," zato ker je SNPJ. sklenila dogovor z Zadružno banko v avrho praktične jšega izplačevanja . t . . ..... pcaonrtnin dedičem svojih članovi n,nhrviUkl «^atorji ah po na-Ali vidite, kako se sedaj isti 1 jud- ,'in pripovedovali slovenje navdušujejo za "korumpirano delavcem, da Proletarca monarhijo" in se zgražajo nad ^ ^ «o igegovi nred. socialisti, ker nočejo z gospodi di- tampt, ***** ™ tako na- •plomati poljubljati rok župniku pr*J' • ' . Murnu, molila njihovih banke-'. Podobne taktike so se pred tih, in vpiti živiio kralj na nji- tem Prevali agitltorji eselpi ne delite tktega, ki ga "IMA' Slovenska Liga, Slovensko zavetišče, Sloveiatka narodna zveza, Jugoslovansko Viječe in Jugoslovanski odbor? Samo slednji je zapravil desetkrat toliko kot je J. R. Z. sploh kedaj imelo v svoji blagajni. — Tone iPc. Ne bodita naivni! iKo se je "(Slovenija" pretvori la v "Delavsko Slovenijo," so nje- .X... iaä*. M . U . . * h o vili ^lavaokilklt Vreme se menja, a m p«k ne ;tyliko kakor eni naši 1 jutrt «T zt*cer že ne morejo spominjati, kakšnega pruprioauja so bili zjutraj. —♦Pika. • •■ * .T» * ' Odličnost v praksi. "Odličen slrfvcwki književnik'' zmerja najboljšega slovenskega literarnega delavca z "janezom", njegov somišljenik Bruce (Brus) pa a hlapcem. To je zelo kulturno in jako filozofsko. — BN. % Vsi delajo sa ljudstvo. »Vsi delajo za ljudstvo, posebno tisti, ki delajo "samo" za slovensko ljudstvo. — Tone fPc. Amerikanizatorji??? Stiki s starokr*jskiin zadružništvom so bili neameriški — mi smo vendar tufc*j, kaj nas briga stari kraj f — 'Isti igralci leto pozneje: "Ne odvračajte se od svoje očetnjave, kajti polovica članov naših "organizacij ae spada pod Jugoslavijo! Živijo kralj! Doli s socialisti Arhivar. "Orveni koledar." "Proletarčev" koledar ima večjo pravico, da se imenuje "erve-ni," kakor pa "Radnikov." i 4 • J. Mlinaric h. Združovatelji. "Združimo se s Srbi in Hrvati," kličejo v novem papiiyu. Kako se naj združimo, ko pa tista grupira razdružuje drage Slovence v ae več gnipiet — Radovedo Nismo edini. Slovenci niso edini narod, ki se rsd preklja. Poglejte Kitajco. Modrijan. v Ugotovitve. tCikaski župan W H. Thompson jc utihnil. iBlok iz cementa je razpadel. Stari za vezalki ao ae aprli. « t ' , . . ' * • ' • * ' Dober član. Neki član je plačal vsega skupaj okrog $160 asesmenta. v istem ¿asu pa je prejel blizu ♦100 podpore. Nato fo "iednoto puatil" ker je diktatorska in velikodušno prepustil tajniku, da je nih.) Ženske kon k uren-ce na delovi^m trgu so pa krivi tu li moški sami, ker pri mezdnik pogodbah dovoljujejo, da prej«, ms ženske za delo, ki ga vrši enako kot modki, na#njšo ip^čo. Prav pogosto savMP.togorčeua pritoi-ba. češ: feaskfcpa ijro tolikšas plačo Dogaja se celo, da pred jo to oni, ki se ne zavedajo gift- Jezdnim p^janjem ^raša ». msščati ročno delo, jih je delav stvo razbijalo iz bojazni, da mu bodo odvzemali dalo i» a tem molnost življenja. Tadej «je smatralo delavstvo stroj kot svojega najhujšega sovražnika in se ni zavedalo, da mu je namenjen kot pomočnik, ki naj mu lajša delo in omogoča boljše življenje. • «Dssi pe je 'v tem. pogledu že mnogo obrnilo od tedaj na bolje, vendar še dsnes pretiran pohlep Kujočih po dobičku sabotira _ dejni upliv iznajdbe stroja. l>očhn sedaj en delavec v predolgem delovnem časa streže če-sto celo dvema strojema, bi lahko, ob pravilni delitvi dela v prid delavstvu, dva delavca izmenoma stregla enemu stroju. Tudi tako bi se zmsnjšalo število brezposelnih, iKar se tiče ženske konkurenee na delovnem tfgu, ako se pusti U vidika upravičeno pravilo svobodnega razmaha vsakega človeka, je razmerje isto kot doslej navedeno. To je: Vodno povzrcČs preobremenitev enega človeka a delom brezposelnost drugega. V tem pogledu beležimn vedno glavni odpor proti zapoalitvi poročenih len in družinskih mater. Temu bi delno ne ugovarjala preveč. &aj žena in mati ima dovolj dela in truda a gospodinjstvom in družino, zato bi jo bilo dobro razbremeniti. A treba je prej ugotoviti vzroke, zakaj si žene nslagajo dvojno breme truda in odgovornosti. Vsroka sta v glavnem dva: 1. Išče žena zaslužek, ker mož, ki ima po pravilih današnjega družsbnega reda na-ra biti podpisano, tucb -če želite,flogo, skrbeti za družino, is rasnih ds se stvsr objavi brez vašega imena. PHspevkov, ki se nana sajo na gole osebne boje, ne priobčil jemo. — Urednik "Vščip-cev.") vzrokov tej nalogi ne zadosti i zadostni meri. 2. Vzrok je ta, da se žene gotovih poklicev drže službe, ki so jo opravljale v svojem ssmekem stsnu zato, da si upnik žensko: Kaj-misliš, koliko potrebuje šetofaf takole za preživljanje, koliko naj zahtevamo? 1 Pri tem niti ne pom:slijo, da ima tudi ženska morda koga, ki čaka ns njeno pomoč. Naravno js, ds podjetnik zaposluje raje žensko, ki mu vrši isto delo zs manjše plačilo kot moški. Mnogi ds-jo prednost omoženim ženam, ker so dognali, da iste pridneje in skrbneje delajo kot . samska dekleta, ker delajo ia nujne (po-. trefee. Torej prihajam;* na upravičeno zahtevo, ki so jo zadnja , leta osvojili tudi mnogi organizirani moški, to je: aZa enako delo, enako plačilo." Nepobitno dejstvo je, da dokler ne bosta gospodinjsko delo in msterioski trud javno priznana cnakovreflai-ma vsakemu drugemu poklicu ia temu primerno nagrajena, take dofrrf bod^ poročene lene stremele , za samostojnim zaslužkom izven svojega gospodinjstva. Ia to tudi one, ki imajo sicer poklic in veselje do gospodinjiva. Tudi je naravno utemeljena zahteva, ds spada mati k otroka. Toda kako tej zahtevi zadostiti, ake mati nima Sredstev za nege in vzgojo otroka: Te zahteve zvenč mnogim pretirane, a bi se vendar dale izre-sti § pomočjo vsot, ki se jih danes vporablja' za podporo hre«-poselnim. Razume se, da se ns vdajam naivni misli, da bi bila i izločitvijo poročenih žen brezposelnost odpravljena. Zaveda» se, da je treba tu temeljite pre-eanove vsega gospodarstva. Navedla sem zgorajinje trditve, da ovržem neupravičena očitanja na naslov ien. ki bijejo boj zs Najnujnejše življenske potrebščin« sel>e in svoje družine. S. B. v Ženskem Listu:* i H Socialistična interna-cionala proti faUzmu. Fažizem v Evropi pomeni roja» nevarnost. H «MMMMgb . { S Amsterdamske internacijeael« jc priredila v Bruslju veliko protestno zborovanje proti fašis««, ki sam po sebi pomeni vojno ns-varnost. Kot govorniki so, sestopili Vandervekle za Belgijo, Friderik Adler za Nem&ko Avstrijo, Leon Btam sa Francijp ¡* Wells zs Anglijo. Celokupno časopisje obsoja