Zalivala upravi »Slovenskega ©espG- fisija«! Prav iz srca se Vam zahvalim za poslanih 1000 dinarjev, ki mi bodo v veliko pomoč pri moii nesreči vsled požara. Izkazalo se je, da Vaša beseda in obljuba ni prazna, ampak da izpolnite, kar obljubite. Nekateri so me res strašili, da ne bom nič dobil, pa sem šel k našemu vlč. gospodu župniku, da pišejo zame na »Gospodarja« in vse pojasnijo, kako in kaj je z menoj. In danes imam denar že v roki. Res, srečo sem imel v nesreči, da sem še pravočasno, eden teden pred nesrečo, plačal naročnino za celo leto. Obljubim, da liom ostal »Gospodavju« zvest celo živIjenje, ker mi je bil tudi on zvest prijatelj v nesveči. Vdano Vas pozdravim hvaležni: Franc Kopša. — V Ormožu, dne 4. aprila 1930. Redek jnbiiej. Redki so oni, ki dosežejo visoko starost, še redkejši, ki doslužijo ijubilejno dobo pri encm gospodarju. Oboje je doživel dobro znani in ^bfie zaslužni oakrbnik Dri grofu dr. I. Meranu v Janževem vrhu pri Pekrah pri Mariboru, g. Henrik Schigert. Celih 45 let že oskrbuje eno imetje in je še danes kot 721etni mož krepak ter zdrav. Končal je mariborsko vinarsko ter sadjarsko šolo pod ravnateljem G6the leta 1875 in je bil med prvimi gojenci novoustanovljenega zavoda leta 1872. Tudi poznejši gojenci mariborske vinarske šole so videli v g. Schigertu vz&r ekonoma. Pod njegovim vodstvom se je izšolalo že veliko ekonomov in med drugimi tudi sedaljiii dvorni svetnik ter avstrijski sadjarski in vinarski nadinšpektor gospod Anton Loschnigg na Dunaju. Na Janževem vrhu je zapustil omenjeni dostojanstvenik svoje prve risbe kot dokaz prirojenega sadjarskega ter vinarskega talenta in jih hrani jubilant gospod Schigert še do danes. Ob raznih priložnostih so prirejali ekonomi skupno izlete k očetu Schigertu v Janžev vrh. Nezab no mi ostane v spominu dan leta 1924 v decembru, ko sem obiskal jubilanta skupno s srbskim sadjarskim prekupcem Ognjanom Vučkovičem. Posetila sva ga in kupila žlahtnega sadja za zaboje. Oče Schigert nama je postregel z domačim kruhom in steklenico prist- aega rizlinga. Srb je odklonil vino in je govoril s prezirom o štajerskih vinih. Slednjič sva ga le pregovorila, da je vsaj poskusil in nato pa izpil z največjo pohvalo par kozarcev. Mesec pozneje je podaril gospodu Schigertu steklenico izbrane kapljice iz Smedereva. Za vsestransko gospodarsko clelovanje je bil gospod jubilant odlikovan z zlato kolajno za civilne zasluge. Bog ohrani gospoda jubilanta in njegovo družino še mnogo let pri krepkem zdravju in to mu želijo njegovi poklicni tovariši! — Franjo Rudl. Umvl je v Mariboru obče znani ter spoštovani davčni nadupravitelj v p. gospod Anton Štepic. Truplo so prepeljali iz Maribora v Laško. Ostani rajnemu ohranjen časten spomin, žalujoči rodbini naše sožalje! Nevaren ptiček pod ključem, V Mariboru se jc zdel te dni gostilniškim gostom sumljiv tujec, ki je vinjen plačeval vsakemu pijačo in sicer v avstrijskem denarju. Policija je bila opozorjena na darežljivega moža ia se tudi zanimala, odkcd ima toliko denarja. Pri preiskavi so dobili pri njem 20(10 šilingov in 1000 dinarjev. Dognali so, da je iz kočevskega