Lato LXX Stev. 268 a V Ljubljani, v petek, 20. novembra I942-XXI Z^J^TT^9"** Prezro - Cena L 0.80 SLOVENEC Naročnina mesečno 18 Lir, ta tnozem-rt v o 20 Ur — nedeljska Icdaja celoletno 34 Lir, ea inozemstvo 50 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 ea naročnino tn 10.349 ta inserate. P o d r n t n i c a i Novo meeto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unjone Pubblicita Italiana S. A* Milano. Uhaja Ttak dan cintra) razen P oaedelik« la dneva po praaniko. e Uredolllvo la apravai Kopltarteva 6, L|obl|ena. ■ I Redazione, Ajnministrazlooei Kopitarleva 6. Lubiana. I l Telefon 4001 -4005. § \bbonamentl Me.e 18 Lire i Eatero me-m A) Ure. tdunone domemoa. eooc 34 Ure, katero 50 Lire. C L fj Lubiana 10 650 oet «11 abbo-aamenti' 1034S pa le tntertiom. Pllialel Novo medlo. Concessionaria eseluslva per la pubbllcitS di proveoienza italiana ed estera Unione Puhblicit* Italiana S. A. Milana Vojno poročilo št. 908 Sovražne sile pri Alžiru pod stalnim ognjem osnega letalstva V Cirenajki se premiki redno razvijajo 4 angleška letala sestreljena (■lavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Premiki italij&lisko-nemških čet v Cirenajki se reduo razvijajo. Učinkoviti so bili nastopi proti delovanju angleškega letalstva. Protiletalsko topništvo je sestrelilo t »Hurricane«. Ob libijski obali so nemški bombniki ponovno zadeli eno lahko križarko in en riiMlcc. V francoski Severni Afriki so Osne skupine napadale sovražne sile na pohodu ter letališča. Sovražna letala so izvedla to noč napad na Torino. >'a civilnih zgradbah je bila občutna škoda in nekaj požarov je bilo takoj zadušenih. Žrtve med civlnim prebivalstvom znašaju 21 mrtvih in 32 ranjenih. Njihova imena in priimki bodo objavljeni v krajevnem časopisju. Zadržanje prebivalstva jc bilo mimo in disciplinarino. Pomen zmage pri Salomonskih otokih V treh bitkah pri Salomonskih otokih so Združene države doživele tri strahotne poraze • V nadaljnjih bojih bo anglosaška mornarica pregnana s svetovnih morij Riin, 10. novembra, AS: Pomorski pribočnik pri japonskem veleposlaništvu v Rimu Tojo Mitunobu je takole popisal (vumen pomorske bilke pri Salomonskih otokih: Ce so Združene države, ki so doživele velik poraz pri Pearl llarbourju in so pozneje zgubili Filipine in nekaj oporišč na Aleutih, nameravale izvesti protinapad na Japonsko, jim ni preostalo drugegu, kakor utrditi Avstralijo in Novo Zelandijo ter začeti .protiofenzivo na Salomonskih otokih. Po drugi strani pomeni japonsko prodiranje proti Salomonskim otokom, da se začenja japonski železni obroč stiskati okoli Avstralije in Nove Zelandije. Japonsko napredovanje na Salomonskih otokih je zato zaprtje edine možnosti zn ameriško protiofenzivo ter grožnja za ameriško ozemlje. Važnost Salomonskih otokov lahko s|>ozna vsak. ki pogleda na zemljevidu kraje v jugozahodnem Tihcin morju. Vzrok, zakaj so Združene države s svojimi gangstrskimi metodami zasedle francosko Novo Kaledonijo, je takoj jasen. Začetek maja so japonske sile končale zasedbo Jave in Borneo. Takrat so začele prodirati proti Salomonskim otokom. Prva pomorska bilka dne 7. in 8. maja, ki sc imenuje bitk« Spopad med zlatom in krvjo Rim, 19. nov. AS. Revija »Critica fascista« piše v svojem uvodniku, da bo leto 1943 leto Afrike, to je leto Italije. Nasprotnik se trudi, da bi Italiji