fašistično hujskanje na vojno ter zlesti brsnl J» goalsvijo pred noulcmeljeaiiai j napadi fašističnega tisks. Naročajte knjige „M SILVESTROVA ZABAVA kluba it. 1 ▼ Chicagu v torek 31. decembra zvečer, Lawndale Ma.onic Temple, Millard k;-.,•■;■:. - Ave. and 23rd St. Domača godba. Pro.to- tt||Lg ra za 500 ljudi. V.topnice v predprodaji 75c jcv. » • «rti - ¿i • * 't:\W- : 'A..... (Nadaljevanje.) Utopimo v Hiruiu. Zlezem o ua in proti Dubrovuiku. . - Bazdal ja med liruieiu (prista-niftee Dubrovnika) in Dubrovni-kopi je precejšna. Zdelo ae mi je, ko emo ae sukali okrog mest-iih aidov, da nas fantje peljejo na »prehod, ali ko smo končbo vstopili pri mestnik vratih -v mesto samo, «eiu spoznal svojo zmoto. Dubrovnik je trdnjava. vsemi4emblemi moči, je zgltdal|uia so emblemi sv. Blaia, pstro-kot poosebljeuje moči in sile. Ali na mesta. ne ou, in ae uiSllodbor euajstori-ce nI bil odločilen, fatriciji za daj v velikem zboru (Maggior Cousiglio) so bili vlada, nevidna vlada, ki je volila in odstavljala rektorje po svoji volji in pazila, da ni prišlo prevtč moli v roko posamezniku in manjsitli. Vsak patrieij, star čez 20 let dobrega značaja, jo bil član tega zbora, Dubrovnik- iiua veliko poglavje v jugoslovanski književnosti. 3 u se je istočasno z reneaauco v Italiji začela probuda hrvatske književnosti. Hiško Menčetič -(1457-15*20), Ranjina, Palinotič. (Jorgjie, in še posebno avtor "Os-msna," Kranjo ilandolič (156*-Ti in nebroj drugih so dvignili ime Dubrovnika in dalmatinskih Hrbo-llrvatov tir dali mestu Dubrovniku pouosno ime *4 Slovanske Atene." Tudi ua drugih poljih V*Qe ao se Dubrovčani od ikovali. V ma- se dviga kot da je del uzidju trdnjave; to je samostan doimmkan* eev, kateri je bil sezidan leta 1306. Tu se uehsja precej lepih reči. Nad prvim oltarjem ua levi je originalna Titijauova slika, Marija Magdalena s sv. Blažem. Na desni strani glavnega oltarja sta dve sliki Nikolaja Dubrovni-čana (Nicolaus Ragusinus), ki sta pa radi preveč restoriranja izgubile precej svoje nekdanje lepote. Zatem je se več slik ita- ljansk.h mojstrov iz zgoduje Klo-reutiuske Šole, ter v zakristiji zelo pokvarjena slika sv. Duha od Vanarija. Cerkev ima veliko zakladnico kjer hranijo med drugim križ srbskega kralja Štefana Uroša (1321—1896), Zatem je precejšna knjižnica z dragocenimi rokopisi. Od tod gremo na gtraduu, Še par korakov pa smo pri Divoni. * ( (Dalje prihodnjič.) 0 RAZSTAVI PERUSKOVIH SLIK V PITTSBURGH!). PA. Štiristo petdeset oseb si je ogledalo slike. Razstava oljnatih slik in skic, ki so delo slovenskega ameriške tematiki in fiziki je Marino <»he- .. „ 0 x. tulili par tisoč ljudi Kni člani razstavnega odbora »o storili koliaor so mogli, da bi podvzetje uspelo drugi so šli prt ko brez zanimanja kar je pač običajno v vseh odbo tih te vrste. . • i Okrog 450 oseb je plačalo vstopnino na razstavo. Znašala je 25c Eni so prišli večkrat, iz česar sle o i. da jo je vsega skupaj poseti-lo 400 cseb, Slovencev, Hrvatov. Srbov in drugih, ki so se sanjo interesiruli. Vstopnina, naravno ni niti od daleč plačala stroškov. Slik j<; bilo prodanih za $628 Vzeli so: Frank Eržen, "Cvet iz vrta," $175; Hrvatska Bratska Zajednica, "Na Bledu," $65, Društvo "Postojnsks Jama," 8. N. P. J .(Cauousburgh), 44Ob Sa ram ■ i smasssi KORČULA Tie. da so bili Dubrovča-ai apretni državniki ali tudi dobri vojaki. V večnem boj« * Be-aetkami so \ slednje neštetokrat premagali, istotako Srbe, Arabce * I«, turke. Njih trgovina je rast-| la;in z njo *e jim je dvigalo bo-o. Kontrolirali so skoro vao o s Balkanom in tako po-i poleg Benetk ena glavnih ^^^ h sil ob Jadranu. Njihova državna forma je bila IMm beneški ali kljub «ličnosti drugačna. ' Mestu so vladali pa trisgi kot v Benetkah, na meato *oša je vladal rektor, ki pa ni faael pravic in moči beneških do-itf. Vsaki mesec je bil izvoljen relstor, ki v reanici ni bil dru-kot marijoneta. Ob alav-prilikah oblečen v krasno o z rdečim plaščem, obdan z m trgovsko in državno inoe na vr«. hunec. Kdor pozua zgodovino, ve, da da ni bil položaj U male republike lahak. Obkrožena od vseh strani s sovžnimi državami, in šc posebno zavistne Benetke, je v^elo vse spretnosti takta is dostikrat sile. da je mogla skozi tisoč let ohraniti svojo neodvis- t , * • nost. * Utrdbe. Dubrovčanje so se zgodaj utrdili mesto. Prav pri morju na o-gromnih skalah stojita trdnjavi Lovrjenae in Bokar. Obe sta bi li postavljeni začetkom trinajste ga stoletja. Te trdnjavi «ta vezani z ogromnim zidom in se «pajata v hribu z Mičeta stolpom. Tako je mesto popolnoma okroženo z zidom in je bilo v tistih časih v resnici ne vzeti ji vo. fte danes nudi popotniku veličasten pogled in ob enem nudi priliko opazoval cu razumeti, kakšna so bila nekdanja utrjena mesta. 'V Evropi «ta samo dve mesti, ki imajo še zidovja podobno dubrovniŠkemu — Carcansonne in Aigue-Mortes ▼ južni Frsncijl. * Mesto ima dva vhoda. PlaJk in Pile. Nad obe- Dubrovnik jč tekosi zadnjih «tolsti j zelo trpel in «ovratniki so Zaplenili vse kar je dosegla njih roka tako da je izvzemši nekaj cerkev in knjižnic vse prazno — na žalost — vse prazno. Ali nekaj je ostalo, to «o hiše, palače in utrdbe, ki «o preživele silni potres, potem morje v ospredju, lepe gore v ozadju. In potem tiste čudovito lepe ciprese in oleandri, ki delajo mesto in okplico kod en «am lep vrt. Ko sem videl vse 1o se mi ni zdelo čudno, ds so branili vso to lepoto in ohranili svojo neodvisnost skosi tisoč let. Je bila paš vredna. iMi amo stanovali v hotelu de la Ville na Gundoličevem trgu. Preeej čeden starinski hotel z dobro kuhinjo. Od tu sem imel prsv blizu okoro do vseh znamenitej Ših točk mesta. Nekoliko opisa. . Začnem pri vhodu Ploče. Takoj pri vhodu opaziš zvonik, ki t*. Wm. B. PUTZ Ckwo'iC'^lFlori.t Cvetlice In venci ss vae «lučaje 8134 W. 25th St, Cicer®, IU. TU. : Cicero 69. N® domu Cicero 2143 Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. orga- >_____ * • mzacij. » December. CLEVELAND, O. —.V nedeljo 21. decembra konferenca JSZ. t pro.lo ril* kluba it 27 v SUr. nar. domu. BRIDGEPORT, O.—Veeellca i» W*Uu khske št. U • druitvom v »«belo SS. 4m. » Slove«, •ki deeraai m Boyd.villu. CHICAGO, ILL—Silve.lrova mm-Uea kluba št. 1 V terek 31. «Uc. V Lswadsls Maeeaic Temple. PINEY FORJC. O. —■ SUrMtrevs aabava kluba šft. Si JSZ. e torek 31. doc. pri s. Fr. Zoreršaik«. • - r - 1930. WAUKECAN, ILL. — Pod avspl-d jo klobo It. 4S JSZ. rprisori dramski odsek klobo št. 1 JSZ. tridojo»«*? dramo "Mrak" r oedoljo 12. ioooor%. CHICAGO, ILI--V nedeljo 28. Joaearja oofloika pred.lava klobo št. I v dvorani ČSPS. COLLINWOOD. O. — VomIIco io •rodetava klobo št. 4f JSZ. v nedeljo S. februarja ▼ Slov. doL domu. BARSERTON. a — Moikorodoo veselico klobo it Sil JSZ. on Post-•I rošor 4. marca. CHICAGO, ILL.