okraja ter pristojen v Stari trg pri Slovenjgradcu. Mariborska policija je stopila v stik z graško in prejela obvestilo, da je aretiram soudeležen pri vlomu v urad delavske zavarovalnicc, od koder je bilo odnešenih 5 tisoč šilingov. Grob tlvanajsiih vitezov. Šen?jjcJerske saaimivosti. Na najvišjcm nebovskem hribu stoji med ponosnimi jagne di kapelica, posvečena Mariji. Svojčas je stal na mestu kapelice lesen križ. Kapelica je bila pozidana za časa župnika Harmana, postavil pa jo je na prigovanjanj« tedanjega kaplana Glanerja leta 1822 posestnik Nekrep Janez. V pretečenem letu je bila kapelica po zaslugi zakoncev Pavlinič prenovljeiia. Pripovedka pripoveduje, da je na tem mestu pokopanih 12 vitezov v oklepih, ki so padli v boju proti divjim Turkom, ko so leta 1532 z veliko -^ojsko drli proti Dunajn, gredoč pa ropali, morili in požigali. Takrat so Turki požgali tudi župno cerkev in podružnico na Gorci. Ne bo pa na tem mestu lo samo grob vitezov, temvcč vsoh tistih, ki so padli v brambi proti Turkom. Nedaleč od kapelice je sličen hribček, kjer se je mnogo kosti izkopalo in o katerem krožijo slicne pripovedke. Tudi na1 tem mestu stoji križ. V kapelici je na majbnem oltarčku Marija z Detetom. Pred vrati, zraven praga, je kamen z napisom o omenjeni pripovedki 12 vitezov-konjenikov v oklepih, kar priča, da ljudske pripovedke niso brez podlage. S hribčka, ki je menda eden najvišjih v šentpeterski župniji in ki lcži tik ob novi okrajni cesti, je pi-ekrasen razgled čez vso Dravsko polje, Polun'je, Boč in Slovenske gorice. Nebroj belih cerkvic te od blizu in daler. pozdrav lja ter domačinu in tujcu priža, da jo tukaj živel in še živi verni slovenski rod. Naš pravoslavni patrijark unurl. V nedeljo, dne 6. aprila je umrl v Boogradu naš pravoslavni patrijarh D)> mitrije v visoki starosti 84 let. Za pa- trijarha srbske pravoslavne cerkve je bil izvoljen leta 1920. Užival je obče spoStovanje ter priljubljenost. Umrl v Graacu. Mila spomlad.se je približala in komaj je spomladanska travca ozelenela, je nebeška kosa pokosila dne 26. marca Andreja Malek v Gradcu v bolnici. Pokojni je bil rojak k fare Sv. Vida pri Ptuju in do sodaj bival v Gradcu. Svetila mu večna luč! Konec meniškc lepublike. Na gršksm polotoku Chalkis je celemu svetu znana gora Athos, kjer je meniška republika. Že v 8. stoletju je bilo pogorje Athos obljudeno od spokornikov. Leta 953 js ustanovil na gori Grk Athanasios s pomoajo cesarja Nikaforusa prvi samostan. Iz enega matičnega samos^ana so nastali drugi, dokler ni bila gora pozidana. V politlčnem oziru so chranili mcnihi popolno samostojnost. Ko so osvojili Turki Solun leta 1430, se j« atoško redovništvo podvrglo Turkom, vendar ostalo slobodno proti lctncmu odkupu in le cerkveno je bilo odvksno od carigrajskega patrijarhata. Glavni samostani na Athosu so ti le: Lavra, Vatobadi, Iviron, Zographon in Cbilandari. Vsak samostan je zidan v obliki podolgastega četverokota s kupolasto cerkvijo. Leta 1920 je bilo v me niški republiki: 6000 redovnikov, 26 samostanov, 12 vasi, 250 celic in 150 prostorov za samotarje. Izobrazba atoškepa redovništva ni