v Afriki zadal »odločilni« udarec. Novo razdobje svetovne vojne kaže zopet prvenstveno strateško in politično vlogo, ki jo igra Italija v vojni ter lesno zvezo med Italijo in sredozemsko Afriko. Stavek »Amerikanci v Sredozemlju« pomeni v duhu stvarne Mussolinijeve formule »zlato proti krvi«, proletarci proti bogatašem, duh neodvisnosti proti trgovskemu duhu. Ali bo zmagalo bogaštvo? Gotovo ne. kajti trdnost, junaštvo in smelost, ki so značilne za italijansko ljudstvo veljajo mnogo več kakor tanki, bojne ladje in leteče trdnjave. Konec koncev je usoda orožja odvisna od nečesa, kar lahko prekriža vse račune. Ta lastnost pa je rimska krepost, ki so jo Italijani v teku stoletij vedno izpričevali in ki bo tudi tokrat prevladala proti brutalni sili bogastva, ki ga predstavljajo Anglosaške sile. Madžarska in Hrvatska ob 7. obletnici sankcij Budimpešta, 13. nov. AS: Na Madžarskem so sc posebno spominjali 7. obletnice sankcij, ki jih je ženevsko društvo vsililo Italiji. Ma-di/arska je tedaj, kakor je znano, odločno branila pravice Italije, ki ji je uspelo^ z. neukrotljivo energijo razbiti železni obroč sank-cionističnib držav. Zmaga Mussolinijeve Italije nad intrigami, ki so jih v Ženevi ustvarile demokracije, židovstvo, masonstvo in Kreraelj, je bila odločilna za Evropo, kajti z italijansko zmago sc je pričelo življenje nove Evrope, ki danes z orožjem v rokah triumfira proti istim sovražnim državam, ki jih jc Italija leta 1933 obvladala. Kakor je naravno, sc Madžarska danes nahaja ob strani italijanskega naroda ne samo na ideološki fronti, temveč in predvsem tudi na bojiščih. Madžarski narod prav dobro ve. rla je danes, kakor leta 1935, pravica na strani Italije in njenih zaveznikov ter je tudi popolnoma prepričana, kakor tedaj, da bodo v tej vojni zmagali Italija. Nemčija in zavezniki. Madžarski "narod čuti. ko se spominja na usodni 18. november 1935, kako je duhovno povezan z italijanskim narodom ter izraža prepričanje, rla je neuničljivo italijansko-madžarsko prijateljstvo eden izmed najmogočnejših stebrov nove Evrope. Spomin nu sankcije ojačuje šc bolj prepričanje v zmago vseh narodov Nove Evrope. Zagreb, 18. nov. AS: Ob sedmi obletnici krivičnih sankcij objavljajo hrvatski listi članke o zgodovinskih gododkih leta 1935, ko jc bila, kakor piše »Hrvatski Narod«, Italija brutalno napadena. Italijanski narod se je upiral kaor neuničljiv jeklenti zid. Listometnja, da je Itulija prav med protisankcionistično liorbo razvila avtarktični pokret, ki ji danes omogoča vztrajanje v veliki vojni. V tej borbi so si Italijani utrdili svoj požrtvovalni duh, ki vodi zdaj varno proti zmagi. Močna in soglasna zc-dinjena. Itulija sledi svojemu Duceju v nezlomljivi volji po zaklj uči t vi borbe, ki se jc pričela leta 1935 in s katero si lio priborila pod soncem svoje mesto, do katerega ima sveto pravico. Tudi »Nova Hrvatska« piše o obletnici in poveličuje fašistično disciplino Italije, ki je danes kakor pred sedmimi leti v borbi proti svojemu glavnemu sovražniku, ki je angleški imperij. Angleži rovarijo proti Španiji Rim, 19. nov. AS. V zvezi z delno mobilizacijo v Španiji zatrjujejo pristojni rimski krogi, da ti ukrepi niso spremenili čustev Italije do Španije. Odnošaji med obema narodoma so vedno polni medsebojnega spoštovanja in starega prijateljstva. Laval dobil polna pooblastila Vichy, 19. nov. AS. Francosko ministrstvo za informacije sporoča: Pod predsedstvom maršala Petaina so se sešli ministri iu državni podtajniki k seji. Ob koncu seje 6o sklenili v uradnem listu objaviti naslednji zapisnik, podpisan po maršalu Pctainu in po predsedniku vlade Lavalu: Predsednik vlade je razložil politični in vojaški položaj tudi po poročilih, ki jih je prinesel admiral Platon s svoje zadnje poti po Tunisu. Zaradi izrednih okoliščin je maršal Petam. ki kot državni poglavar še naprej predstavlja francosko neodvisnost in nepretrgano izročilo domovine, sklenil dati predsedniku vlade potrebno oblast, da mu omogoči, da bo lahko naglo ,v slehernem trenutku in povsod kos težavam, ki jih zdaj prestaja Francija. Berlin, f9. novembra DNB: Francoski minister za informacije je snoči objavil besedilo zakona, s katerim je dobil ministrski predsednik Laval vso oblast v Franciji. Zakon ima naslednje besedilo: »Mi. maršal Francije, načelnik francoske države, nn osnovi ustavnega zakona z dne 18. julija 1940 zapovedujemo: »Edini člen: Razen ustavnih zakonov lahko predsednik vlade sam s svojim podpisom izdaja zakone in dekrete. Z ozirom na izredni položaj je tako Petain izročil predsedniku vlade polnomočja, ki «o potrebna, da lahko v .poljubnem času in ka-dor so potrebne hitre odločitve, izda potrebne ukrepe. Uiradni list objavlja tudi dekret, s katerim je Laval imenovan za Petainovega naslednika. če bi se temu kaj zgodilo.« Rim. 10. nov. AS. Uradni list je objavil ministrski dekret z dno 13. novembra 1942-XXI. ki prepoveduje izdelavo in prodajo nadomestkov jedilnega olja. v Koralnem morju, je bila Izzvana od sovražniku, ki je hotel zaustaviti japonsko napredovanje proli Salomonskim otokom, tn kakor či-tutelji vedo, je imel sovražnik tukaj velike izgone. Ko je sovražnik med pomladjo in poletjem sklenil napasti Severno Afriko, jo hotel zavzeti tudi Salomonske otoke, kamor je [Kislol okrepitve in začel protinapade. To sovražno protiofenzivo sla tvorili prvo bitka pri Salomonskih otokih dne 7. iu 8. avgusta ter druga bitka dne 24. avgusta. V teli dveh bitk.ilt je bila sovražna mornarica skoro uničena. Nalo se je borba nadaljevala med japonsko mornarico in med sovražnimi ladjami, ki so dobile pomoč. Sredi oktobra je poslal sovražnik veli- kansko mornarico proti Salomonskim otokom. Japonska mornarica jo je prestregla ter jo deloma uničila v pomorski bilki v Južnem Pu,-cifiku dne 26. oktobru ter v tretji bitki pri Salomonskih otokih med 12. in 14. novembrom. Iz lega se da sklepati, da so Združene države vzporedno z napadom na francosko Severno Afriko znova poskušale svojo srečo tudi pri Salomonskih otokih, lo upanje pa je bilo zaman. Z ozirom na strateško važnost tega bojišča nt i < I i in. da se bo bitku nadaljevala in upam. da Iki jii|ionsko mornarica nadaljevala z uničevanjem angleške in ameriške mornarice ter obe precnala iz svetovnih morij in zugoto-\ilii skupno zmago trojne zveze. Sovjetski oddelek uničen pri Tuapseju Borbe napadalnih oddelkov v Stalingradu - Junaški boji gorskih strelcev pri Volhovu Hitlerjev glavni stan. 10. nov. Glavni stan nemških oboroženih sil objavlja: V bojnem odseku pri T u a p s c j u so bili tleli sovražnika obkoljeni in uničeni. Novi hudi napadi so bili včeraj zavrnjeni tudi vzhodno «.d A 1 a g i r a , obenem pa razbita zbiranja čet » topniškim ognjem in v letalskih napadih. Bojna letala sn razen lega kljub slabim vremenskim razmeram z dobrim učinkom bombardirala sovjetske baterije in železniške cilje. V Stalingradu borbe napadalnih oddelkov. Htiinunske čete so na (Ionskem bojišču zavrnilo več napadov, pri čemer so rumun-ske oborožene silo prizadele sovražniku znatne izgube. Nove borbe sn tukaj v teku. Ponovni sovražnikovi napadi so bili zavrnjeni na R i b a č j e m polotok u. V hudih obrambnih borbah zadnjih dni se jn na odseku pri V o 1 h o v ti posebno odlikoval bataljon gorskih strelcev iz Berclitesgadenu. V leni odseku je sovražnik napadel z 0 bataljoni strelcev, pod- prt r. močnimi oddelki oklepnega orožja. I'o štiridnevnih ogorčenih borbah oil moža do moža so sc vsi napadi izjaloiili ob izredno kriavilt izgubah za sovražnika. V C i r e n a j k i so se nemško-italijanski oddelki dalje odločili od sovražnika. Hitri nemška bojna letala so napadala oklepne izvidniške vo/ovc tn sovražna motorna vozila vseh vrst. Pri napadih na sovražno mornarico na morskem področju okrog D e r n e sla bila ena križarka in en rušilec hudo zadela v letalskih napadih. Nemško in italijansko letalstvo je bombardiralo pristaniške naprave v Boni ter motorizirane sovražnikove sile na alžirsko-tuniški obali. V borbi proti nekemu konvoju pred Casa-blanco je nemška podmornica jiolopila sovražno ladjo. Pri napadih angleških lelal na pristaniške kraje zasedenega zapadnega ozemlja je imelo francosko prebivalstvo velike izgube. Tri sovražnikova letala so bila sestreljena. Romunski časnikar o sedanji Italiji V zvezi s tem žigosajo nelojalno rovarjenje Anglije, ki bi 6 svojo propagando rada raztrobila, da je mobilizacija v Španiji naperjena proti osnim 6ilam, dočim je mobilizacijo v resnici narekovala skrb odgovornih španskih oblasti zaradi izredno težkega položaja, ki je nastal v zahodnem Sredozemlju. Angleži niso prvič jioskušali s takšnim rovarjenjem, kajti to so delali tudi proti Turčiji in sploh proti vsem nevtralnim državam, ki hočejo ostati izven 6pora. Angleška politika in propaganda bi rada spravila v 6um nevtralnost teh držav in jim ustvarila težave, ki v resnici ne obstojajo, dočim preračunana londonska 6utnničenja položaj le še bolj zapletajo in skušajo kalit' ouno-šaje med nevtralnimi državami in Osjo. Čustva Italije do Španije bodo še v naprej polna simpatije, prijateljstva in medsebojnega razumevanja ter zaupanja. Odnošaji msd velikim španskim narodom, ki je navezan na Italijo s tolikšnimi vezmi slavnega bralstva v orožju, bodo ostali mirni in zadovoljivi. Bukarešta, 19. nov. AS. Direktor lista >Ac-liunea«, ki se je pred nedavnim vrnil iz Italije, je začel v svojem listu objavljali vrsto člankov o Italiji v letu 1942. »Kaj je storil Duce in fašizem«,— je rečeno v prvem članku — za sodobno Italijo, se čuti in vidi pri prvem stiku s to čudovito deželo. Nato popisuje vse. kar vidi popotnik od železniške j»olicije in obnašanja funkcionarjev ter nadaljuje: Nov in mogočen je ritem. ki ga je Duce vtisnil Italiji in ta ritem živi v vseh področjih organskega življenja te države in kaže od leta do leta dosežene uspehe od Pohoda na Rim naprej. Kako koloealna je razlika med Italijo pred letom 1920 in med današnjo Italijo! Kakšna duhovna razlika je med mladeničem, ki je živel v splošnem javnem neredu in med mladeniči, ki imajo danes vzgojo v šolah, kjer se predvsem vceplja čut časti za domovino in hierarhijo. Kakšna je razlika meti takratnimi žalostnimi šolami in mod šolami, katere je ustvaril fašizem, iz. katerih izžarevata življenje in luč. Skrb, ki io posveča vlada mladini, smo videli posebno pri obisku pomorskega kolegija GIL-a in pomorske akademije v Livor-nu, kjer se pripravljajo jntrašnji Italijanski mornarji ter v obrtnih šolah tovarn »Fiat«, »Ans.il-do«, »Breda« itd., kjer se pripravljajo bodoči strokovni delavci. Videli smo, da hoče fašizem vzgojiti iz mladeničev može, podkovane z vsem znojem, kakršnega potrebuje vsak posameznik pri svoji bodoči stroki, da ho koristno služil Ila-iiji in človeštvu. Fašistični režim — zaključuje članek — je realističen in nacionalen v svoji vzgoji. Princesa Piemontska obiskala ranjence Rim, 19 novembra. AS: Princesa Piemontska je obiskala vojne ranjence v neki bolnišnici v Rimu. Istočasno jc nadzorovala delo prostovoljnih bolničark italijanskega Rdečega križa. Rodoljubni duh italijanskih vojakov Lizbona. 19. nov. AS. Po poročilih angleških listov je rodoljubni duh italijanskih vojakov v angleških koncentracijskih taboriščih nad vso visok. »Times« piše, da je mnogo ujetnikov skušalo pobegniti. Taki poskusi so na dnevnem redu zlasti v nekem taborišču ob vznožju Himalaje. Številni so tudi italijanski skupni protesti zaradi angleškega neupoštevanja pravil mednarodnih konvencij o vojnih ujetnikih. \\ Preganjanje Francozov v Alžiru Tauger, 19. novembra. AS. Dokaz, kako se mislijo nasprolniki ravnati po vodilih atlantske karte, so te dni videli v Alžiru, kjer so ameriške vojaške oblasti dale zapreti več uglednih alžirskih oseb, češ da so nasprotovale ameriškemu nastopu. General Clark je po maroškem radiu pojasnil, da so jih zaprli zato, ker ovirajo angleške in ameriške napore v francoski Afriki. Maroški radio, ki je zdaj pod nadzorstvom ameriških vojaških oblasti. je pozneje še razglasil, da ima ameriška vojaška oblast dokaze, da so ti ljudje nasprotovali angleškemu in ameriškemu posegu v Alžiriji. Nato je radio še posvaril prebivalstvo, da bo vsaka demonstracija v prid aretirančem strogo kaznovana. Ameriška demokracija hoče v Afriki tekmovati z angleško policijo v Indiji. Maroški radio očita ob-tožeinin alžirskim osebam, ki menijo da je izkrcanje ameriških in angleških čet v francoski severni Afriki nezakonito, da so se z dušo in telesom prodali Mussoliniju in Hitlerju. Velika naloga, po kateri hočejo pregnali vse Italijane in Nemce iz Afrike — jo naglasil maroški radio — zahteva zbiranje močnih sil v moštvih in orožju. Ameriška vojaška oblast ocenjuje kot zločinsko sleherno nasprotovanje prebivalstva, ki ne bi hotelo uvideti te jiotrebe, prav tako zločinska pa bi bila vsaka slabost ohlasti nasproti nekim osebam v Alžiriji in Maroku, ki zavirajo angleški in ameriški načrt. V dobro poučenih krogih sodijo, da se v ostrih izjavah maroškega radia skriva prikrita grožnja proti maroškemu sultanu, ki je s svojim spoštljivim vedenjem užalil ameriške generale. Amerikanci namreč cenijo Marokance za manj vredne ljudi. Komaj teden dni je preteklo, odkar so se ameriški vojaki z nasmejanimi obrazi in torbami, polnimi najlepših obljub, izkrcali v severni Afriki, a ljudstvo v Alžiriji in Maroku že čuti prvi pritisk ljubeznivih »yankeejev«. Prav kmalu jim bodo pokazali še bič. Nesrečna ljudstva v zasedenih pokrajinah severne Afrike čaka ista žalostna usoda, kakršna je že zadela mohamedance v Iraku, Iranu in Palestini ter mučeniški indijski narod. Spremembe v francoski vladi Vichy, 19. nov. AS. Poročajo, da 6ta admiral Alphan, državni podtajnik za mornarico ter državni podtajnik za promet Gibral odstopila. Namesto njiju sla bila imenovana admiral Abrial ter dosedanji podtajnik za industrijsko izdelavo Bickelome. Finančni minister Calala je prevzel tudi pkrščanski socialist« in ob pojavu »osvobodilne fronte« «e je kakor drugi njegovi tovariši pridružil komunistom. Ko je partizanom začela v dobre-pol jski kotlini trda presti, je zbežal z vso svojo družino med partizanske oddelke. Vlačil se je nato po partizanskih taboriščih z otroki ter vneto sodeloval pri komunističnih akcijah. Pravijo,^ da sp mu je n«zadu.je vendarle začela oglašati vest, zlasti zaradi neštevilnih komunističnih umorov. Ko se je nekega dne umikal pred zasledovalci skupaj z drugimi partizani, -o ga ti kot nezanesljivega ustrelili. Žena ga je po dvodnevnem iskanju našla mrtvega v gozdu in ga sama pokopala. Ko je povpraševala nekega partizana, kako je bil ubit njen mož., je dobila pojasnilo, dn jc prišlo povelje, kuko je treba ubiti heiogardističnega zdravnika. To je konec * krščanskega socialista«, ki se je naivno pridružil komunistom ter rajši verjel njim, kakor pa svojemu krščanskemu prepričanju. Morda si ostali »krščanski socialisti« tudi ne delajo več nobenih utvar o svoji lastni bodočnosti! Morilka Kenigman Angela obsojena na smrt Partizanstvu se je pridružilo precej deklet lahkoživk. ki so jili partizanski komisarji in poveljniki uporabljali /lasti za kurirsko službo meri vodstv posameznih skupin in terenskimi odbori, loko so mnoga taka dekleta, ki jih ni vodila v trozd želja zn borbo in pomoč pri »osvobodilnem delu«, temveč zgolj nizkotni nameni, delomržnost in želja po avanturah, katerih je partizanstvo /lasti pred meseci, ko se ljudstvo še ni moglo boriti proti njim, nudilo dovolj. V okolici Dolenjskih Toplic se je posebno ude jstvovaila 22 letna flenigmun Angela, ki se je že zgodaj pridružila prevratni družbi in se vlačila po gozdovih. Ljudje so se je bali, kajti kjer s« jc pojavila, so kmalu nastopile partizanske morilske komisije, lako je Angela sokriva treh umorov: Miš.jaka Antona in Alojziju ter Kristana Alojzija. Pri aretaciji so našli pri nicj samokres, katerega se je pridno posluževala pri straho-vnnjih ljudi. Bilu je tudi vestna propagatorica komunističnega tiska, zlasti »Slov. poročevalca« in »Dela«. Vojaško sodišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih si! Slovenija—Dalmazin. odsek v Ljubljani, jo je zato obsodilo na smrt. je. Pri nastopu so sodelovali: mladj gojenec srednjo glasbeno šole Ivan Kumar, ki jo zaigral na orgle »Preludij m fugn od Bacha, Pokuzai jo dobro glasbeno vzgojo iu izreden čut, Dalje Jelka Stanič, violinistka redkih sposobnosti, katero je na klavirju spremljal profesor Ravnik. Ta je zaigrala Bruehov koncertni vložek. Nalo jo nastopila mlada klaviristka Glasbene akademije Ksenija Ogrin. ki jo občuteno zaigrala Chopinovo »Poloncz.o v C-moln«, Gospodična Nada Stritar jo zapela arijo iz opere »Seviljski brivec« in pokazala krasen glas. Za zaključek pa so Ksenija Ogrin, Jelka Stanič. Ivan žižmond in Ivan Poljanšek zaigrali na odličen način Dvoržnkov »Kvartet« Vsem izvajalcem in ujiovim učiteljem je Visoki komisar čestital. Preden ja. zapustil zavrni. je izrazil rektorju, upravnemu ravnatelju Grobmingu in profesorjem svoje zadovoljstvo nad delom, ki ga izvršujejo v korist kulture iu umetnosti. Vse naše kulturne ustanove, pa naj hodo to srednje šole, vseučilišče nli drugi kulturni zavodi, so zadnje leto i uspehom delovali prav po zaslugi vlade in Visokega komisarja, ki j« z vso ljubeznijo skrbel, da se je izvrševalo Dlivcjcvo navodilo o nemotenem kulturnem udrjstvovanju in razvoju Slovencev. Pri tem »o bili rsi naši kulturni /.iitmli dolcini vse podpore s struni vlade iu Visokega komisarja, lanistična vlada je dodelila /mi no zneske z:i naše kulturne ustanove v stremljenju, dokazali nam vsem. du it a n i hoče pospešiti uli svoboden kulturni razvoj. Poleg inulnili podpor, ki jih jo Kksc. Visoki komisar naklonil našim kulturnim ustanovam, pu jc še posebej ireba jiodčriati njegovo izredno skrb in zanimanje za njihovo uspešno delovunje. To dokazujejo tudi številni obiski, ki jili jo Hkse. (irazioli opravil in jili šc opravlja v kulturnih zavodih, kjer sp zanima do zadnje podrobnosti zu njihovo drlo in kjer i. nasveti in stvarno podporo omogoča uspešnejše delovanje zavodov. Visoki komisar je te dni obiskal Glasbeno akademijo, kjer jp kot tolmač Du reje v o valje v nagovoru predstavnikom zavoda poudaril, kako veliko dobro voljo jc pokazal Du>o do naših kulturnih ustanov, zlasti za gluslteiip zavode. V zameno za vso podporo, ki jo zavodi uživajo, ne tprja Fašistična vlada nič drugega. kakor odkritosrčno lojalnost iu trdno volj« za sodelovanje s strani listih, ki so posredno ali neposredno odgovorni za te ustanove in za rast slovenskega kulturnega izročila. Tehtne besede Eksc. Graziolija so ponoven dokaz, du Fašistična vlada, ki jo predstavlja Visoki komisar v naši pokrajini, žpli, da se utiša kultura v miru razvija in da sodeluje z italijanskimi kulturnimi strrmljenji. Najlepša Finjiga letošnjega leta bo »Slovencev koledar« Uradni razglasi Nadomestitev strokovnjaka pri Pokrajinski zvezi svobodnih poklicev in umetnikov Namesto fašisla dr. Angiola Fabronija se imenuje za strokovnjaka |)ii Pokrajinski zvezi svo-bodnili poklicev in umetnikov Ljubljanske pokrajine fašist Aleksander Nicotera. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Imenovanje članov odsekov Pokrajinskega korporacijskega sveta 1. za puljcdelsko-gozdni odsek: a) v zastopstvu Zveze delodajalcev. Združenja kmetovalcev: Čeme Josip, Kržmanc Anton, Ma-rolt Franc, Mihevc Anton, Pust Josi|i, Rigler Ivan, Nematiič Josip; b) v zastopstvu Delavske zveze, odseka f>o-ljedelskih delavcev: Franc Oskar, Turk Franc, Kovačič Ivan, Medle Josi|>, Novak Ivan, GOdercr Josip; c) v zastopstvu Zveze svobodnih poklicev in umetnikov: inž. Much Oton; d) v zastopstvu Zavoda za zadružništvo: inž. Bogdan Ferlinc; e) v zastopstvu denarnih zavodov z.a kmetijski kredit: Trcek Franc; 2. za industrijski odsek: a) v zastopstvu Zveze delodajalcev, Združenja lndustrijcev: dr. Pavlin Ciril. inž. Staro Vladimir, dr. Lunaček Aleksander, Kalin Savel, Praznik Ivan, Pičman Lovro, Jelovšek Josip; b) v zastopstvu Delavske zveze, oddelka industrijskih delojemalcev: Zemljič Josip, llar Anion, Jagodic Alojzij, