Acrocephalus 21 (98-99): 9 – 22, 2000
Koza~a Strix uralensis v Sloveniji
Ural Owl Strix uralensis in Slovenia
Toma` Miheli~1, Al Vrezec2, Mirko Peru{ek3 & Jo`e Svetli~i~4 1[t. Jurij 125, SI-1290 Grosuplje, e-mail: barbara.mihelic@guest.arnes.si 2Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana 3Jurjevica 2a, SI-1310 Ribnica 4Zadre~ka 9, SI-3331 Nazarje
The paper sets out to assess the distribution of the Ural Owl Strix uralensis macroura in Slovenia. In the breeding season it occurs between 150 and 1,600 m a.s.l. (1st and 3rd quartile between 660 and 1,100 m a.s.l.; median = 850 m a.s.l.), while in the nonbreeding and winter periods it is found some-what lower, i.e. between 180 and 1,230 m a.s.l. (1st and 3rd quartile between 300 and 850 m a.s.l.; median = 550 m a.s.l.) In Slovenia, the Ural Owl is considered a species with high tolerance in altitudinal distribution; its occur-rence depends not so much on altitude but on habitat, where an important role is played by the state of the forest in which it lives, particularly by the proportion of old trees or their older phases of development. The majority of Ural Owls in Slovenia inhabit the Dinaric zoogeographical region, where they live mostly in beech and fir forests Omphalodo–Fagetum s. lat., but can be also found in other forest associations: Lamio orvale–Fagetum s. lat., Anemone trifoliae–Fagetum, Ranunculo–Fagetum, Adenostylo glabrae–Piceetum and Pseudostellario–Quercetum roboris. In winter, the Ural Owl was observed a number of times in habitats untypical of this species: open cultural landscapes, parks, orchards and urban environments. The majority of the Ural Owl's nest found in Slovenia were situated in tree holes and stumps (71.4%) at the height ranging from 1 to 10 m (avg. 5.2 m) from the ground. Less often (19.0%) they were found in stick nests of birds of prey (Common Buzzard Buteo buteo, Honey Buzzard Pernis apivorus) at heights ranging from 8 to 18 m (avg. 12 m) from the ground, once (4.8%) in nestbox and once on the ground. Some high ecological densities of these birds were established at separate Slovene localities, i.e. from 2–3 pairs/10 km² (Krim Mountains, Ribnica-Ko~evje district) to 4–5 pairs/10 km² (Trnovski gozd, Mt. Sne`nik). The Ural Owl's population in Slovenia is estimated at 400 to 500 pairs, which according to the data from literature amounts to 3.6% of the European population. In view of the assessments regarding the Ural Owl's distribution and characteristics in Slovenia we can denote this bird as a Dinaric faunistic element of the boreal type.
Key words: Strix uralensis macroura, Ural Owl, distribution, altitudinal distribution, density, population estimation, habitat, nest type, Slovenia
Klju~ne besede: Strix uralensis macroura, koza~a, raz{irjenost, vi{inska raz{irjenost, gostota, populacijske ocene, habitat, tipi gnezdi{~, Slovenija
9
T. Miheli~ et al.: Koza~a Strix uralensis v Sloveniji
1. Uvod
Koza~a Strix uralensis pripada sibirskemu favnisti-~nemu tipu. Raz{irjena je transpalearkti~no od srednje in severne Evrope do Japonske. Njen areal je sklenjen z dvema disjunkcijama; eno v srednji in ju`ni Evropi S. u. macroura in eno na Kitajskem S. u. davidi, obe populaciji pa sta relikta glacialnega obdobja. V Evropi se pojavljajo tri podvrste: S. u. uralensis, S. u. liturata in S. u. macroura. Slednja `ivi tudi v Sloveniji. (Mikkola 1983, Cramp 1985) (barvna
priloga – slika 1).
Evropska populacija koza~e je ocenjena na 11.000– 14.000 parov. Najve~ jih `ivi na Finskem in [vedskem (do 8.000 parov). Najve~ji del populacije podvrste S. u. macroura `ivi v Romuniji (1.000 parov), sledita Poljska in Slova{ka s po 500 pari. (Pietiäinen & Saurola 1997)
Na Hrva{kem je populacija ocenjena na 100–500 parov (Luka~ 1998). V Italiji je bila kot gnezdilka prvi~ potrjena leta 1994 blizu slovensko-italijanske meje v Furlaniji (Benussi et al. 1995). V Avstriji je gnezdila {e v petdesetih letih, danes pa je le redek gost predvsem v zimskem obdobju (Wruss 1992, Dvorak et al. 1993, Glutz von Blotzheim & Bauer 1994). Na Mad`arskem gnezdi po ocenah 50–150 parov na meji s Slova{ko (Glutz von Blotzheim & Bauer 1994, Magyar et al. 1998 V: Ra{ajski & Vu~anovi} 1998, Waliczky ustno).
V Sloveniji velja koza~a za redko raz{irjeno vrsto (Geister 1995), vendar so raziskave v zadnjem ~asu sliko njene raz{irjenosti v Sloveniji povsem spremenile. Na~rtni popisi so bili opravljeni v Trnovskem gozdu (Benussi & Genero 1995), na Ljubljanskem vrhu (Vrezec v tisku a), Krimu (Vrezec 1997) in Kra{ici (Svetli~i~ 1995). Podatki o gnezditvi, habi-tatu in vi{inski raz{irjenosti koza~e so bili zbrani za ribni{ko-ko~evsko obmo~je (Peru{ek 1998) in za zgornjo Savinjsko dolino (Svetli~i~ 1995). Vi{insko raz{irjenost v Sloveniji je obdelal Tome (1996). Podrobneje je bilo opisano prezimovanje para koza~ na Ljubljanskem barju (Vrezec 1996).
Namen ~lanka je predstaviti pregled novej{ih objavljenih in neobjavljenih podatkov in ugotovitev o raz{irjenosti in nekaterih ekolo{kih zna~ilnostih koza~e v Sloveniji s poudarkom na izboru habitata, vi{inski raz{irjenosti, {tevilnosti in tipu gnezdi{~a. ^lanek sku{a glede na nova spoznanja predstaviti problematiko ogro`enosti te sovje vrste v Sloveniji, poleg tega pa podaja razmi{ljanje o nekaterih vzrokih porasta {tevila podatkov za to vrsto v Sloveniji v zadnjem ~asu.
2. Metoda in opisi obmo~ij
2.1. Metoda
Podatke smo zbirali iz literature ter neposredno in posredno od opazovalcev. Ve~ina neobjavljenih podatkov je bila zbrana naklju~no. Upo{tevali smo le tiste, ki so mlaj{i od 50 let. Tako je najstarej{i podatek iz leta 1966, ve~ina pa iz devetdesetih let. Zbirali smo podatke o lokaciji, nadmorski vi{ini (zaokro`evali smo na 10 metrov natan~no), habitatu, tipu in polo`aju gnezda, datumu in tipu opazovanja (osebek le opazovan, se je ogla{al oziroma kazal druge znake gnezdenja). Glede na datum opazovanja smo jih razdelili na gnezditvene (od 1. marca do 31. avgusta) in negnezditvene. Izjemoma smo jih na podlagi drugih informacij (ustreznost habitata, petje, najdba gnezda) uvrstili tudi druga~e. V delu smo upo{tevali tudi podatke iz obmejnih obmo~ij Hrva{ke, Italije in Avstrije, saj so to deli populacije, ki `ivi tudi v Sloveniji.
Ekolo{ko gostoto in {tevilnost koza~ na terenu smo ocenjevali z metodo predvajanja posnetega ogla{anja (playback method; razlago metode glej v Benussi & Genero 1995 in Vrezec v tisku a). V nekaterih primerih smo {tevilnost ugotavljali subjektivno, glede na {tevilo opa`enih osebkov, znane gostote iz drugih obmo~ij in velikosti primernega habitata.
Zoogeografske regije smo povzeli po Mr{i}u (1997), fitogeografske pa po M. Wrabru (Martin~i~ & Su{nik 1984). Razdelitev obmo~ij smo dolo~ili glede na naravno geografsko regionalizacijo Slovenije (Fridl et al. 1998).
2.2. Opisi obmo~ij
Opisi obmo~ij, kjer smo v Sloveniji ugotovili pojavljanje oziroma gnezditev koza~e:
2.2.1. ^i~arija (s Podgorskim krasom in Podgrajskim podoljem)
^i~arija je kra{ka pokrajina, ki se vle~e od Kozine do Re{kega zaliva na Hrva{kem (Javornik et al. 1988). Podlaga je karbonatnega tipa in jo v vi{jih legah (od 600–800 m naprej) pora{~a gozd Seslerio autumnalis– Fagetum in Seslerio autumnalis–Ostryetum (Benussi et al. 1997, Zupan~i~ ustno). V Sloveniji je najvi{ji vrh tega obmo~ja Slavnik (1.028 m), na Hrva{kem pa U~ka (1.394 m).