velika, ker smatrajo la danes znanost ter umetnost za nekaj preveč posvetnega. Mohamedancem in žcnskam je zabranjen dostop v republiko. Meniško republiko so posebno podpirali ruski carji. Pod carizmom ]e republika cvetela in je bil glavni dotok naraščaja iz Rusije. Od prevrata v Rueiii je prenchal vstop Rusov med meirhe. Sedaj hoče grška vlada odpraviti rfoško republiko in uporabiti s časom samostane za grške begunce iz Male Azije. Prepovedano je, sprejemati v afjoško republiko nove redovnike, ampsk smejo bivati v njej le še stari do gmrti. S smrtjo zadnjega meniha bode tmli konec tolikostoletne redovniške Ijvlovlade. Čedncst in strast. Imenitna gospa je prosila nekoč cesarja Napoleona III. naj prepove pušenje tobaka, ker ]o io \onc!ar le nečedna strast. Cesar je odgovoril prosilki: »Gospa, strast kajenja vrže na leto Franciji 100 milijonov frankov. Ako mi poveste čednost, kl bo dala državni blagajni ravno toliko kakor zgoraima strast, bom izdal takoj prepovcd pušenja.« Mislijo, da je avtomobil in radio od ferfilča. V Mostar je pvišel nedavno 110 I'»tni RajkoviC, ki je pričel glasno kričati, ko je zagledal avtomobil. Ko so mu pojasnili, da avtomobil ženeta voda in bencin, je dejal: »To je hudičevo delo, kako naj voda žene avtomobil? Seveda je bil ves trud, prepričati starca, da je avtomobil delo moderne tehnike. zaman. Mož prebiva namreč hribih in je bil v svojem življenju vsega skupaj samo trikrat v Mostatfju Zadnjič je bil pred 50 leti. Zato ni čuda da je avtomobil napravil nanj tak vtis V selu Livno je pevsko društvo »Sloga« pred kratkem montiralo radio-aparat Zbralo se je v dvorani precej seljakov, ki so poslušali oddajanje belgrajske postaje, ki je voščila muslimanom \eele praznike. Večina seljakov še nikoli ni Cula radia in zato so bili prepričani, da je aparat hudičevo delo. Le s težavo so člani »Sloge« prepričali ljudi, dajim niso aparata razbili. Eako daleč je plul otroški balonček? Dne 5. marca t. 1. je bil spuščen v zrak v Hamburgu v Nemčiji otroški baloncek, na katerem je bil pritrjen listič z imenom lastnika in datumom izpustitve. Razpočeni balonček so našli te dni v madžarskem komitatu Šopron, odkoder so ga poslali lastniku. BalonCek je preplul 85 km v 14 urah. EAKO JE V ARGENTINI. Buenos Aires, 9. 3. 1930. Dovolite nam, gospod urednik, malo prostora, da se še mi slovenski fantje malo oglasimo v našem ljubem »Slov. Gospodarju«, katerega prav željno pričakuijemo, ko privandra preko široke vode semkaj do nas. Mi smo prav zadovoljni z njim, ker nam za tako skromno naročnino prinaša raznovrstne novosti iz naše mile domovine. Naj ob tej priliki malo opišem cenj. čitateljem »Gospodarja« deželo, kjer blvamo in ki gotovo zanima zlasti tiste, kateri mislijo na izselitev. Tukaj v tej deželi se nas Slovencev nahaja lepo število. Nekateri so zasedli zemljo m jo obdelujejo, drugi so zaposlenl po tovarnah, tretji pa prl zgradbi nove železniške proge. Plača je bolj slaba, tako da se težko kaj prihrani ali vsaj za prvo silo. Človek pač mora biti zadovoljen z delom, kakoršnega dobi. Za one, kl obdelujejo zemljo, tudi letos ne bo kaj prida, ker je