—Prodsueo drom. tketa odseka it. 1 e oedoljo 30. mor-ca v dvorani ČSPS. CHICAGO, ILL.—K«aeort wSoroM r nodotjo 37. aprila v dvorani CSPS. DETROIT. MICH. — Prvomajsko slavno«! kluba št. 114 JSZ. v «obete večer tt. apHla v Hrvatskem dom« aa KJrbj Avo. CHICAGO, ILL.—Dao 1. maja ma)eko «lavooat klobo it. 1 v dvorani SNPJ. OSMI REDNI ZROR J. S. Z. dne 30.—31. moja ter 1. jooija v most« ki so Uo»f«vo določi meseca januarja >ossssssossss»s»o»s»sssc-»^ ! KNJIŽEVNI i VESTNIK. »....... ........... vi4' in 44V gorah," $100; John De kleva skico "Otoki," $18; Ktbin Kristan, "Kiuetski dom," $50; \Srbobrau," "Vrtni evet," $60; Frank Shubcl, skico 44Kranjska gora," j "Slovenski dom (Pittsburgh), 4'Jezero iu borovci," $125; John Varoga skico •4Slovenska vas," $10. "Kako ste zadovoljni z razstavo T" je vprašal pisec umetnika Peruška. 4 4 Veseli me, ko vidim, da so prišli tisti, ki se zatiimajo ¿a slike, celo od daleč, da jih vidijo. V ostalem pa je vse tako ka ker sem pričakoval. Človeku dobro de, ko vidi, kako se eni trudijo." Razstavo so omenjali več ali manj akoro vsi slovenski listi, nekateri hrvataki, med njimi posebno "Zajedničar," ignorirali pa so jo, v kolikor je poročevalcu znano, "liadnik," "Svijet," "Hrvatski List" in uajbrž še kateri drugi. Pohvalno jo je omenjal tudi 'Srbobfan." V Penusylvaniji je 30 slovenskih dvoran, med njimi mnogo v bližnji okolici Pittsburghs. Med njimi je kupilo slike samo druš. 'Postojnska Jama" za svoj dom v Canonsburgu in .Slovenski dom v Pittsburghu. v katerem je bi-» la razstava. Ko ao eni Perušku Kritizirali brezbrižnost ljudi* j"n je rekel. 44 Prosim, ne grajajte v listih nikogar. Jaz sem zadovo-' I jen ..." "Kako vam ugaja PittsburghT" Perušek je odgovoril: "Prišel sem sem z veseljem. V tem di-•mu in megli, ob teh hribih sem dobil lepe motive za nove slike." Tako bo mojster Perušek naslikal nekaj novih umotrorov, slike Pittsburgha, kakor ga vidi u-metnik. ^ Rojaki v Canonsburgu, člani urus. 4 4 Postojnska Jama," so ga povabili enkrat medse. Odzval se je. Fr. £rzeu ga je odpeljal tja, in imeli so, kakor «o se vsi izražali, prav lep večer. Sugestirali so, da bi Perušek razstavil svoje sliko enkrat pozneje v dvorani tega društva, in upam, da se to zgodi. Po razstavi je Šel Perušek na o-bisk v Cleveland. Poročevalec. SOCIALNI IDEALI se imenuje knjiga, ki jo je izdala Izobraževalna akcija JSZ. To je njen četrti zvezek. Spisal jo je Ivan Molek. Vsebuje pregled gibanj idealistov skozi vso znano zgodovino. Spis je globoko zamišljen, velike vzgojevalne in informativne vrednosti. Drugi del kujige tvori razpra Va "Kako si je človek ustvaril Boga." Spisal jo je John Ke-racher in prevel J. M. Oba dela zaslužita veliko cirkulacijo, vsled tega bo Izobraževalna akcija raz-pečala to knjigo v mnogo tisoč izvodih. Cena posamezni knjigi (mehko vezani) je 35c. Naroča «e v knjigarni "Proletarea." tacijskega zbora; Tone Heliškar: Cesta; Talpa: Novi ruski roman-Kiodor Uladkov; Tone Cufar: V kačjem carstvu; Luedeoke : Problemi zakona; Mladinski vest ni k; Ne bodite tako mlačni; Po svetu; Knjige in knjižnice; Dramatika; Telovadba in šport. Razen tih je v tej Številki več drugih spisov. 4,Svoboda" je mesečna revija, ki jo izdaja Delavska kulturna zveza Svoboda v Ljubljani. Njen urad je v palači Delavske zbornice, za Ameriko pa ima zastopstvo "Proletarec". Naročnina za celo leto je $1. To revijo našim naročnikom toplo priporočamo. Ameriškim narečni k 0711 «»» jo razpošilja iz urada "Proletarea" V svrho sigurnejšega prejemanja. o "SVOBODA", .11. '(novembrska) številka, iiua sledečo vsebino: Cvetko Kristan: K 75-htnici Karla Kautskega; Edvard Siin-mel: Kako si je človek ustvaril boga; Ladislav Lakatos: Iz mi-lijonarjevega dnevnika; Tone Čufar: Na praznik smrti; Ciril Stukelj: Radio, kultura, delav-stvo; Heinz Luedecke: Nova plesna umetnost (s slikami); Mile Klopčič: Iz režijske knjige reci- Debata v Clevelandu o krščanstvu. Lazar Petrovič, urednik "Rad-ničke Borbe," in Milovan P. Šuu-dič, pravoslavni svečenik v Lo-rainu, bosta v nedeljo 5. januarja debatirala v Slov. nar. domu v Clevelandu o temi 44 Ali krščanstvo vodi v osvobojen je in blagostanje delovnega ljudstva V' Pozitivno stran bo zastopal ftundič, in negativno Petrovič. Vstopnina je 2">c za osebo. ALI NAÂ razpeSavate KOLEDAR? Apiary družinski koledar js knjiga velike litorarns vrednosti. Zasluži, da jo pomagate raspsča vati. Štorits kolikor morste, da ga v vaši naselbini vsakdo naroči. (Tajoike klobov prečimo, d« •poroto datume «volili priredb, do jik v ta sesaam.) Lične tiskovine, hitro in po zmernih cenah, vam izdela TISKARNA "SNMEILMSTI" m. Last Češke federacije S. P. • • V ' 2534-36 So. Kedzie Ave., Chicago, T*L: Crawford 3333 "Proletarec" se tiska pri nas. Sprejemni Program » — priredi — CLEVELANDSM FEDERACIJA -11, r. J.-« v oedoljo popeldaç v Slov. Nar. Domu «o St. Cloir Ave. Cleveland, Ohio SPORED: I. del 1. s) "Koračnica SNPJ.," A. A. Bombac igra. . Sovereign Orchestra h) -Slovene Medley," C. Barnes 2. Poodrovoi govor, o pomenu programa...... Jo«. A. Siskovich 3. Govor, I. podpredsednik S. N. P. J.........Andrew Vidrich 4. Sprejem novih članov io élonic............A«drew Vidrich 5. Govor v angleftkem jesiku........ .......John Loko. ml. 6. "From tke Heert ef a Peer CM." deklamacija. Bertha Erste S Louis Belle 7. a) "Plaoioer,- Uglasbil J. Ivanush, dvospev \ Mmrj |wM|fc b) "Ti si «reo zamudila," Zorko Pre lovec, alto solo.............................Mary Ivanush c) "Planinec," Emil Adamič, tenor solo........Louis Belle d) "Domovini," dvospev..........Louis Belle io J. Ferlufo Na glasovir spremlja MU« Anna Erste 8. Umetni ple«...........................MU« J. Martinjak Na glasovir igra Mol y Plot 9. "Valse Ballet," ples.....................Miss E. Prostori Na glasovir spremlja Moly Plut 10. a) "Sonore," Jos. Nathan................. b) "1 Know a Lovely Garden," G. T. Hsrdelat poje. .Jennie Sterle Na glasovir spremlja Irma Kalen ODMOR. IL "MED BRATI," Igra v enem dejanju, spisal Ivan Molek. OSEBE: Čorli Bratiž..... .................Avg. Komar Njegova žena...................Mrs. E. Švigni j Gina, njena sestra.............. Miss A. Stanonik Koro«, društveni tajnik...... .....J. F. Terbiian Kufer, Sgent.......................J«*- Birk ml. Prvi agent........................Looi« Zorko Drogi agent....................Aot. Jaakovich Igra se vrii v sedanjosti, v večji slovenski naselbini. 12. "Overtoro" in ,4Gyp«y Festival," Al. Hayes, igra..............4..Sovereign Orchc.tra 18. "Starokrejski dimikar io učitelj," proizvajata...............A. Eppich in Frenk Mahne 14. "Exit Marek," igra..................Sovereign Orchostra ZVEČER PLES V SPODNJI DVORANI Radio la prijasnosti posodil Wm. Sitter DAROVE V NOVCIH ZA BOŽIČ pošljite svojim sorodnikom v stari domovini potom naše banke. Vsako denarno pošiljatev dostavimo v najkrajšem času in po najnišji ceni. Pošiljamo jib vsak dan večjo itevilo in smo ▼ direktni zveza s starokrajskimi bankami. Božični Izlet v staro domovino smo organizirali letos s velikimi in najhitrejšimi parniki pod vodstvom skušenib spremljevalcev, ki so strokovnjaki v tem poklicu. Vsa U postrežba je brezplačna. Originalne cene. Za pojasnila se obrnite na ■ 4*44 . ja. m ' Kispar American Slate Bask 1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. Ar kadi j Averčenko: MOJ NEČAK IN PURAN va sramota pade na celo družino. Kako naj bi stopil obložen • tako sramoto, ie prednje) List njegove cerkve, glavno glasilo njegovega ikofa, je raztrobilo njegovo sramoto po svetu. on pa se ne sme braniti z nobeno besedico, kajti sveti spovedni pečat mu nalaga večen molk. „ • ¿e bridejše pa je bila njegova bolečina, ker je izpoznsl v slogu pero najmarljivejiega so t rudnika "Katoliškega glasnika," gospoda Grosa. Uničevalec njegove sreče, njegove časti, njegovega življenja, ga imenuje judeia svete cerkve . ¿upnik Hercog seveda ni mogel vedeti, da je njegov naslednik kaj nerad napisal ta članek. Toda ¿kof ga je po končanik duhovnih vajah pri slavnostnem abedu pozval, naj napiše ie za večerni list ginljiV članek in jasno mu je določil tudi vsebino. Kaj naj bi bil storil druzega, kakor da je izvršil škofovo zapoved) Sedaj pa odstavljeni župnik tudi zadnjega koščka kruha ni mogel več pogoltniti, dasirav-no je bil še lačen. Kaflcor brez duha je gledal mokrih oči na čevljarja. "Ali ste čitali? Kajne, sedaj pač razumete, zakaj vendar ne morem postati katoličan. V mojem svetesa pismu je zapisano: "Ne sodite, da ne boste sojeni I" — in še nekje pravi Bog v mojem svetem pismu t "Maščevanje je moje!" Kar je storil vaš škof, se ne vjema z evangelijem. Ta škof ravna, kakor da bi bil on sam evangelij, zato ne morem sprejeti vere, ki je zoper evangelij in ostanem pri mojem svetem pismu. Tudi moja žena je dejale, če je ta župnik še toliko zagrešil, —" ^ _ "Župnik je nedolžen," se je izvit plašen klic iz Hercogovih ust. "Gotovo ga poznate bolje nego mi," je sočutno dejal fffeprosti mojster. "Kaj ga ga bi poznal! Saj sem jaz — jazi . . ." Zaihtel je in glava se mu je sklonila na roki, ležeči fm mizi. Bilo mu je, kskor da ga tlači mora prsi ... "Zato imate torej obvezane prste ..." Nič druzega ni mogel reči preproeti mož, ali v očeh so se mu svetile solze dokritoerčnega sočutja. Mojstrinja. je pravkar prišla z otroci in je slišala vse. Spoštljivo je pristopila k mizi, ne da bi zinila be&do, nagnila se je ter je poljubila obvezano roko. Potem je pogledala jasnih oči svojega moža. Ničesar ni rekla, ali pogled je dejal; "Odslej je tvoja vera tudi moja. Izpred moje neusmiljene cerkve se rešim k tvojemu Bogu ljubezni." Potem ae je ozrla vsa srečna po svojih otrocih, ki so plašni ogledovali tujca, ki jim je pojedel današnjo kavo, pa je molče podala možu roko. Govoriti ni hotela, da ne bi užalila ukogegs župnika, ki je bil nehote vzrok njenega preatnpa na evangeljsko vero. Ali oče je razumel npgled na ogpoke in stisk- roke: "Vzgojila bova svoje otroke v veri I ju-bežni, da po.t««jo dob,i ljudje m pravi W jam. Potem je ukazal otToEom, naj poljubijo gospodu roko. Dvomeč so pogledovali otroci zdaj mater, zdaj tujega moža. "Saj to ni peter, ta nima posvečenih rok." so plašno ugovarjali. "Le poljubite te roke, dvakrat so posvečene; enkrat z oljem, drugič pa z lastno krvjo. On je še več, nego naš prelet." "Morda je celo apostol," so mislili otroci; "saj apostoli tudi niso imeli tako lepih oblek in zlatih verig, kakor gospod prelet." In sedaj so se redi odrekli kavi za danes, pa so zadovoljni jedli suho žemljo, preden so šli na šolsko mašo. Samostanski zvonovi so slavnostno peli v sveže jutft» župnik je pa sedel v malem vrtu protestantovskega čevljarja. Dobri ljudje mu niso dovolili, da bi odšel;. pri kosilu so ga hoteli imeti za tiMU- Na nogah je imel copate, ker mu je hotePkaojsteT podŠiti čevlje, na katerih je bil v samostanskem jetništvu popolnoms raztrgal podplat*. Sveto pismo, sVojo najljubšo knjigo, je vzel seboj in pratkaf j« v njem: "In če bi go voril z jezikom ljudi in angeljev. pa ne bi imel ljubezni, bi bil kakor doneča ruda ali kakor zveneč kragulj. In če bi znal prorokovati; in če bi poznal vse skrivnosti in imel vse znsnje in najmočnejšo vero. tako da bi preetavtjal gore; če bi «ni nedostajalo ljubezni, ae faš bil nič . . . Ljubezen je potrpežljiva, je blaga; 1 j »bežen ne zavida; ona ni aesnerna; ona se ne rascvita; ne tali blagostanja; ni sebična; ne da ee razto-gotiti; n« misli nič zl«ga; ne veseli se nad krivico, pač pa nad resnico; vse prenaša; vse veruje; vse upe. vse pretrpi; ljubefen ne ^pnča nikdar. Zamišljen je dvignil pogled aad knjigo. Ali na nosil te ljubezni seboj, vedno in povsod? Ali ni ozn^njeVal te ljubezni z besedami in s primeri) In vendar še pri svoji cerkvi ni našel ljubezni. Kakava« je moglo zgoditi, da prihajajo v njegovi cerkvice tisti ljudje do veljave, ki se jej 6 prejMr in neslogo mesto ljubezni) A danes ga niso mogle potlačiti take misli; danes je vendar zopet pravi dan ljubezni. Včeraj je našel svojega Boga, ko so ga bili zapustili duhovniki njegove cerkve, danes pa je navsezgodaj našel celo dobre, ljube ljudi. In tudi solnce ga obseva v topli ljubezni. A treb* ji je najmilejših. najboljših žarkov, da izvabi mraz zadnje noči in mrzloto trdo mramornih stopnjic iz oslabljen** teles*. Ko je odvzel preprost čevljsr hladnosti mogočnega prelete škodljivost, premsgs pač tudi solnce mraz ene noči. Dočim je sedel župnik na vrtu, čevljar pe zdravil bolne čevlje, je odšla mojstrinjs na o-krajno sodišča. Tam je bil v službi star diur-mst. polsg njenega moža edini protestant v tr gu. Čudno, da j* hitela prav k temu možu. ko je bilo vendar toliko bogetih kstoličaaov v krstu Vesela se je vrnila domov in je povedala svojemu iftoig. kakšno tpjnoi je dobila za ubo-zega župnika. Denarja seveda nI gnhUval* al» vrnile se i* t dobrim sv^orti; opnldne pa pride gospod Jarošm sam s priporočilnim pismom za svojega brata v Solnogradu. (Dalje prihodnjič.) Žena j« pogledala v kabinet svojega mola in rekla: "Vasilij Nikajevič, tvoj nečak je prišel." "Kaj pa hoče t*/' , " ČestitatiP "Vrag naj ga vzame!'' "A vendar, sorodnik je. in u-boga para «pridi ven in daru/j mu kaj f' "Ali ne more! tega sama stori- ti r "Za Boga saj se morda ife morem raztrgati, vendar ne morem biti povsod sama! Biti moram v kuhinji in peci purana!" "Da, purana, kaj «aj tu naredimo!" "Imamo «amo euega purana, ti pa ai povabil goste za danes in jutri. Z enim puranom ni moči pogostiti toliko ljudi. Vaa sem obupana.'' "Ali ue moreš dati na mizo danes ene in jutri druge .polovice purana T'' "To ni mogoče. Ljudje bi se nam smejali in jutri bi vedelo vse mesto.1' "To je res kočljiva stvart,.Kje je ta bedak, Stepa T - * 'IStepa? V predsodbi sedijo *4 Naj stopi noter. ¿Odpravim ga, še preden pridejo gostje." Neu^k Stepa je stopil v kabinet. Bil je velik, ruišičasf clečfco s širokimi usti, motnimi, prestrašenimi očmi in vpadlimi prsi. Roke je imel zelo dolge in molele ao mu za četrt metra iz rokavov, hlače že dolgo niso imele robov. Lasje so mu padali globoko na •čelo, da ga ni bilo videti .Med desno nosnico in debelim vratom je imel veliko bradavico. Skratka — Stepa ni bilo nikakšen Ado-nis. "Dober dan, Stepa!" ga je pozdravil stric. "Kako ti jet" J "Hvala, dobroi Čestitam za q»raftnike ¡n želim vse najboljše!" , "Hvala! Da, hm, kaj sem že hotel reeif Stepa, ali mi lahko preskrbi« purana V "Danes t" "«Da, danes!" "Kje naj dobitil 'dane puranu t Pia/nik je ia ' Vsilija «a^MoT«t "Veš, Ste|is, satnn enega purana imamo, grist* pa tuno povabili ga danes in za jutri. Položaj je zelo mučeni"V J* * ">Za "Boga, ko-t'pridejo gostje, recite, da ate bolni." " Videli- so ine >$e. danes najesti." "Recite, da je kuharica purana prismodila.*' "Če pa gostje pogledajo v kuhinjo? Kaj tedaj T Videli bodo purana, ki pa ni njim namenjen. Jutri pogrejemo purana in ga predložimo dmgim gostom — "Stric! Nekdo izmed gostov bi moral reči, da je škoda načeti purana/' Stric ae je nervozno ugriznil v ustnice iu zamišljeno rekel; "Stepa, ostani pri obedu in govori zoper razrezanje purana." "Stric, ljudje se bodo zgraža* > (Roman, poslovenil E. K.) < ► »IMMMMMIMMMMMMIMMMIMM! > (Nadaljevanje.) Le poglej ga. Ali g« še ne pozneš) Moram ti torej pomag*ti. Ali se ne spominjaš več, d* ai sedel pred mnogimi leti, ko, si bil še ubog pomočnik, daleč od tod v gostilni, pa je plač*l kaplan za te vrček piva) Kajneda, sedaj se spominjaš. Kako lepo je znal oni kaplan govoriti o hribih! Prišel si takrat iz protestantovsks Nemčije, kjer nimste tako lepih gora. Ali še veš, kako so se ti dvigale prsi, ko je opiaoval gorska svetišča) Kako si tedaj romsl tjs med plani-ne in si ne najvišjem vrhu molil Boga mnogo lepše nego v cerkvi) . /, Glej,, kaplan, ki te je tako lepo učil Čitati v knjigi prirode, sedi pred teboj. Kaj mi ne verjameš) Meniš, da je postopač, tvoj kaplan pa da mora biti že davno župnik» in škof) Ce mi nočeš verjeti, p* g* vprašaj sam." In priproeti čevljsr ga je res vprašal, a šele, ko je solnce san)o zbudilo okrepčaneg* moža. Jasen je bil župnikov pogled, ko je videl, da se upira prijazno nanj dvoje zvestih, modrih o-či. To niso bil* oči njegovege škof*, ne gospoda pretala; bile so oči dobrega človeka. Zato sta bila tudi oba mož* km*lu skupaj v čevljarski delavnici in vsak je imel pred seboj velik lonec kave. Drugič gs je mojstrinja že nepolnila župniku in trije veliki kosi kruha so našli svoj pot skozi gl*dn* ust*. Čudno — kako domačega se je počutil med temi tujimi ljudmi! Tek* sreča! Snoči je zopet našel svojega Boga in že zjutraj najde zopet dobrega človeka. Kar je zaman iakal v bo-gstem samostanu, je n*šel v čevljarski delavnici. Pa kaj je znal čevljar pripovedovati! Začenši od časov svojega potovanj* pa do dneva, ko je našel v hčerki svojega mojstra zvesto, ljubo ženico. Seveda lahko ni bilo, ker je pro-teetant in mm* r al zapustiti svoj* ver*. Vzajemna ljubezen je p* končno le zii*g*l*. čeravno je izgubil bog*t* naročil* s*most*n*. Dobro je bilo za župnika, da je čevljar neprenehoma sam govoril. Kajti malo da se ni v skoraj celoletnem jetnišču odvadil govoriti« plaho so mu prihajale besede ig^uaC kakor da bi se bal lastnega glasu. * Tem zgovomejše pa so bile njegove oči. Veselile so se nad srečnim dužinakim življenjem usmiljenega dobrotnika in nehote je pomislil: Ako bi bil tudi gospod prelet tako srečen družinski oče, me ne bi bil mogel tako neusmiljeno zavreči. Takoj se je razjezil nad neumno mislijo, ki se pa ni dala pregnati, temveč je dalje predla in z nežnimi nitkami je potegnila škofe in župinke v avojo mrežo ter je iznova zadela: Ako bi duhovniki poznali tako srečno družinsko življenje, bi imeli mogoče več usmiljenja in ljubezni za druge ljudi. Nit je pa prerezana: Duhovniki niso zaradi ljudi n* svetu, kakor je nekdaj menil idealist; samo služabniki cerkve so in samo v tej službi imajo dovajati cerkvi ljudi. V tem je pripovedoval Zgovorni čevljar dalje, dočim je župnik grizel Četrti kos kruha. Mojstrinja je bila odšla, d* je oblekla otroke in jih pripravila za šolsko mašo. Čevlj»r je pripovedoval o dobri duši patra Oton* v samostanu, ki ga je bil s svojim lepim primerom ljubezni in milobe izpreobrnil na katoliško vero. 2e prihodnjo nedeljo naj bi izpoznal v samostanski cerkvi katoliško veroizpovedenje. To bi bilo veselje za njegovo dobro ženo. Toda sedaj je zopet konec s pokat olič en jem Sedaj ne more več storiti tega, temveč žen* sprejme njegovo vero, ker sta slučajno čitala v nekem katoliškem časopisu, da katokč*nstvo obsega prave vere Jezusa Kristus*. Sedaj je izpregovoril tudi župnik, rekoč, da je nemogoče, da bi bilo kaj takega v katoliškem čaaopisu. Mojster d* je mor«) pač kaj napačno razumeti, kajti za pristnost in resničnost katoliške cerkve jemči s svojo glavo. Resnege obraza je poiskal protestantovski Čevljar med svojimi knjigami časopis. Slučajno m* je bil prišel list v gostilni v roke. Ko g* je či-tal, mu je prišel pot na čelo. roki sta se mu za* čeli tresti, črke so mu plesale pred očmi. Citat* je še enkrat, pa tretjič; svinčena teža mu je legla na prsi. Mislil je, da je našel v katoliški cerkvi pravo pot v nebeea, časopis pa mu je neusmiljeno razdrt upapolno vero, prav sedaj, ko naj bi že v treh dneh postal srečen Član te cerkve. Vzel je časopis domov za svojo ženo* in sedaj je izročil župniku list. Bil je "Katoliški glasnik." Brez zanimanj* je začel župnik čitati; ali naenkrat so se mu povečale oči, tudi njemu so se začele tresti roke in moral je položiti list na mizo. V njem je bilo njegovo ime. Ves uvodnik je bil njemu posvečen; z vznešenim jezikom je bila opisana žalostno vzvišena ceremonija, ki jo je bil škof tako usmiljeno izvršil nad nevrednim župnikom. Potem je priti* priliznjena hvala, namenjena škofu, ki ga )e razsvetlil sveti duh. s kletvijo nad nezvestim duhovnikom je pa zaključil članek. Tako je bila torej r*ztroblj*na njegova sramota po svetu; to bodo čitali po vseh župnijah, v katerih je goreče deloval in z ljubeznijo služil cerkvi; v enem dnevu poruši ta časopis vse, kar je sezidel v dolgih letih truda- in odrekanja z neznanskim delom. To bodo čitali vsi. ki so verjeli vanj z zaupanjem. Kot slab duhovnik, kot lažnjivec in goljuf jim bo pred očmi in vse. kar je kdaj učil in pridigal, bo za tisoče dobrih kristjsnov prszns slama. To boli še tisočkrat bolj, kskor strgsnje prstov; to se zsdirs nsrav-nost v srce. Bolj boli to, kakor jetniitvo in glad in mraz. Delo vsega njegovega Življenja je uničeno. Ta članek v katoliškem listu bo čitala njegova sestra; čitali ga bodo vsi sorodniki. Njego- "To ni vaing. Zabavljali bodo v srcih. Morebiti celo poreko¿ to je originalen šaljivee.- .laz bom zaradi lepšemu nasprotoval» ti moraš vztrajati pri tvoji zahtevi! Stopa, zakaj stojiš, sedi vendar!" "Stric," je rekel Stepi in o-gledoval svoje raztrgane čevlje "kupiti mi morate nove Čevlje!" "Rad; najmodernejše šimi-Čevlje dobiš. Glavno je, da s« stvar^s puranom dobro konča." "Stric, zanesite se name P' Ko so sedeli gostje za mizo, je rekel gospodar: kako na Stepo! "Gospoda moja, to je moj nečak, originalen saljivec, Stepa Fe-rlorovič, sedite vendar! Ali želite kozarček vodke!" Stepa ae je smehljal; pomeneal si je roke in izpraznil kozarec v dušku. "Neki moj sorodnik, general, piie vodko kile iz steklenice," je rekel nato. "Ali je to oni general, pri katerem si bil za krstnega hotraf" je vprašni stric. ' "Ne, to je drugi. Ko sem bi! nedavne tega v inozemstvu, sem videl nekaj generalov." "V inozemstvu ste bili T* * "Da, vsako leto potujem v iha je kmalu vodil pogovor. Pripovedoval je ua j ue verjetnejše dogodivščine. Ko je ravno začel pripovedovati o aretaciji noke^a mednarodnega plezalca po pročeljih, so se odprla vrata in služkinja Daša je prinesla krhko za pesnega» purana' tkni *¥ai «ia (poželjivo gledali pečenko. Stopa , je tresnil z rokami in v/.kliknil: 4 * Zda j pa še puran! To je strašno! - Znorel bi! Gospoda moja, toliko sjno že. jedli, ali je sploh še |M»trebno. da načnemo purana T" Gostje so nekaj mrmrali v brk. "Tudi jaz tako mislim!'r je vzkliknil Stepa. "Prosim, nesite purana zopet ven." . ) poar«duj« najcenejšo do.t.vo de.trn.h pašiljk is Amerike v 7 doaoviM ia oWatno 3.) poeraetaja v vsak gespodarekih «a4av*k hitro i* po east. Denar, ki se namerava poslati v staro domovino^ naj se nakaže aa ; račun Zadružne banke na Bank of New Yark, U-15 > Union S*mara, New Yaffc, N. Y„ istočasno naj se Zadružno banko o ; tem obvesti in naroči isplačflo. Naš upravni zastopnik sa Amerike > je Jssepk Menton, 15824 Nermandy Ave., Detroit, Mich. Obračajte : se naaj. Obračajte se v vseh bančnih postih s« stari kraj aa Zadrslaa o banko v Ljubljani. ■eeeo**se**eeseeseessaeessssass*eesssass*eaaaesessta 1930 »• . • *■ • 77 ja sedaj razpošiljamo Bogata vsebina. Umetniško ilustriran Sodite njegovo vrednost \ DOPISI Zopet bo veselo. Kje? Na Silvestrrovi zabavi kluba èt. 1 J. S. Z. Chicago, HI. — Ce želite prebiti Silvestrov fSŠer fta v družbi, àjcr ne boste imeli nobenega v/roka sa dolgočasje, tedaj se vidimo na Silvestrov večer v veliki spodnji dvorani Lawndale Ma-MMiic Temple na S. Millard in 23rd 8t. Ako ae pripeljete a karo po 26. cesti, izstopite na So. Central Park A Ve. ali pa na Lawndale Ave., pojdite do Millard uliee in potem severno do dvorane. Ce se pripeljete s 22nd Street karo, pojdite doli istotako na Lawndale ali pa S. l'entrai Park Ave. in potem imate blok južno po 'Millard Ave. do dvorane. Enako «prikladna je Ogden kara in nad ulična železnica. Ce se pripeljete s slednjo, vzemite Douglas "L" àô Lawndale Ave., potem pojdite nekaj korakov vzhodno po Opden Ave. do Millard Ave. in potem »Iva bloka južno do dvorane. Lawndale Masonic Temple je eno najlepših polsopij na zapad-ni strani v tej okolici. Dvorana, v kateri ho klobova zabava, je tako prostorna, da lahko sedi pri mizah več sto ljudi in že je veliko prostora za plea. Nič prehajanja iz ene v drugo dvorano. Velika garderoba. Ves komfort, ki si ga morete želeti. • Sodrug vMafh Videgar, ki ga vidite na vseh naših priredbah, aktiven in spreten, je «prejel nalogo, da napravi za to priredbo krvavice, kakršne ste jedli doma v starem kraju. (Videgar je mesar »po poklicu. Svojo nalogo bo mojstersko izvršil in marsikdo si #a 'bo zapomnil tako, da mu ho po tej zabavi dal aadaljna naročila. Naže kuharice bodo skrbele, da boste pofctreŽeni čimboljše in točno. Vzrokov za žejo ne bo vslie prej omenjeni delikatesi. Igral bo orkester in dva harmonikarja. To bo nafta *4Oid Time" part.v. Vstopnice so po 75c v predpro-daji. Dobite jih pri Članih in članicah kluba it. 1, v uradu "Predetarca" in pri tajniku Petru Berniku. — p. o. VESELICA "OOUNJGA." OhfcafO, m. — V soboto 21. decembra zvečer priredi društvo "Gojenje" št. 104 SSPZ. veselico v dvorani na 1619 Clyhourn Ave. Vstopnina v predprodaji 35c, pri vratih 50e. Vsi ste nam dobrodošli. dlan 4'Gorenjca." PLESNO VESELICO priredi KLUB ŠT. 27, J. S. Z. CLEVELAND. Ohio, VABILO HA LETNO »EJO j. s. t d Chicago, 111. — Delničarjem jugoslovanskega stavbinskega in posojilnega društva naznanjam, da se vrši letna aeja ali občni zbor te gospodaivke organizacije v aoboto 21. decembra ob 8. zvečer v spodnji dvorani SNPJ., 3057 iS. Lawndale Ave.' Na dnevnem redu so poročila in volitve direktorija za prihodnje leto. Delničarjem bodo predloženi dodatki k pravilom v smislu tosadevnih določb za stavbki-ska in posojilna društva, ki so bile v tem letu «prejete v illinoUki legislaturi. (Glejte angleško naznanilo v tej številki.) Seja bo važna tudi radi raznih razprav o deki in bodočnosti tega društva, ki se je v teku let razvilo v eno najjačjih slovenskih hranilnih in posojilnih zadrug v Ameriki* Njegova imovina dne 30. «ept. 1969 je znašala $359,404.85, kar znači jako lep gospodarski napredek. Bit bi še lepši, ako hi vsak delničar pridobil vsaj enega novega člana. Naše geslo v bodočem letu naj bo: Imovina J. S. P. D. ae mora dvigniti nad pol milijona dolarjev. 45. serija delnic bo izdana 3. januarja 1930. Rojaki, postanite člani tega društva, ki je vaše domače podnetje. Mal tedenski prihranek a dobrimi obrmtmi, ki jih plačuje naše družtvo, vam o. mogoči, da dobite v teku določe* nih let lepo izplačilo. Ne inve-atirajte svojih ' prihrankov v dvomljive delnice, nego jih vložke v J. S. 'P, D„ ki vam ob času dviga vrne dolar za dolar in poleg še visoke ©brcati. Vnašajte za nadaljna pojasnil«. Joseph 8teblay, tajnik. ZABAVA OEOAKŒACIJE it. 30 j. i. s. Ohicago, 01. — Organizacij« št. 20 JSZ ; kateri pripadajo naši srbski Hodrugi, priredi zabavo v nedeljo 20. dec. v svojih prostorih na 2360 Clybourn Ave. Začne se zvečer. Na sporedu tudi g9Vor in deklamacija. Igral bo tambu-raški zbor. Vstopnina 25e. POPRAVEK K ZAPISNIKU OHIJSKE KONFERENCE V zapisniku vzhodnoohijske konference, ki je bil pflobčen dne 28. novembra, je pomota pri stavku o poročilu zastopnika kluba št. 11. Namesto lx>uis An-droina ae bi morajo glasiti L©ni* Gorene. «Prosim, da prizadeti sprejmejo to na znanje. Albina Kravanja. Georges Pourcel DVE PISMI -— Ah, vendar seui te naŠlu! je vrisoila in ae mu vrgla v objem. Ne veš, kako te takega ljubim! O, kako slabo pozna moj Pierre ženska srca: ne ves, da smo žene časih nehvaležne, kadar smo presrečne in prepolne blaženosti, in da nas najdeš vselej, kadar nas zateče nesreča ... o, ne veseli se, ne boš se me iznebil! S teboj pojdem, pri tebi oetanem — strojepiska ti bom, tajniea, sužnja . .. in žena . . . — (Kaj praviš, je viknil pijan od brezumnega veselja, hotela bi iti z menoj v Ameriko! — Ljubim potovanja, je odgovorila in zaprla oči. «Mislim, da bi mi pHjala izprememba zra-k»... ogum, moč in vera. In vrnil se mu je ukazovalni glas. — Dobro, pripravi se za jutri! — Ob deaetih na Lyonski postaji! je viknila nepremišljeno. — Ne, zemljepiska mojega sr-«a. je smeje se popravil Pierre. S Saintlazarske postaje odpotujeva . . . Najin parnik gre vendar ¡z Hnvra, ne vešt Nič več ne odlašajte! Sodrugi, ojacite J. S. Z! Če hočemo voditi uspesno kampanjo za socialistično stranko, potrebujemo klube v vseh naselbinah, kjer žive jugoslovanski delavci.— Čas za agitacijo je ugoden. Socializem je danes dnevno in svetovno vprašanje. O njem se povsod razpravlja. Razširite "Proletarca", ki je najboljše agita-torično sredstvo za pridobivanje novih bojevnikov socializma. v soboto 21. dec. ob 8. zvečer V spodnji dvorani Slov. nar. doma. ^ i m- ,gft a t " ,-1 v»; • 4v Up*"-• "" jfaJ ' a j Ves prebitek te veselice je namenjen blagajni klubov in druitev Izobraževalne akcije /. 5. Z. Vabimo občinstvo da nas poseti v obilnem številu. Zabava in postreiba bo naj-boljša v vseh ozirih.—Odbor. Najlepša in koristna božična darila so knjige. Pošljite Z nasveti Knjiga dostavimo mi aa naslov, Id nam ga pošljete in pola« vaše ime a h o lihim» vošcilovn, ali pa jih polijemo, ¿e tako na-roèite, direktno vam. Zasledujte naša priporočila o knjigah. Eno je priobčeno v tej številki na tretji starani. Marguerite Richaiseva je sedela za svojo pisalno mizo, ki jo 'je osvetljevala majhna električna 'svetiljka z rožnato-zelenim senčnikom, in pisala svojemu možu. Bilo je zelo nežno, zelo svečano pismo in morala je izbirati izraze . . . Zato ji je pero zastajalo in omahovalo; nervozno je spet povzela, toda neodločna roka ni znala naprej . . . — Čudno, je pomislila, saj «em gn v mislih napisala vsaj še deset-trat in ponoči, ko eem bedela, sem ga že vsega imela v glavi , . Prečitala je, ka/ je bila napisala: Ubogi moj dragec. Ko boš čital to pismo, bom daleč, daleč od tebe . . . Ostavkam te, da odrešim sebe, da odrešim tebe . . . Videl boš kakor vidim jaz, da je bolje tako . . . Ni nama bilo dano, da bi skupno preiivela Življenje: temperament, značaj, miselnost — vse naju loči . . . Morda eem te trpinčila, a ne namenoma toda gotovo je, da življenje pokraj tebe, vsaj v poslednjem času, ni bilo prijetno . . . Kakor ptička sem, ki jo duši v gajbici * hoče se mi ljubezni, življenja, soln-a..." - . Marguerite Richaiseva je vedela, da mora zdaj navesti pritožbe, omeniti moževe napake, njegove neštete prestopke ... A glej, pod peresom so.ji je vse izmuznilo, ee ji razblinilo v nejasnost —Kako škoda, da Jeaip ni tu, j* zamrmrala. on bi znal tako dobro utemeljiti l Tako »dolgo je že, kar «e -čutim nesrečno . . . Ob besedi 44nesrečno" se je spet zaustavila, nabrane obrvi ao se ji umirile, vihar, ki ji je še pravkar divjal na čelu, se je upokojil in lice ji je preletel blažen nasmeh . . . Pred očmi se ji je bila pojavila slika . . . slika mladega izagorelega moža s črnimi očmi in presladkimi besedami. Moža, ki bo ž njim jutri ob desetih zvečer odpotovala s Ikonske poataje tja dol na jug, kjer je doma veselje in Tadost in smeh in prelest; tamkaj bo znova poskusila «vojo srečo . . . Alf jo bo našla T Kdo bi vedel t - -- - - ■ : —- - .—_JL__J1_JL-I-JL1J_«j ~ -1 ~ ~---t »MIHI,.......................... NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AK1RTK1 JE HSARNA 2143-2160 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Ml tUkain« « SI.T...II.«, Hrvaške«. SUraiko», češke», Poljsko«», kslter t« d i « Angleške» le Neeatkooi j« mik«. Nik peeebeeel — tiikooin« as dreštve la trgevae. j »MM...........I...................... Na stopnicah so se začuli koraki in Msrguerite je po njih spoznala svojega moža. Naglo je skrila začeto pismo; nadaljevala ga bo V> večerji in tedaj bo gotovo imela novih vzrokov... Slišala je Pierra, ko je odprl vrata in govoril na hodniku s sobarico; nato je odšel «kozi ohednico v svojo delovno sobo. — Boste jrideli. d« me ne bo niti prišel poljubit, je potožila, ka kor da bi govorila z nevidnim «©-besednikom. Ah, kako «em ne «rečna, kako «em asnuščena! Ta ko malo misli name? In na mali je nsšla napske in grehe, ki ji prej ni«o hoteli priti na um, in bilo'jih je kako? pe«k« bi nadaljevala, a spet se je premislila. — Počemu, je pomislila, po-čemu bi si naj natikala rokavice, počemu bi iskala izgovorov t . . Ni vreden, da bi bila obzirna ž njim . . . Odkrito mu bom povedala, vse mu bom vrgla v obraz: "Prijatelj, meni je tega dovolj ... Zapustim te P Marguerite je jela hoditi po sobi gor in do), bila je razjarjena kakor levinja v kletki in njena u-Žaljenost je rasla čedalje bolj. Ñapoaled je ni več strpelo: planila je iz sobe in odvihrala v možev delovni kabinet. e Pierre je bil tolikanj zatopljen, da ni čul, ko je stopila v soto. Sklanjal se je na mizo in nekaj pisal, tako da mu ona ni vi-dela v lice. Obstala je za njegovim hrbtom m prečitala prve besede: "Dragica moja . . — Glej, glej, se je zarogala in sama ni več spoznala, avojega glasu. Tak dmgici pišemo . . . Ljubimko imamo: nu, prav tega je še manjkalo! " Zdaj bo menda mera polna! Jaz pa sem si celo pčitala! Okrenil se je k njej, njegov o-braz je bil tako razdejan, da se je prestrašila. — Ne, motiš 6e, je rekel tiho. To pismo je bilo namenjeno tebi .. . na ,prečitaj ga, če hočeš... Ne, ker si že tu, bo menda bolje, da se kar ustmeno pogovoriva .. . Toda besede mu niso hotele iz ust. Proti svoji volji je molčal, dokler ni prečitala. — Vidiš, je naposled izpregovoril, uničena sva . .. Vse te tedne in mesece sem ae upiral in boril, strašno, z obupom v srcu. Ne morem več, vdal sem se . . . Jutri zvečer odpotujem v Ameriko, v Aattru se vkrcam . . . Sto tisoč frankov, ki sem jih rešil iz razsula,. ©stavim tebi; meni je dovolj, da imam za vožnjo ... Nisem maral, da bi z menoj delila nesrečo, zato ti vrnem svobodo . . . Tem, da ne m oreé živeti brez razkošja . . . Mlada si in lepa in ne bo ti težko začeti novega življenja . . . Zasopel je umolknil. V sobi je zavladala mrtvaška tišina . . . Dvignil je glato in se zagledal v drago mu obličje; na nekoliko že o«ivelih sencih so se aalesketa-le znojne kapljice, — Oprosti mi, Marguirete, hotel nem nama prihraniti to težko uro . . . Toda ne d ostajalo mi je poguma: moral sem te še enkrat videti. — O, Pierre, je zajedala Marguerite in glas «e ji je trgal. O-staviti si me hotel! In ai imel pogum za tof Gledala je tega strtega človeka, pred čigar sito© volj© j© je bil© nekdaj tak© «treh, In previte-1© jo jf neskončne usmiljenje, ne «končna nežnost, nesknnčna Iju- V motju. Prijela je za per©, dabezen. Diskrecija ob porodni • postelji Berlinski Republikanski urad za pritožbe je dosegel majhno, vendar ne nevaino zmago nad dnhom birokratizma in formalizma. V ženski bolnici Charité je bilo doftle'j predpisano, da so na deskah nad posteljami porodnic točno zapisovali pred imena, dali je porodnica "gospa" ali 4lgo-sp©dična'\ ozir, z drug mi besedami, Ali je otrok '/zakonski" ali "nezakonski". Nikjer niso tak-5ne formalnosti bolj brezumne in brezčutne nego na krajih trpljenja, pravij© berlinski listi, in zato ni bilo odveč, da se je omenjeni urad pobrigal, da bod© bodoče stala na deskah samo imena brez njih. "2.. L." Ogh îdbe pod- lašajte priret pornih društev, klubov J. S. Z. in kulturnih ter vseh drugih naprednih 6rganizacij v "PROLETARCU Iff LED I dE jI / .'* ' - ""T." ' ~ " -T ■' - i "" ' v - 'I ' ko ga najmanj pričadcujete ... pokriva ceste po padlem dežju . . . vožnja po cestah je kakor po steklu9 drsi na vse strani. Potovanje v takem času je skrajno nevarno! Dospeli boste hitrejie po električni železnici! Potlttiit« •• nafofa Outin« in IUcr*ation biroja. 72 W Adam« Si., Ra»«Ulph §200. Br«splačn« informacij« «lado islotov in sabarit¿ ▼ »»• krajo prijetno ¿ikalke okolic« Za v«i«JI r*4, t— l» dru», informacij, na va.li tr.S prof.H «okli/It» SANDOI.PH «*©0 CHICAGO SOUTH SHORE * SOUTH SEND RAILROAD CHICAGO NORTH SHORE S MILWAUKEE RAILROAD CHICAGO AURORA ELGIN RAILROAD (The Sunaet Lines) Vel j tie se 70 mil j na uro VZHOD SEVER ZAPAD CHICAGO AÜR0PA a*D ff [\PAII. R0AP OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, COOPERATIVE COMMONWEALTH A Jugoslav Weakly Devotad to tin Interest of th# Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, 8. P CHICAGO, ILL.. DECEMBER 19th 1929 An Old Discredited Philosophy By 'Donald J. Loir ich A Merry Christmas to all the readers. One sore sign of weakness of any movement may * be ebeerved when it clings to ideas which may hats : had their jtsrtification in the past but which no Ion«* g serve because of a changed world. Our trade unions ' are suffering from this ailment It is an astonishing I fact that while the indtvidualist views of the political economists of 100 years ago are generally abendoae^ the American Federation of Labor alone contlnaes te cherish them as a philosophy. "Is America sovereignty remains with the indivit ; i ual," reads an editorial in the A. F. of L. news serv-ice. "There is no greater illusion than that social re- * forma eoaie through legislation," reads another. Now these are precisely the arguments that were made by the political economists before the British parliament and before legislative bodies ia this cow»-- • try 100 years ago. They represented mill owners, /j They oppose« legislation to relieve men, women sad \ children from long hours of labor and from viciées " labor conditions in general. The two quotations above represent a past that is dead. e e o The individual today is not sovereign. He is bound together with his fellows in thousands of economic i and social ties. Imagine a great plant ef prod actios - >----- *1-------a- «ssricAra Und machillM. Hmt Wllvit? Wnl "1IJ niiisaam we ^j^wu m •»■•o nsnpe^^^m can one say that with reference to each of thess workers, "sovereignty remains with the individual"? It is na absurdity. Then we may also ask, if social reform through legislations* sn Illusion, why Aould the trade unfons pay any attention to politics at all? In every el^- J tron they are asked to eontributa to a "nonpartisan*fl campaign %nd to help to elftt this man sad to defeat : that man. Isnt ft absurd to spend all this effort sad money if reform through legislation is an illusion?. I ; ;But it may he said that the actlan ie net intend*! to obtain social reforms but to prevent bad legisla»8 tion. This cannot be reconciled with the facts. When ^ we try to protect unions against the writ of injune- 4 tion that is an attempt at social reform. When we | seek legislation to correct factory abuses, to insure jj against old age, unemployment and accident, we sre M fighting for eocial reform*. And the fight for thess g things.is just as important as the fight against in- ; jerione legislation. It**- e e e But this philosophic rejection of social legislates ; j is a comfortable diaguiee for ceacealing the defeat of $ the special kind of political action which promineat ; leaders support wun tn»» inaiTTprm ronwR«