2.2.2. Trnovski gozd (z Nanosom in Hru{ico)
10
Acrocephalus 21 (98-99): 9 – 22, 2000
Planota Trnovskega gozda je vpeta med Vipavsko in ^epovansko dolino. Najvi{ji vrh je Veliki Golak (1.495 m), ve~ina planote pa le`i na nadmorski vi{ini okrog 1.200 m. Podlaga je karbonatna, ki jo po ve~ini pora{~ajo gozdovi zdru`be Omphalodo–Fagetum s.lat. Vi{je lege pora{~ajo ~isti bukovi gozdovi Ranunculo platanifolii–Fagetum in Polysticho lonchitis– Fagetum. V mrazi{~ih so ~isti smrekovi sestoji Lonicero caeru-leae–Piceetum.
2.2.3. Krimsko hribovje (z Meni{ijo)
Krimsko hribovje, h kateremu poleg Krima (1.107 m) {tejemo {e Mokerc (1.059 m), Ljubljanski vrh (819 m) in Loga{ko planoto (650 m), se razteza od ju`nega obrobja Ljubljanskega barja do Cerknice. Podlaga na tem obmo~ju je karbonatna, pokriva pa jo dinarski bukov gozd z jelko Omphalodo–Fagetum s.lat.
2.2.4. Sne`nik in Javorniki
[ir{e obmo~je Sne`ni{ke planote obsega Javornike, ni`ji severni del Sne`ni{ke planote z najvi{jim vrhom Dedna gora (1.293 m) in Sne`nik z najvi{jim vrhom Veliki Sne`nik (1.796 m). Podlaga je karbonatna, pora{~a jo dinarski bukov gozd z jelko Ompha-lodo–Fagetum s.lat., na posameznih predelih pa se pojavljajo tudi druge gozdne zdru`be: Seslerio autumnalis–Fagetum, Seslerio autumnalis–Ostryetum, Ranunculo platanifolii–Fagetum, Polysticho lonchitis– Fagetum, Hacquetio–Piceetum, Lonicero caeruleae– Piceetum (Javornik & Voglar 1998).
2.2.5. Ribni{ko-ko~evsko obmo~je (Mala gora, Ko~evski Rog, Poljanska gora, Velika gora, Stojna, Goteni{ka gora, Ribni{ko-ko~evsko podolje, Velikola{~anska pokrajina, Suha krajina)
Ribni{ko-ko~evsko obmo~je obdaja venec hribovij, med katerimi je najvi{ji Goteni{ki Sne`nik (1.289 m), vrhovi drugih pa segajo od 900 do 1.200 m. Na jugovzhodu obmo~je preide v Belo krajino in dose`e najni`jo to~ko na vi{ini okrog 150 m. Gozdovi pora{~ajo 70% obmo~ja. Le po dolinah so naselja in kmetijske povr{ine. V gozdovih prevladujejo jelovo-bukovi (36%) in bukovi gozdovi (31%; GG Ko~evje 1991), glavna gozdna zdru`ba je dinarski bukov gozd z jelko Omphalodo–Fagetum s.lat.
2.2.6. Gorjanci
Gorski masiv nad [entjernejem in Kostanjevico, ki se na meji s Hrva{ko vzpne najvi{je na Trdinovem vrhu
(1.178 m). Slovenska stran je vezana prete`no na severna pobo~ja, ki se spu{~ajo do nadmorske vi{ine 250 m. Obravnavano obmo~je meji na severu na Krakovski gozd in skupaj z njim oblikuje obmo~je, ki je s stali{~a koza~e v Sloveniji dokaj lo~eno od drugih. Gorjance pora{~ajo prete`no bukovi gozdovi na karbonatni podlagi, ki ob vzno`ju tvorijo gozdno zdru`bo Hacquetio–Fagetum s.lat., vi{je pa Lamio orvalae–Fagetum in Ranunculo–Fagetum s.lat. (Zupan-~i~ ustno).
2.2.7. Julijske Alpe
Severovzhodni del slovenskih Julijskih Alp, skupaj s planotami Jelovice (1.200 m), Pokljuke (1.300 m) in Me`aklje (1.200 m), sestavljajo poglavitni del obravnavanega obmo~ja. Pora{~ajo jih predvsem smrekovi gozdovi Rhytidiadelpho lorei–Piceetum in Adenostylo glabrae–Piceetum, pojavljajo pa se {e bukovi gozdovi Anemono trifoliae–Fagetum.
2.2.8. Kamni{ko-Savinjske Alpe
Del Ju`nih apneni{kih Alp severno od Ljubljanske kotline. Za koza~o zanimive so visokogorske planote Kra{ica (800 – 1.000 m), Menina (300 – 1.100 m) in Ve`a (1.000 – 1.600 m). Predele s karbonatno podlago pora{~ajo bukovi gozdovi z jelko Ompha-lodo–Fagetum s. lat., predele s silikatno podlago smrekovi gozdovi Deschampsio–Piceetum, v ni`jih legah pa se pojavljajo tudi sestoji Luzulo– Fagetum s. lat.
2.2.9. Posavsko hribovje
Hribovje na obeh straneh spodnje Savske doline. Najvi{ji vrh obmo~ja je Kum (1.220 m), obmo~je pa obsega {e Bohor z najvi{jim vrhom Velikim Javorni-kom (1.023 m) in se naprej razteza po Kozjanskem (708 m) in Orlici (686 m) do Bizeljskega. Podlaga je prete`no karbonatnega tipa, kjer uspevajo razli~ni tipi bukovega gozda (Ostryo–Fagetum, Ranunculo–Fage-tum, Hacquetio–Fagetum, Lamium orvalae– Fagetum), na mladopaleozojskih kamninah pa uspevajo kislo-ljubni gozdovi, kot je Blechno–Fagetum (Javornik & Voglar 1995).
2.2.10. Kr{ka ravan
Obmo~je le`i med Kr{kim hribovjem in Gorjanci ter obsega ostanke ni`inskih poplavnih gozdov (Krakovski gozd, Dobrava, Gaj). Makrorelief je precej homogen, ravninski del z nadmorskimi vi{inami med
11
T. Miheli~ et al.: Koza~a Strix uralensis v Sloveniji
150 in 160 m pa zelo pester in razgiban. V gozdovih     3.1. Submediteranska regija
prevladujeta zdru`bi Pseudostellario–Quercetum robo-
ris in Pseudostellario–Carpinetum betuli. Glavne dre-     3.1.1. ^i~arija
vesne vrste so dob Quercus robur, beli gaber Carpinus
betulus in ~rna jel{a Alnus glutinosa.
3. Gnezditvena raz{irjenost v Sloveniji
Koza~o smo odkrili v desetih geografsko lo~enih obmo~jih (slika 2), ki sestavljajo 21% slovenske po-vr{ine. Obmo~ja pripadajo submediteranski, dinarski, alpski, predalpski in subpanonski zoogeografski regiji. V pregledu lokalitet obravnavamo tudi Pohorje (predalpska regija), kjer v novej{em ~asu koza~e nismo zasledili, vendar so s tega obmo~ja znani nekateri zgodovinski podatki in pri~evanja lovcev.
V slovenskem delu ^i~arije koza~a {e ni bila odkrita, ~eprav Benussi et al. (1997) domnevajo, da verjetno `ivi tudi tu, pri ~emer izpostavljajo Slavnik. Med letoma 1990 in 1992 so registrirali ve~ samcev koza~, ki so se odzivali na posnetke, v hrva{kem delu ^i~arije (U~ka, Gomila, Dol) na nadmorskih vi{inah med 890 in 1.060 m. Nekateri samci so bili izzvani zelo blizu slovensko-hrva{ke meje (Mar~eta ustno).
Edini znani podatek o opazovanju koza~e v slovenskem delu submediteranske regije je iz negnezditvenega obdobja leta 1983, ko je bila opazovana v Povirju pri Diva~i (Lipej & Gjerke{ 1994).
Slika 2: Raz{irjenost koza~e Strix uralensis v Sloveniji v gnezditvenem obdobju (velike pike – potrjena ali verjetna gnezditev z najdbo gnezda ali s poslu{anjem obmo~nega petja samca; male pike – mo`na gnezditev, osebek opazovan v gnezditveno ustreznem ~asu in habitatu) (karta: Geografski in{titut ZRC SAZU)
Figure 2: Distribution of the Ural Owl Strix uralensis in Slovenia in the breeding season (big dots – confirmed or probable breeding on the basis of discovered nest or male's territorial singing; small dots – possible breeding, individual observed in suitable habitat and at the time suitable for breeding)
12
Acrocephalus 21 (98-99): 9 – 22, 2000
3.2. Dinarska regija
3.2.1. Trnovski gozd
Vsa opazovanja koza~ v Trnovskem gozdu so iz devetdesetih let. Kot gnezdilka Trnovskega gozda je navedena v Ornitolo{kem atlasu Slovenije (Geister 1995). Prvi~ so bile koza~e na planoti odkrite leta 1993 v okolici Male Lazne (Benussi & Genero 1995) na nadmorskih vi{inah med 1.000 in 1.200 m. Pri popisu iz istega leta je bila ugotovljena gostota 4–5 parov/10 km² (tabela 2). Julija 1998 sta bila v bli`ini Kuclja (1.237 m) opa`ena dva pojo~a samca, ogla{ala se je tudi samica (Vrezec 1999). Koza~a je bila v Trnovskem gozdu najdena na nadmorskih vi{inah med 974 in 1.490 m. Gnezdo {e ni bilo odkrito, kljub velikemu {tevilu (24) postavljenih gnezdilnic (Benussi et al. 1997).