suša uničila veCinoma vse pridelke, ostal je samo le bombaž. Ako ne bo v kratkem dežja, se bo posušil tudi ta, tako da bo malo preostalo. Tukaj je velika vročina, katera doseže v mesecu decembru in januarju svoj višek: 52 stopinj Celzija v senci. Iz tega sprevidite vsi, na kakšnem pekočem solncu in v kaki vroči naravi se trudijo in mučijo tukaj Ijudje, med njimi tudi slovenski rojaki, za svoj trdi, izseljeniški kruh. Argentina je velika država, ki ie razdeljena na več pokrajin, središče pa je v Buenos Airesu, glavnem mestu republike Argentine. Tukaj ima vsak tujec cnake pravice kakor domačin, le voliti ne more prej, doklor ne postana državljan. Državljanstvo tukaj z lahkoto doseže vsakdo in sicer po dveletni dobi bivanja v deželi. Argentina je zelo malo obljudena, mnogo je sploh neobdelane zemlje. Podnebje v tej velikl državi je prav različno, skoro v vsaki iz- med 14 pokrajin drugačno, zato se v raznih krajih bavijo z različnimi pridelki. Ob koncu tega pisma vas, predragl čitatelji »Slov. Gospodarja« iz dna srca prav lepo pozdravljam, kakor tudi moii tovariši, in vam žellmo obilo sreče, ^dravja In veselja v domovini, obenem vam še želimo mnogo bolj vesele in zadovoljne velikonoCne praznike, kakor jih bomo imeli mi tukaij. Intihar Franc; IvančiS Anton iz Apa2, občina Sv. Lovrenc na Drav. polju; Janez Brencl, Župečja vas; Lesar Ludvik s Ptujske gore; Jakob Rogina od Sv. Vida pri Ptuju. Motornc sani. Motorne sani ne pridejo tolikanj v poštev glede naših krajev, ampak posebno za Švedsko, Rusijo ter Severno Ameriko, kjer je zelo dolga zima ter mnogo snega. Pri motornih san kah je glavno to: del koles namestiti 3 sanjčincami. Motorne sani nimajo koles z gumijcvimi obroči, ampak je vrtenje prenešeno na razne zareze, na lopate, bobne, vijačasta kolesa in seveda tudi na propelcr kakor pri letalu. Po severnih krajih uporablja.jo motorne sani za vzdrževanje prometa, za prevoz pošte, bolnikov in sploh vsega blaga. Motorne sani so zgrajene iz lahke kovine in le podlaga za motorje je iz jekla. Lansko leto je bila dirka motornih sanl na razdaljo 600 km med Moskvo in Ljeningradom. Nekatere sani so dosegle brzino 80 km na uro. Kje lovijo še danes s pomočjo sokolcv? Lov na ptiče in manjšo zverjad 3 pomo&jo sokolov je bil zelo priljubljen pri gospodi srednjega veka. Še dane3 je lov s sokoli v navadi pri Arabcih po stepah severne Afrike. Bogati Arabci redijo cele jate sokolov in se podajo z njimi na lov po pogorju Atlas in oazah Sahare. Sinovi puščave se zberejo na konjih ter odjezdijo na kraj lova. Naprej jašejo oni, ki nosijo sokole. Enega ptiča ima jezdec na dolgi vrvici na desni roki, drugega na turbanu. Ko je zaglcdal lovec zajca, kunca ali celo gazelo, potegne sokolu Cepico z glave, ptič se spusti v zrak in plane z višine na plen. Lov s sokoli je Arabcem v največjo zabavo. Zakaj mu je izprosil pomilostitev?! Španski regent Espartero je bil 1. 1843 po takozvani zmerni stranki odstavljen. Z njim je moral deliti usodo tudi njegov pribočnik, katerega so postavili radi veleizdaje pred voono sodišče, ki ga je obsodilo na smrt. Zjutraj pred ustrelitvijo se je podal k Izabelli II. sivolas starček ter prosil vladarico, naj se usmili mladega adjutanta in ga pomilosti. Prošnja je bila uslišana in pri- boCnik spuščen na svobodo. Vsi, ki so bili priča vladaričine velikodušnosti, so bili prepriCani, da je bil sivolasi prosilec oficirjev oče. Pribočnik sam je pojasnil zadevo pomilostitve takole: »Da se me pusti pri življenju, je izprosil pri vladarici star skopuh ter oderuh, kateremu dolgujem 10 tisoč realov.« Gluh, mutast In kratkoviden avtomobilist. Na križišču cest v Chikagu je neki avtomobilist v diru povozil enega delavcev, ki so popravljali progo cestne železnice. Na poziv je policija avtomobilista zasledovala in ga tudi ujela. Ne malo težave pa je imela, ko je skušala ugotoviti njegovo ime, kajti izkazalo se je, da je mož gluh in mutast. Na policijski postaji je nato podpisal Bvoje imc kot H. Peterson in tudi to z velikim trudom, ker povrhu vsega je bil tudi skrai.no kratkoviden. Kako se množe Japonci. Po uradnib podatkih je narastlo prebivalstvo dr- žave »vzhajajočega solnca«, Japonske, na 70 milljonov prebivalcev. Japonska ima več prebivalcev kakor vsaka drža- va v Evropi razen Rusije. Prekaša jo samo še Anglija, če ji prištejemo njene prekomorske dežele, in Združene drža- ve Severne Amerike, ki štejejo okrog 110 milijonov ljudi. Leta 1880 je imela Japonska 25 milijonov prcbivalcev, le- ta 1905, med rusko-japonsko vojno, 50 milijonov in sedaj jih ima 70 milijo- nov. V zadnjih treh mesecih pretekle- ga leta se je prebivalstvo pomnožilo za 369.000 oseb, to se pravi: v enem mese- cu za 123.000 oseb, v enem tednu za 28 tisoč, v enem dnevu za 4100, v eni uri za 171 oseb. 3G9 jih cbolslo na zastrupijencm alkoholn. Vsa zdravniška veda si ne ve dati pojasnila o zagonetni bolezni, ki se razširja po okraju Oklahoma v Zedinjenih državah Severne Amerike, in na kateri je samo v mestu Oklahoma zbolelo do 300 oseb. Bolezen se pojavlja na ta način, da ohromijo deloma ali pa tudi popolnoma obe nogi, v mnogih slučajih pa boliiik tudi le s teživo premika roke in jezik. Življenjskih žrtev do zdaj še ni zahtevala. Največje število izmed obolelih tvorijo moški in sicer iz različnih poklicev. Mestni komisar za zdravstvo dr. Miles je trdno prepričan, da izvira bolezen iz pitja kakega zastrupljenega alkohola in nekateri bolniki so tudi že priznali, da so uŽivali takozvani »Jamaica Ginger«. S pomočjo psa se otresla roparja. Pri večerji je sedela v Chikagu Mrs. Evans, lekarnarica, ko jo preseneči neki moSki s samokresom v rokl in z zahtevo po denarju. Prestrašena Mrs. Evans ga je pregovarjala, naj spravi samokres, sicer bo pričela kričati. Predno se je bandit odločil, kaj naj storl, pa je položaj rešil hišni pes, zahrbtni bulldog, ki se je spravil na njegovo zadnjo plat in jo pričel neusmiljeno obdelovati. Njegovemu napadu se je pridru žila gospa sama, ki je bušnila vlomilcu lonec vroče kave y obraz. Nesrečnež je videl, da nič ne opravi protl taki združeni moči, in jo je popihal v noč. Pri njegovem begu pa ga je opazil neki detektlv in mu sledil do njegovega doma, kjer je ugotovil njegovo ime kot Josip Howland. star Sele 18 let.