3.2.2. Krimsko hribovje
Geister (1995) za Krimsko hribovje koza~e ne omenja, kot najbli`ji podatek pa navaja opazovanje A. Toma`ina, ki je na{el gnezdo z mladi~i leta 1990 pri Hotedr{~ici. Prve registracije ogla{anj teritorialnih samcev na tem obmo~ju so bile 23.3.1995 pri Krvavi Pe~i nad I{kim Vintgarjem na nadmorski vi{ini 880 m (Jan~ar 1996), 25.3.1997 na Zagori nad Planino in 1.3.1998 na Loga{ki planoti blizu Oblega vrha na nadmorski vi{ini 650 m (Skvar~a ustno). Pri sistemati~nih popisih na pobo~ju Krima v letih 1998 in 1999 je bila ugotovljena gostota 2,2–3,3 para/10 km² (tabela 2), sove so bile odkrite na vi{inah od 390 do 1.070 m (Vrezec 1997). Ob popisu koza~e na Ljubljanskem vrhu v letu 1999 je bila ugotovljena gostota 2,2 para/10 km² (tabela 2), pari pa so bili opazovani na vi{inah med 580 in 740 m (Vrezec v tisku a).
Gnezdo v Krimskem hribovju {e ni bilo odkrito. V letu 1999 je bil na Krimu (800 m) ugotovljen verjeten poskus gnezdenja koza~e v umetni gnezdilnici (zaboj~ek na vi{ini pribli`no 5 metrov na smreki Picea abies). 29.4.1999 je bila v njej najdena ve~ja koli~ina koza~inega puha, s katerim samica ozna~i gnezdo pred za~etkom gnezdenja (Mikkola 1983). Leta 1994 so bili med Smrekovcem in Ivanjim vrhom v bli`ini Mokrca na vi{ini 900 m opazovani mladi~i koza~e (Lorger ustno).
3.2.3. Sne`nik in Javorniki
Koza~o smo na{li tako na Javornikih kot na Sne`niku. Na Javornikih je bila registrirana na nadmorskih
vi{inah med 590 in 1.280 m v bukovem gozdu z jelko Omphalodo–Fagetum s.lat. (Denac ustno, Polak pisno). Najni`je (590 m) je opazovanje gnezditveno sumljivega pojo~ega samca z roba Cerkni{kega jezera pri Otoku junija 1998 (Polak pisno). Najvi{je je bila koza~a opa`ena v gozdnem rezervatu pri Dedni gori na nadmorski vi{ini 1.280 m v maju in juniju 1999 (Polak pisno). Podrobnej{ih raziskav na Javornikih {e ni bilo in tudi gnezdo {e ni bilo najdeno.
Na Sne`niku smo koza~o odkrili v dinarskih bukovih gozdovih z jelko Omphalodo–Fagetum s.lat. med 900 in 1.300 m (Polak 1985 & 1989, Surina v tisku, Lorger ustno, Polak pisno, Tome pisno, Trilar & Vrezec neobjavljeni podatki). Poleg tega je bila ugotovljena tudi v mrazi{~nem smrekovem gozdu Hacquetio–Piceetum, in sicer v Grdi dragi pri Svi{~a-kih (1.200 m), kjer je maja 1994 Polak (pisno) opazoval in poslu{al samca. Gostota koza~ je bila na Sne`niku ugotavljana 26.5.1997. Na 15,7 km dolgem transektu v okolici Svi{~akov (Omphalodo– Fagetum s.lat.) je bilo registriranih 7 parov koza~. Ocena gostote je 4–5 parov/10 km² (Trilar & Vre-zec neobjavljeni podatki).
Za obmo~je smo zbrali podatke o treh gnezdih. Prvo, z mladi~em, je bilo leta 1983 najdeno pri Kozar{ah (850 m) v duplu javorja Acer pseudoplatanus na vi{ini 2 m (@upan~i~ pisno), drugo prav tako v duplu javorja na vi{ini 6 m leta 1997 pri Bukovcu na nadmorski vi{ini 1.300 m (Polak pisno), tretje pa leta 1999 na zahodni strani Sne`nika blizu Smrekovih dolin v panju na vi{ini 2 m, ko sta bili v gnezdu najdeni 2 jajci, pozneje pa {e 2 uspe{no speljana mladi~a (Surina v tisku).
3.2.4. Ribni{ko-ko~evsko obmo~je
Koza~a naseljuje celotno obmo~je jelovo-bukovih sestojev (Peru{ek 1990 & 1998), posami~ni pari koza~ se zadr`ujejo tudi v drugih gozdnih zdru`bah npr. Hedero–Fagetum. Najve~ koza~ `ivi na strnjenem obmo~ju, ki zaobjema Goteni{ko in Veliko goro ter Stojno, na severu pa obmo~je Roga. Na osojnih pobo~jih se spusti do dolin (Peru{ek 1998). Pojavlja se tudi v sestojih Hedero–Fagetum v Suhi krajini kot tudi na robu obmo~ja, kot je to v Jauhah v Lamio orvalae–Fagetum na nadmorski vi{ini 550 m. Ocena gostote je 2–3 pari/10 km² v jelovo bukovih gozdovih na nadmorskih vi{inah od 500 do 1.200 m. Najdenih je bilo 11 gnezd, ve~ina v duplu ali {trclju bukve Fagus sylvatica, doba Quercus rubur in jelke Abies alba, dve gnezdi pa v vejnatih gnezdih ujed (Peru{ek 1998).
13
T. Miheli~ et al.: Koza~a Strix uralensis v Sloveniji
3.2.5. Gorjanci
Z Gorjancev je znan en sam podatek. Junija 1995 so bili opazovani dva mladi~a in en odrasel osebek v bli`ini Javorovice na nadmorski vi{ini okrog 550 m (Lorger ustno). Glede na to, da obmo~je pora{~ajo obse`ni gozdovi na primernih nadmorskih vi{inah in da obmo~je z vidika koza~e {e ni bilo raziskano, je pri~akovati, da je ta sova na Gorjancih bolj pogosta.
3.3. Alpska regija
3.3.1. Julijske Alpe
Prvi~ je bilo pojavljanje koza~e potrjeno leta 1966, ko je Veber (ustno) na Martin~ku na Jelovici (1.250 m) na{el {e neoperjenega mladi~a (slika 3). Mladi~ je bil na tleh, ob njem pa sta bila opa`ena tudi oba star{a. Kasneje (1994) se je samec ogla{al na skrajnem vzhodnem delu Jelovice (1.350 m).
Na Pokljuki je bila koza~a leta 1992 najdena na Goreljku (1.280 m; Trontelj 1994), 1994 pa na nekoliko ni`jem Zatrniku (1.100 m; Kmecl & Ri`ner 1995). Gnezdenje je bilo potrjeno leta 1997, ko je bilo najdeno gnezdo na Mesnovcu na nadmorski vi{ini 1.480 m (Miheli~ v tisku a). Sova je gnezdila na tleh, ob debelej{i smreki Picea abies, vendar je bilo gnezdo izplenjeno.
[e bolj skopi so podatki za Me`akljo. Leta 1995 so gozdarji na{li gnezdo z jajci v trhlem {toru pri planini Spodnji Kozjek (1.100 m; Maren~e 1996). Gnezdo je kasneje propadlo, gozdarji pa so koza~o videvali na tem obmo~ju tudi v naslednjih letih.
Njeno   pojavljanje   v   drugih   predelih   obmo~ja
Slika 3: Mladi~ koza~e Strix uralensis; Martin~ek na Jelovici (1.250 m), 1966 (foto: I. Veber)
Figure 3: Ural Owl's young; Martin~ek at Jelovica (1.250 m), 1966 (photo: I. Veber)
14
potrjujejo le posamezni naklju~ni podatki. V Bohinjskih planinah je bila opa`ena dvakrat. V bli`ini Planine pri jezeru (1.400 m) se je 3.5.1997 ogla{al samec, pod ^rno prstjo pa so bili istega leta najdeni njeni ostanki (900 m; Miheli~ ustno). Koza~a je bila v Julijskih Alpah ugotovljena med 900 in 1.480 m, na italijanski strani pa je bilo gnezdo najdeno na vi{ini 720 m v gnezdu kanje Buteo buteo pri gori Mija (Benussi et al. 1995).
3.3.2. Kamni{ko-Savinjske Alpe
Podrobneje so bile raziskane le Savinjske Alpe, zlasti obmo~je okoli Zgornje Savinjske doline (Svetli~i~ 1995). Pojavljanje koza~e na tem obmo~ju je poznano `e dalj ~asa (lovci, gozdarji), prvi dokumentirani podatek pa se nana{a na leto 1989, ko je bil poslu{an samec na planini Pol{ak nad Ve`o (Dleskov{kova planota) na nadmorski vi{ini 1.600 m, ki jo pora{~a zdru`ba Rhodothamno–Rhododendretum Laricetosum. V Zgornji Savinjski dolini se koza~a najpogosteje pojavlja v starih bukovih gozdovih z jelko Ompha-lodo–Fagetum s.lat., ki pora{~ajo velike gorske planote na desni strani doline (Vogrin & Svetli~i~ v pripravi), pojavlja pa se tudi v ni`je le`e~ih (650 m) gozdovih Luzulo-Fagetum s.lat. (Cerar v tisku). Ugotovljena je bila med 570 in 1.600 m (Vogrin & Svetli~i~ v pripravi), gostota pa je bila na gozdnem predelu Kra{ice, ki je bil glede sov podrobneje preu~en, ocenjena na 3,5 para/10 km² (tabela 2; Sve-tli~i~ 1995).
Na obmo~ju Savinjskih Alp je bilo najdenih sedem koza~inih gnezd (Kra{ica, Menina, Ve`a, Ko{ac nad Logarsko dolino, Savinjski vrh nad Ljubnim), ve~ino-ma v duplih ali odlomih bukev Fagus sylvatica (2), javorja Acer pseudoplatanus (1), gradna Quercus sessiliflora (1), smreke Picea abies (1) in jelke Abies alba (1), eno pa v zapu{~enem gnezdu ujede na vi{ini 18 m (Cerar v tisku, Bla`evi~, Cajner, Kladnik & Svetli~i~ neobjavljeni podatki).
Edini podatki o koza~i za Kamni{ke Alpe so iz kranjske strani Menine, in sicer na Travni{kem gri~u (1.200 m) in na Velikem vrhu (1.450 m; @nidar{i~ pisno) ter s Sivore pri Dobr~i, kjer se je 8.4.1996 na nadmorski vi{ini 900 m ogla{al samec. Ta podatek je zanimiv zaradi neposredne bli`ine Karavank, kjer koza~a {e ni bila ugotovljena, vendar jo tam pri~aku-jemo.
3.4. Predalpska regija
3.4.1 Posavsko hribovje
Acrocephalus 21 (98-99): 9 – 22, 2000
Koza~o smo v Posavskem hribovju na{li na treh lokacijah. V Dobovcu pod Kumom (900 m) je bilo 2.6.1980 v bukovem gozdu Ranunculo–Fagetum v polduplu bukve Fagus sylvatica na vi{ini 7 m najdeno gnezdo z mladi~em (Bo`i~ 1992), leta 1998 pa je koza~a na isti lokaciji gnezdila v gnezdilnici, postavljeni na smreko Picea abies na vi{ini 7 m (Bo`i~ v tisku). Ve~krat so koza~o opazovali in sli{ali na Velikem Kozjem nad Bri{ami pri Zidanem mostu (550 m; Gobec v tisku). S pobo~ja Orlice v Kozjanskem parku pa imamo dva podatka. Spomladi 1970 je v bli`ini vasi Ore{je (350 m) koza~a pri{la na senik, usmrtila tam gnezde~e golobe in izlegla eno jajce. Ptica je bila ustreljena in preparirana (Lorger ustno). Podnevi 28.5.1999 pa je bila v bli`ini vrha Inter-medija na Orlici (600 m n.v.) opazovana v bukovem gozdu Hacquetio–Fagetum.
Obmo~je Posavskega hribovja je glede koza~e {e vedno eno slab{e raziskanih v Sloveniji, saj imamo iz tega konca le podatke o posameznih opazovanjih, zato je slika o raz{irjenosti koza~e v tem predelu {e precej nejasna. Po dosedaj zbranih podatkih lahko sklepamo, da koza~a v Posavskem hribovju zaseda obmo~ja med 300 in 700 m, ki so pora{~ena z razli~nimi tipi bukovega gozda: Ranunculo–Fagetum, Hacquetio–Fagetum in Ostryo–Fagetum. Obmo~je je zanimivo, ker je prehod med osrednjim dinarskim prostorom, kjer so koza~e najpogostej{e (ribni{ko-ko~evsko obmo~je), in alpsko regijo, zlasti Kamni{ko-Savinjske Alpe, poleg tega pa se naprej navezuje na hribovja na [tajerskem (Haloze, Bo~, Dona~ka gora, Macelj, Pohorje).
3.4.2. Pohorje
V novej{em ~asu koza~e na Pohorju nismo odkrili (Bo`i~ & Vrezec v tisku), pa~ pa omenja koza~o za Pohorje Reiser (1925), ~eprav dokaza o gnezdenju ni imel. Navaja tudi nekaj podatkov iz okolice Pohorja in Maribora iz negnezditvenega obdobja in pravi, da je koza~a na tem obmo~ju pogostej{a v jesenskem in spomladanskem ~asu. Opisuje tudi primer para koza~, ki je bil ustreljen med parjenjem 22.2.1847 blizu Ra~. Edini podatki o koza~ah na Pohorju v novej{em ~asu izvirajo iz pri~evanj lovcev, ki trdijo, da so opazovali in poslu{ali koza~e pod Spodnjo brvjo in na Pesku na Rogli (Bra~ko 1994, Verovnik pisno). Podatkov nismo upo{tevali v karti raz{irjenosti (slika 2). Domnevamo, da koza~a na Pohorju ne gnezdi ve~ ali pa gnezdi v zelo majhnem {tevilu. Drugje na [tajerskem bi koza~o lahko pri~akovali v Halozah, na Bo~u, Dona~ki gori in na Maclju. Lovci namre~ zatrjujejo, da je na Bo~u pogosta (Melcer pisno).
3.5. Subpanonska regija
3.5.1. Kr{ka ravan
Najve~ podatkov za koza~o je iz gnezditvenega obdobja iz Krakovskega gozda. Ve~inoma so podatki vezani na gozdni rezervat ali njegovo okolico, kjer prevladujeta dob in beli gaber. Prvi~ je bila koza~a v Krakovskem gozdu opa`ena 31.3.1976 (Gregori 1992). Leta 1991 je Jan~ar (1991) poslu{al petje dveh koza~. Spomladi leta 1998 je bilo v okviru popisa ptic Krakovskega gozda ugotovljeno, da se koza~a stalno zadr`uje v gozdnem rezervatu ob potoku Senu{a. Pono~i se je odzvala na predvajanje posnetka. Koza~a ni vezana le na osrednji del Krakovskega gozda, pa~ pa se pojavlja tudi na obrobju (Lorger ustno, [tum-berger pisno). 23.5.1999 je bil v spodnjem delu rezervata Krakovo na nadmorski vi{ini 150 m najden neoperjen mladi~, ki ga je z varne razdalje varoval eden od star{ev, kar je najni`je potrjeno gnezdenje koza~e v Sloveniji.
Na obmo~ju Kr{ke ravni je bila koza~a ugotovljena {e v gozdu Dobrava (160 m), kjer sta Vogrin & Hudoklin (1993) 13.6.1993 na{la pero.
4. Vi{inska raz{irjenost
V Evropi vi{inska raz{irjenost koza~e ni bila sistemati~no preu~evana. Glutz von Blotzheim & Bauer (1994) navajata, da na Slova{kem `ivi med 450 in 850 m, v Romuniji pa med 105 in 1.600 m. Za Slovenijo Tome (1996) ugotavlja, da je koza~a sova z najve~jo toleranco v vi{inski raz{irjenosti in da se pojavlja med 125 in 1.280 m. Pri tem je upo{teval podatke iz gnezditvenega in negnezditvenega obdobja.
Po novej{ih podatkih ugotavljamo, da v Sloveniji koza~a gnezdi na nadmorskih vi{inah med 150 in 1.600 m. Osrednji del gnezditvenih opazovanj (med 1. in 3. kvartilom) je bil med 660 in 1.100 m (mediana = 850 m). Od dvestometerskih pasov je bilo najve~ opazovanj med 800 in 990 m (25,0%; slika 4). Veliko {tevilo opazovanj v vi{inskem pasu med 0 in 199 m (slika 4) gre zlasti na ra~un dobre raziskanosti in velikega {tevila podatkov iz Krakovskega gozda (150–160 m).
Stalno pojavljanje in gnezdenje koza~e v Krakovskem gozdu ka`e na dejstvo, da je koza~a zgolj posredno odvisna od nadmorske vi{ine (Tome 1996) in bolj od ustreznosti habitata, torej starih gozdov, kjer je dovolj ustreznih prostorov za gnezdenje. Le ti so v Sloveniji vezani zlasti na vi{je le`e~e predele velikih gorskih planot, kjer v Sloveniji prebiva tudi
15
T. Miheli~ et al.: Koza~a Strix uralensis v Sloveniji
1600-1790	
1400-1590	
12001390	
10001190	
800990	
600790	
400590	
200390	
O190	
0          5        10       15       20       25       30
% števila parov/ number percentage
Slika 4: Vi{inska raz{irjenost koza~e Strix uralensis v Sloveniji v gnezditvenem obdobju (n = 172)
Figure 4: Altitudinal distribution of Ural Owl Strix uralensis in Slovenia in the breeding season (n = 172)
najve~ji del populacije koza~. To ka`ejo vi{inske raz{irjenosti koza~e na Krimskem hribovju, Sne`niku, Javornikih in Ribni{ko-ko~evskem obmo~ju, za katere smo zbrali najve~ podatkov (tabela 1).
V negnezditvenem obdobju se glavnina populacije pomakne v ni`je lege. Osrednji del opazovanj (med 1. in 3. kvartilom) je bil med 300 in 800 m (mediana=550 m), najve~ pa v vi{inskem pasu med 200 in 390 m (25,3%; slika 5). Najni`e (180 m) je bila odkrita pri Fu~kovcih v Beli krajini in v Sredi{~u ob Dravi (Hudoklin 1996, Peru{ek 1998, Ko~evar pisno),  najvi{je  (1.230  m)  pa v Riharskem pod
1600-1790 J2 »1400-1590
g 1200-1390 'S
jI 1000-1190 CS V.   800990
i
»    60O790 co
o.
2    400590
!g    200390 O190
0         5        10       15       20       25       30
% števila opaženih osebkov / number of observed indivuduals percentage
Slika 5: Vi{inska raz{irjenost koza~e Strix uralensis v Sloveniji v negnezditvenem obdobju (n = 95)
Figure 5: Altitudinal distribution of Ural Owl Strix uralensis in Slovenia in the nonbreeding season (n = 95)
Rogatcem slika 5).
v   Savinjskih   Alpah   (Kladnik   pisno;
5. Populacijske ocene in ekolo{ke gostote
Ugotovljene ekolo{ke gostote koza~ v Severni Evropi ([vedska, Finska, Rusija) so se gibale od 0,6–2,4 para/10 km², velikost teritorija v optimalnem habi-tatu pa so ocenili na 4,5–10 km² (Mikkola 1983, Pietiäinen & Saurola 1997). Na Poljskem so v letu 1992 ugotovili vi{jo gostoto, 3 pare/10 km², ki je tudi ena najvi{jih gostot v Evropi (Czuchnowski 1997).
Tabela 1: Vi{inska raz{irjenost (m) koza~e Strix uralensis v treh dobro raziskanih obmo~jih (n – {tevilo podatkov; min – najni`ja ugotovljena nadmorska vi{ina; max – najvi{ja ugotovljena nadmorska vi{ina; 50% – vi{inski pas, v katerem je bilo 50% vseh ugotovljenih parov; med – mediana; planota – vi{inski pas, v katerem le`i planotasti del pogorja)
Table 1: Altitudinal distribution (m) of Ural Owl Strix uralensis in three well-researched districts (n – number of data; min – the lowest recorded altitude; max – the highest recorded altitude; 50% – altitudinal belt in which 50% of all established pairs were recorded; med – median; plateau – altitudinal belt in which the plateau-like part of the mountain chain is situated)
obmo~je/ district
n
min
max
50%
med
planota/ plateau
najvi{ji vrh/ highest peak
Krimsko hribovje/	39	390
Krim mount. chain		
Sne`nik in/and	36	590
Javorniki		
Ribni{ko-ko~evsko	34	500
obmo~je/district		
1.070
1.200
650–835
680–955
790
1.300       820–1.200      1.065
840
600–900 (Krim)                1.107
600–800 (Ljubljanski Vrh)  (Krim)
800–1.200 (Javorniki) 1000–1.300 (Sne`nik)
800–1.100
1.796
(Veliki Sne`nik)
1.289
(Goteni{ki Sne`nik)
16
Acrocephalus 21 (98-99): 9 – 22, 2000
Tabela 2: Pregled ugotovljenih gostot in ocen {tevila parov koza~ Strix uralensis p o posameznih obmo~jih in ocene za Slovenijo (opomba: raziskana povr{ina – velikost obmo~ja (km²) ali dol`ina transekta (km), na katerem je bila ugotavljena ekolo{ka gostota; viri: BENUSSI & GENERO 1995, PERU[EK 1991, SVETLI^I^ 1995, VREZEC 1997 v tisku a)
Table 2: An overview of the established densities and estimates as to the number of pairs of Ural Owl Strix uralensis i n separate districts, and total estimate for Slovenia (note: investigated area – size of the area (km²) or length of transect (km) in which ecological density was established; sources: BENUSSI & GENERO 1995, PERU[EK 1991, SVETLI^I^ 1995, VREZEC 1997 in print a)
obmo~je/	velikost/	gostota/	raziskana	ocena {tevila	% slovenske
	(km²)	(par/10 km²)	povr{ina/	parov/	populacije/
district	size	density	investigated area	estimated pairs	% of the Slovene
	(km²)	(pairs/10 km²)			population
Trnovski gozd	140	4,0–5,0	13,0 km²	30–40	7,8
Krimsko hribovje	440	2,2–3,3	20,7 km², 31,4 km²	50–60	12,2
Sne`nik in Javorniki	430	4,0–5,0	15,7 km	60–70	14,4
Ribni{ko-ko~evsko obm.	1.000	2,0–3,0	-	150–170	35,5
Gorjanci	80	-	-	10–20	3,3
Julijske Alpe	850	-	-	25–30	6,5
Kamni{ko-Savinjske Alpe	1.100	3,5	8,5 km²	50–70	13,3
Posavsko hribovje	200	-	-	20–30	5,5
Kr{ka ravan	70	-	-	5–10	1,5
Slovenija	20.256	0,20–0,25	-	400–500	100,0
V Sloveniji so ekolo{ke gostote koza~ ve~je in dosegajo tudi 4,0–5,0 parov/10 km². To je verjetno posledica velikega {tevila ustreznih gnezditvenih prostorov in razpolo`ljivosti hrane (tabela 2).
Geister (1995) ocenjuje, da v Sloveniji `ivi 200– 300 parov koza~. Na{a ocena, ki temlji na predstavljenih podatkih, presega to vrednost in zna{a 400–500 parov, kar pomeni 3,6% evropske populacije (Pietiäinen & Saurola 1997). Najve~ (35,5%) jih gnezdi na Ribni{ko-ko~evskem obmo~ju, kar je razumljivo zaradi kompleksa ohranjenega gozda, velikega 1.000 km², in ustreznosti habitata (dinarski bukovi gozdovi z jelko Omphalodo–Fagetum s.lat.).
6. Habitat
@ivljenjski prostor koza~e je bolj ali manj vezan na dinarski fitogeografski svet, kjer naseljuje prostrane gozdove. Glavna gozdna zdru`ba tega obmo~ja je dinarski bukov gozd z jelko Omphalodo–Fagetum s.lat., ki je osnovna rastlinska zdru`ba v Sne`ni{kem gorovju, Ko~evsko-ribni{kem obmo~ju, Trnovskem gozdu in Krimskem hribovju, na nadmorskih vi{inah od 700 do 1.200 m (Marin~ek 1987). Prav tako jo najdemo v predalpskih bukovih gozdovih z jelko Omphalodo–
Fagetum s.lat. in gorskih bukovih gozdovih Lamio orvalae–Fagetum s. lat. alpskega, predalpskega in pred-dinarskega fitogeografskega obmo~ja. Na obmo~ju Julijskih Alp pa naseljuje predvsem smrekove gozdove, kot so Adenostylo glabrae–Piceetum in Rhytidiadelpho lorei–Piceetum, pojavlja pa se tudi v gozdovih bukve Anemono trifoliae–Fagetum, kjer naravno raste smreka Picea abies.
Poleg rastlinske zdru`be ima pomembno vlogo tudi stanje gozda, predvsem njegova starost. Tako je bila koza~a najdena predvsem v starej{ih sestojih, kjer rasti{~ne razmere omogo~ajo rast debelega drevja, nikjer pa je nismo na{li v mlaj{ih razvojnih fazah in sestojih, kjer kljub veliki starosti raste le tanj{e drevje. Glede na to, da je najpogostej{i tip gnezdi{~a {trcelj odlomljenega debla, duplo ali polduplo (Mikkola 1983, Cramp 1985), je razumljivo, da ji bolj ustrezajo gozdovi z debelej{im drevjem. Pomanjkanje ustreznih gnezdi{~ je o~itno eden glavnih vzrokov za odsotnost koza~e. To pravi `e Poneb{ek (1917), ko pi{e, da je razlog za negnezditev koza~e na Kolovcu v za~etku 20. stoletja v zgolj mladih gozdovih tega obmo~ja. Tako je koza~a danes najmanj pogosta v ni`inskem svetu, v vi{ine pa se povzpne nekako do altimontan-skega rastlinskega pasu. Zgornjo mejo raz{irjenosti
17
T. Miheli~ et al.: Koza~a Strix uralensis v Sloveniji
Slika 6: Dinarski bukov gozd z jelko Omphalodo–Fagetum s. lat. je zna~ilen habitat koza~e Strix uralensis v Sloveniji; pragozd Krokar v ribni{ko-ko~evskem obmo~ju (foto: M. Peru{ek)
Figure 6: Dinaric beech forest with fir Omphalodo–Fagetum s. lat. is a typical habitat of Ural Owl Strix uralensis in Slovenia; Krokar virgin forest in the Ribnica-Ko~evsko district (photo: M. Peru{ek)
dolo~ajo ostre klimatske razmere, ki onemogo~ajo rast debelega drevja. Tako v dinarskem svetu koza~e ni ve~ najti v pasu subalpinskega bukovega gozda Polysticho lonchitis–Fagetum s.lat. med 1.400 in 1.600 m, kjer raste pritlikava in zveri`ena bukev. V alpskem svetu pa na istih nadmorskih vi{inah uspevajo debelej{i smrekovi gozdovi npr. Adenostylo glabrae– Piceetum (Zupan~i~ ustno). V tak{nem gozdu je bilo leta 1997 najdeno gnezdo koza~e na nadmorski vi{ini 1.480 m (Miheli~ v tisku a).
Glavni vzrok za pomanjkanje gnezdi{~ v ni`inah je gospodarjenje z gozdom. Zato ne presene~a podatek o gnezdenju koza~e v gozdnem rezervatu v Krakovskem gozdu, kjer je zaradi izlo~itve dela gozda iz gospodarjenja veliko primernih gnezdi{~. Koza~a tu
Tabela 3: Habitati (gozdne zdru`be), v katerih so bila najdena gnezda koza~ Strix uralensis (n = 16)
Table 3: Habitats (forest associations) in which nests of Ural Owl Strix uralensis were found (n = 16)
gozdna zdru`ba/ forest association
n
%
nadm. vi{ina/ altitude
Omphalodo–Fagetum s.lat. Ranunculo–Fagetum Hedero–Fagetum Luzulo–Fagetum s.lat. Adenostylo glabrae–Piceetum
11 2
68,8 12,6 6,2 6,2 6,2
510–1.180 m 900 m 480 m 600 m 1480 m
Skupaj/Total
16
100,0       510–1480 m
gnezdi v sestojih doba in belega gabra Pseudoste-llario–Quercetum roboris in Pseudostellario–Carpine-tum betuli.
Poleg omenjenih gozdnih zdru`b smo koza~o v Sloveniji v gnezditvenem obdobju na{li {e v: Lonicero caeruleae–Piceetum, Hacquetio–Piceetum, Hacquetio– Fagetum, Hedero–Fagetum, Luzulo–Fagetum s.lat., Ostryo–Fagetum, Ranunculo–Fagetum, Rhodothamno– Rhododendretum–Laricetosum (tabela 3).
7. Gnezditveni prostor
Zbrali smo podatke o 21 najdenih gnezdih koza~e iz razli~nih obmo~ij: Sne`nik in Javorniki (3), Ribni{ko-Ko~evsko obmo~je (6), Julijske Alpe (3; eno na italijanski strani), Kamni{ko-Savinjske Alpe (7) in Posavsko hribovje (2). Gnezda so bila najdena na nadmorskih vi{inah med 480 in 1.480 m.
Zna~ilna gnezdi{~a koza~e po Evropi so dupla, poldupla ali vrhovi odlomljenih dreves, t.j. drevesni {trclji ali dimniki (Mikkola 1983). Ti so z 71,4% tudi najpogostej{i tip gnezda v Sloveniji (tabela 4). Ugotovljene vi{ine gnezd so bile od 1 do 10 m (tabela 3), najdena pa so bila na razli~nih vrstah {e `ivih ali odmrlih dreves; najpogosteje na bukvi Fagus sylvatica (tabela 5).
Mikkola (1983) ugotavlja, da se je koza~a na Finskem zaradi pomanjkanja primernih naravnih dupel in zaradi pove~evanja gostote preusmerila na gnezdenje v vejnatih gnezdih drugih ptic, zlasti ujed. V Sloveniji je bilo gnezdenje koza~e v tem tipu gnezda ugotovljeno v 4 primerih (19,0%; tabela 4), in sicer v gnezdih kanj Buteo buteo (2) in sr{enarja
Slika 7: Samec koza~e Strix uralensis s plenom ob gnezdu v polduplu bukve Fagus sylvatica; [entjo{ki vrh na Kra{ici (1020 m n.v.), 5.5.1993 (foto: J. Svetli~i~)
Figure 7: Male Ural Owl Strix uralensis with its prey at nest in semi-hole of beech Fagus sylvatica; [entjo{ki vrh at Kra{ica (1020 m a.s.l..), May 5th 1993 (photo: J. Svetli~i~)
18
1
1
1
Acrocephalus 21 (98-99): 9 – 22, 2000
Tabela 4: Tipi gnezd koza~ Strix uralensis, najdeni v Sloveniji (n = 21) Table 4: Types of Ural Owl's nests found in Slovenia (n = 21)
vi{ina od tal (m) / height from the ground (m)
tip gnezda/type of nest	n	%	min	max	povp/avg.	SD
duplo ali polduplo/	9	42,8	1	9	4,9	2,30
hole or semi-hole						
drevesni {trcelj/tree stump	6	28,6	2	10	5,7	3,20
vejnato gnezdo/stick nest	4	19,0	8	18	12,0	3,74
tla/ground	1	4,8	0	-	0,0	-
gnezdilnica/nestbox	1	4,8	7	-	7,0	-
Skupaj/Total
21
100,0
0
18
6,5
4,37
Pernis apivorus (1), pri enem gnezdu pa vrsta graditelja ni bila dolo~ena. Peru{ek (1998) domneva, da koza~a gnezda ujed tudi pleni. Na Ribni{ko-Ko~evskem obmo~ju je v letu 1992 na{el izplenjeno gnezdo skobca Accipiter nisus z ostanki mladi~ev in koza~inim izbljuvkom. V Sloveniji {e ni bil ugotovljen primer gnezdenja koza~e v gnezdu kragulja Accipiter gentilis, ki so sicer najpogosteje zasedena gnezda na Finskem (Mikkola 1983). Vi{ina vejnatih gnezd je v Sloveniji precej vi{ja od gnezd v duplih in {trcljih, od 8 do 18 m (tabela 4), najdena pa so bila na bukvi Fagus sylvatica in smreki Picea abies.
Enkraten primer gnezdenja koza~e na tleh je bil ugotovljen na Mesnovcu na Pokljuki leta 1997 na nadmorski vi{ini 1.480 m, ko je gnezdila ob vzno`ju smreke Picea abies (Miheli~ v tisku a). Gnezdenje koza~e na tleh je poznano tudi s Finske (Mikkola 1983).
Umetne gnezdilnice so za koza~o v Sloveniji manj zanimiv tip gnezda, saj je bila kljub precej velikemu {tevilu postavljenih gnezdilnic (198) v Trnovskem
Tabela 5: Drevesne vrste, na katerih so bila najdena gnezda koza~e Strix uralensis v Sloveniji (n = 19)
Table 5: Tree species in which Ural Owl's nests were found in Slovenia (n = 19)
drevesna vrsta/tree species
n
%
Fagus sylvatica	7	36,8
Picea abies	4	21,0
Abies alba	3	15,8
Acer pseudoplatanus	3	15,8
Quercus robur	1	5,3
Quercus sessiliflo ra	1	5,3
Skupaj/Total
19
100,0
gozdu, na Krimskem hribovju, Sne`niku in Ribni{ko-ko~evskem obmo~ju (Benussi et al. 1997, Polak pisno, lastni podatki) doslej zasedena le ena; tip polodprte gnezdilnice (imitacija dupla) na smreki Picea abies (na vi{ini 7 m), v Posavskem hribovju pri Dobovcu pod Kumom v letu 1998 (Bo`i~ v tisku). Znan je tudi primer verjetnega poskusa gnezdenja koza~e v zaboj~ku z vejami (imitacija vejnatega gnezda) na smreki Picea abies (na vi{ini 4 m) v letu 1999 na Krimu.
V Sloveniji imamo le en primer poskusa gnezdenja na zgradbi, in sicer iz Ore{ja pri Orlici, kjer je koza~a zlegla jajce v seniku, vendar pozneje ni gnezdila (Lorger ustno). Mikkola (1983) navaja, da je gnezdenje koza~e v stavbah sicer redek, vendar poznan pojav.
8. Zimska in negnezditvena raz{irjenost
Najve~ opazovanj koza~e v zimskem ~asu je iz ravninskega sveta. Predvsem je opazen porast {tevila opazovanj v primerjavi z Zimskim ornitolo{kim atlasom Slovenije (Sovinc 1994) v Ljubljanski kotlini. Kljub temu da velja za stalnico (Cramp 1985), so v zimskem ~asu v Sloveniji o~itni premiki v ni`je lege. O vertikalni migraciji pri~a ve~je {tevilo opazovanj iz okolice Ljubljane. Najpogosteje je bila opazovana v gozdi~ih Ljubljanskega barja (A. Trontelj 1989, Vre-zec 1996, Vrban~i~ ustno, Tome pisno) in na Toma-~evskem produ (Ko{ir pisno).
V   Ljubljani je bila opa`ena {tirikrat. Prvi~ novembra 1984 v parku pod Ljubljanskim gradom (Kazmierczak 1985). Konec novembra 1995 je bila opa`ena v urbanem sredi{~u Ljubljane, na Ro`niku pa v januarju 1996 in 1997 (Bo`i~ 1997). Glutz von Blotzheim & Bauer (1994) navajata, da se lahko v zimskem ~asu koza~e pojavljajo v naseljih in parkih, kar o~itno dr`i tudi za na{e kraje.
19
T. Miheli~ et al.: Koza~a Strix uralensis v Sloveniji
V gnezditvenem obmo~ju so zimska sre~anja s koza~o manj {tevilna. Januarja 1989 so jo videli v Trnovskem gozdu (Zanutto pisno), januarja 1994 pa na Mokrcu (Senega~nik et al. 1998), obakrat nad 1.000 metri visoko. Na Ribni{ko-ko~evskem obmo~ju se pozimi redno pojavlja tudi v gnezditvenem obmo~ju, novembra 1996 pa je bila opa`ena na Javornikih. Vzrok za majhno {tevilo opazovanj je verjetno v manj{i terenski aktivnosti opazovalcev, ki je posledica te`je dostopnosti obmo~ij pozimi.
Koza~a je bila pozimi najve~krat opazovana podnevi v mlaj{ih sestojih ~rne jel{e Alnus glutinosa, sadovnjakih, odprti kulturni krajini, urbanem okolju in parkih. Iz favnisti~nega stali{~a so zanimivi zimski podatki z vzhodne [tajerske, kjer koza~e v gnezditve-nem obdobju {e nismo odkrili. Ve~krat je bila opazovana v okolici Sredi{~a ob Dravi v letih 1961, 1966, 1971, 1992 in 1998 (Ko~evar pisno) in leta 1997 pri Veliki Nedelji ([tumberger ustno). Pogosto smo jo opazili ob cestah (Sovinc & [ere 1993, Sene-ga~nik 1997, Senega~nik et al. 1998, ), opazovana pa je bila tudi med lovom v popolnoma odprtem svetu (Vrezec 1996, Klenov{ek v tisku, Miheli~ v tisku b). Pozimi se koza~e razpr{ijo po ve~jem obmo~ju   in   niso   vezane   na   stare   gozdove,   kjer
gnezdijo (slika 8). Ve~ina opazovanj iz jesenskega pognezditvenega obdobja je iz gozdov gnezditvenega obmo~ja (Vrezec v tisku b).
9. Zaklju~ek
Na podlagi {tevilnih novih podatkov lahko koza~o v Sloveniji ozna~imo kot dinarski favnisti~ni element borealnega tipa. Ve~ino leta pre`ivi v svojem gnezditvenem obmo~ju. Premiki v ni`je lege so vezani predvsem na zimski ~as (od novembra do za~etka marca) in na posamezne osebke.
S tem pa se zastavlja vpra{anje, ali je bila vrsta od nekdaj tako {tevilna in ali gre bele lise iz preteklosti pripisati nepoznavanju in nezanimanju za to vrsto, ali pa se je vrsta v zadnjih letih raz{irila. Starej{a literatura govori v prid prvemu, saj Poneb{ek (1917) navaja, da jo je bilo videti na Gorenjskem, [tajerskem, Dolenjskem, Notranjskem, Ribni{ko-ko~evskem in celo v Beli krajini. Pogosta naj bi bila tudi v okolici Ljubljane, celo v Tivolskem gozdu. Dana{nja raz{irje-nost je torej podobna tisti pred sto leti.
Seveda pa dejstvo, da se je koza~a izkazala za bolj pogosto, kot smo mislili v za~etku devetdesetih let, ne ovr`e njene ogro`enosti. Ogro`a jo zlasti inten-
Slika 8: Raz{irjenost koza~e Strix uralensis v Sloveniji v negnezditvenem obdobju (karta: Geografski in{titut ZRC SAZU)
Figure 8: Distribution of Ural Owl Strix uralensis in Slovenia in the nonbreeding season 20
Acrocephalus 21 (98-99): 9 – 22, 2000
zivno gospodarjenje z gozdovi, ki se ka`e predvsem v pomanjkanju primerno velikih dupel in poldupel, ki jih koza~a uporablja za gnezdenje. Na Finskem omenjeni problem re{ujejo z umetnimi gnezdilnica-mi, v katerih gnezdi prek 40% populacije koza~e, gotovo pa je veliko bolj{a re{itev v zagotavljanju zadostnega {tevila debelih in odmrlih dreves v gozdu. Omenjena drevesa niso pomembna le za uspe{no gnezditev koza~e, temve~ so nepogre{ljiva tudi za normalno delovanje gozdnega ekosistema.
Zahvala: Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam poslali ali sporo~ili podatke: Ante Bla`evi~, Tone Breznik, Milan Cajner, Damijan Denac, Ivan Fabec, Jernej Figelj, Andrej Hudoklin, Franci Kljun, Boris Ko~evar, dr. Ivan Kos, Martin Ko{ir, Gusti Lenart, Ervin Lorger, Bojan Mar~eta, Franc Matko, Rihard Melcer, Barabara Miheli~, Jo`e Miheli~, Slavko Polak, Borut Rubini~, Lojze Skvar~a, Bo{tjan Surina, Borut [tumberger, dr. Davorin Tome, Ivan Veber, Rudi Verovnik, Milan Vogrin, Jo`e Vrban~i~, Ignazio Zanutto, Miha @nidar{i~ in dr. Andrej O. @upan~i~. Posebej se zahvaljujemo Tonetu Kladniku za pomo~ pri izdelavi poro~ila o koza~i v Kamni{ko-Savinjskih Alpah ter dr. Marku Accetu in dr. Mitji Zupan~i~u za pomo~ pri dolo~anju gozdnih zdru`b.
10. Povzetek
^lanek obravnava raz{irjenost koza~e Strix uralensis macroura v Sloveniji v gnezditvenem in negnezdi-tvenem obdobju, njeno vi{insko raz{irjenost, habitat, gnezditveni prostor ter populacijske ocene in ekolo-{ke gostote, ugotovljene v Sloveniji. Podatki so bili zbrani iz literature in od opazovalcev, ekolo{ke gostote pa so bile ugotavljane s posnetki ogla{anja. Koza~a je bila v Sloveniji odkrita na devetih obmo~jih (21% slovenske povr{ine). Obravnavano je tudi obmo~je ^i~arije (JZ Slovenija), kjer je bila vrsta ugotvljena le na hrva{ki strani, s [tajerske (Pohorje, Haloze; SV Slovenija) pa ni zanesljivih novej{ih podatkov. V gnezditvenem obdobju je v Sloveniji raz{irjena med 150 in 1.600 m (1. in 3. kvartil med 660 in 1.100 m; mediana = 850 m), medtem ko se v negnezditvenem in zimskem obdobju spusti v ni`je lege med 180 in 1.230 m (1. in 3. kvartil med 300 in 850 m; mediana = 550 m). Koza~a je v Sloveniji vrsta z veliko toleranco v vi{inski raz{irjenosti in je bolj kot od nadmorske vi{ine pri raz{irjenosti odvisna od habitata, kjer ima pomembno vlogo stanje gozda, predvsem dele` starega drevja oziroma starej{ih razvojnih faz. Najve~ koza~ v Sloveniji `ivi v dinarski zoogeografski regiji, kjer ve~inoma poseljujejo gozd
bukve z jelko Omphalodo–Fagetum s. lat., `ivi pa tudi v drugih gozdnih zdru`bah: Lamio orvale–Fagetum s. lat., Anemone trifoliae–Fagetum, Ranunculo–Fagetum, Adenostylo glabrae–Piceetum, Pseudostellario–Querce-tum roboris in Pseudostellario–Carpinetum betuli. Pozimi je bila koza~a ve~krat opazovana tudi v zanjo precej netipi~nih habitatih: odprta kulturna krajina, parki, sadovnjaki in urbana okolja. Ve~ina koza~inih gnezd, najdenih v Sloveniji, je bila v duplih, poldu-plih in {trcljih (dimnikih) dreves (71,4%) na vi{ini 1 do 10 m (povp. 5,2 m) od tal, na javorju Acer pseudoplatanus, bukvi Fagus sylvatica, dobu Quercus robur, gradnu Q. sessiliflora, jelki Abies alba in smreki Picea abies. Manjkrat (19,0%) je bilo gnezdo koza~e najdeno v vejnatih gnezdih ujed (kanja Buteo buteo, sr{enar Pernis apivorus) na vi{inah 8 do 18 m (povp. 12 m) od tal, le enkrat (4,8%) pa v umetni gnezdil-nici in enkrat na tleh. Na posameznih lokalitetah v Sloveniji so bile ugotovljene visoke ekolo{ke gostote koza~, in sicer od 2–3 pari/10 km² (Krimsko hribovje, ribni{ko-ko~evsko obmo~je) do 4–5 parov/10 km² (Trnovski gozd, Sne`nik). Populacijo koza~e v Sloveniji avtorji ocenjujejo na 400 do 500 parov, kar po literaturnih podatkih pomeni 3,6% evropske populacije. Glede na ugotovitve o raz{irjenosti in zna~ilnostih koza~e v Sloveniji jo lahko ozna~imo kot dinarski favnisti~ni element borealnega tipa.
11. Literatura
Benussi, E. & F. Genero (1995): L’Allocco degli Urali (Strix
uralensis   macroura)   nel   Trnovski   gozd   (Slovenia).
Censimento in un’area campione. Suppl. Ric. Biol.
Selvaggina 22: 563-568. Benussi, E., F. Genero & A. Puric (1995): Primi dati sulla
nidificazione e lo severnamento dell’Allocco degli Urali,
Strix uralensis macroura, nell’Italia nord-orientale. Riv.
ital. Orn. 64 (2): 97-105. Benussi, E., F. Genero & A. Puric (1997): Distribuzione
dell’Allocco degli Urali (Strix uralensis macroura) nel
Friuli-Venezia   Giulia,   nella   Slovenia   occidentale   e
nell’Istria. Fauna 4 (4): 91-100. Bo`i~, I. A. (1992): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 13
(51): 54. Bo`i~, I.A. (1997): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 18
(83): 117. Bo`i~, I.A. (v tisku): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus
21 (98-99). Bo`i~, L., A. Vrezec (v tisku): Sove Pohorja. Acrocephalus
21 (98-99). Bra~ko, F. (1994): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 15
(65-66): 155. Cerar, M. (v tisku): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus
21 (98-99). Cramp, S. (ed.) (1985): The Birds of Western Palearctic,
Vol. I V. Oxford University Press, Oxford.
21
T. Miheli~ et al.: Koza~a Strix uralensis v Sloveniji
Czuchnowski, R. (1997): Diet of the Ural Owl (Strix uralensis) in the Niepolomicka Forest, S-E Poland. Buteo 9: 69-75.
Dvorak, M., A. Ranner & H. M. Berg (1993): Atlas der Brutvögel Österreichs. Umweltbundesamt, Wien.
Fridl, J., D. Kladnik, M. Oro`en Adami~ & D. Perko (ed.) (1998): Geografski atlas Slovenije: dr`ava v prostoru in ~asu. DZS, Ljubljana.
Geister, I (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana.
GG Ko~evje (1991): Obmo~ni gozdno gospodarski na~rt 1991-2000. GG Ko~evje, Ko~evje.
Glutz von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1994): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Bd. 9. Aula-Verlag GmbH, Wiesbaden.
Gobec, M. (v tisku): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 21 (98-99).
Gregori, J. (1992): Pti~i hrastovega pragozda in bli`nje okolice v Krakovskem gozdu. Acrocephalus 13 (52): 66-75.
Hudoklin, A. (1996): Ornitolo{ko zanimivi kraji: Zgornji tok Lahinje. Acrocephalus 18 (75-76): 90-91.
Jan~ar, T. (1991): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 12 (49): 158-159.
Jan~ar, T. (1996): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 17 (74): 35.
Javornik M., D. Voglar & A. Dermastia (ed.) (1988): Enciklopedija Slovenije, 2. zvezek. Mladinska knjiga, Ljubljana.
Javornik M. & D. Voglar (ed.) (1995): Enciklopedija Slovenije, 9. zvezek. Mladinska knjiga, Ljubljana.
Javornik M. & D. Voglar (ed.) (1998): Enciklopedija Slovenije, 12. zvezek. Mladinska knjiga, Ljubljana.
Kazmierczak, K. (1985): Uralska sova Strix uralensis. Acrocephalus 6 (26): 67.
Klenov{ek, D. (v tisku): Koza~a Strix uralensis. Acro-cephalus 21 (98-99).
Kmecl, P. & K. Ri`ner (1995): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 16 (73): 198.
Lipej, L. & M. Gjerke{ (1994): Ujede (Falconiformes) in sove (Strigiformes) Slovenske Istre. Annales 4: 53-62.
Luka~, G. (1998): List of Croatian Birds. Nat. Croat. 7 (3): 1-160.
Maren~e, M. (1996): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 17 (74): 35.
Marin~ek, L. (1987): Bukovi gozdovi na Slovenskem. Delavska enotnost, Ljubljana.
Martin~i~, A. & F. Su{nik (1984): Mala flora Slovenije. DZS, Ljubljana.
Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & A D Poyser, London.
Miheli~, T. (v tisku a): Koza~a Strix uralensis. Acroce-phalus 21 (98-99).
Miheli~, T. (v tisku b): Koza~a Strix uralensis. Acroce-phalus 21 (98-99).
Mr{i}, N. (1997): Biotska raznovrstnost v Sloveniji, Slovenija – “vro~a to~ka” Evrope. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana.
Peru{ek, M. (1990): Sove na ribni{ko-ko~evskem obmo~ju. Acrocephalus 11 (45): 77-78.
Peru{ek, M. (1991): Ptice pragozdnih ostankov Rajhena-vski Rog in Pe~ka. Acrocephalus 12 (49): 124-136.
22
Peru{ek, M. (1998): Gnezdenje koza~e Strix uralensis v ko~evsko-ribni{kih gozdovih. Acrocephalus 19 (89): 99-103.
Pietiäinen, H. & P. Saurola (1997): Ural Owl Strix uralensis. in: Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair (ed.) (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. T & A D Poyser, London.
Poneb{ek, J. (1917): Na{e ujede, I. del: Sove. Carniola, Muzejsko dru{tvo za Kranjsko, Ljubljana.
Polak, S. (1985): Uralska sova Strix uralensis. Acrocephalus 6 (24): 30.
Polak, S. (1989): Sove zgornje Pivke. Acrocephalus 10 (39-40): 16-19.
Ra{ajski, J. & M. Vu~anovi} (1998): Uralska sova (Strix uralensis macroura, Wolf, 1810), nova gnezdarica Vojvodine. Ciconia 7: 112-115.
Reiser, O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. Naturwiessenschaftlichen Verein in Steiermark, Graz.
Senega~nik, K. (1997): Koza~a Strix uralensis. Acrocepha-lus 18 (84): 158-159.
Senega~nik, K., A. Sovinc & D. [ere (1998): Ornitolo{ka kronika 1994, 1995. Acrocephalus 19 (87-88): 77-91.
Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. Tehni{ka zlo`ba Slovenije, Ljubljana.
Sovinc, A. & D. [ere (1993): Ornitolo{ka kronika za leto 1991. Acrocephalus 14 (58-59): 140-144.
Surina, B. (v tisku): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 21 (98-99).
Svetli~i~, J. (1995): Skrivnostne sove. (Povzetek raziskovalnih nalog na temo sov). Posvetovanje – gozd in `ivalski svet, Savinjsko gozdarsko dru{tvo, Nazarje.
Tome, D. (1996): Vi{inska raz{irjenost sov v Sloveniji. Acrocephalus 17 (74): 2-3.
Trontelj, A. (1989): Ljubljansko barje ob Curnovcu. Acro-cephalus 10 (39-40): 26.
Trontelj, P. (1989): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 10 (41-42): 63.
Trontelj, P. (1994): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 15 (64): 100.
Vogrin, M. & A. Hudoklin (1993): Prispevek k poznavanju gnezdilk gozda Dobrava. Acrocephalus 14 (61): 209-212.
Vrezec, A. (1996): Ali koza~a Strix uralensis gnezdi na Ljubljanskem barju? Acrocephalus 17 (78-79): 160-162.
Vrezec, A. (1997): Opazovanja sov na Krimu pri Ljubljani. Falco 12: 45-47.
Vrezec, A. (1999): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 20 (93): 61-62.
Vrezec, A. (v tisku a): Popis koza~e Strix uralensis na Ljubljanskem Vrhu. Acrocephalus 21 (98-99).
Vrezec, A. (v tisku b): Prispevek k poznavanju prehrane koza~e Strix uralensis macroura na Ko~evskem. Acro-cephalus 21 (98-99).
Wruss, W. (1992): Pomembna avifavnisti~na poro~ila o gostujo~ih vrstah na avstrijskem Koro{kem. Acroce-phalus 13 (54): 139-144.
Prispelo / Arrived: 26.12.1999 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000
barvna priloga / colour appendix
Slika 1: Koza~a Strix uralensis macroura (foto: M. Peru{ek) – glej str. 10
Figure 1: Ural Owl Strix uralensis macroura (photo: M. Peru{ek) – see p. 10
Slika 3: Primerjava ~uka Athene noctua (desno) in koconogega ~uka Aegolius funereus (levo) – trebu{na stran (foto: B. Rubini~) – glej str. 71
Figure 3: Comparison between Little Owl Athene noctua (right) and Tengmalm's Owl Aegolius funereus (left) – ventral side (photo: B. Rubini~) – see p. 71
Slika 4: Primerjava ~uka Athene noctua (desno) in koconogega ~uka Aegolius funereus (levo) – hrbtna stran (foto: B. Rubini~) – glej str. 71
Figure 4: Comparison between Little Owl Athene noctua (right) and Tengmalm's Owl Aegolius funereus (left) – dorsal side (photo: B. Rubini~) – see p. 71
101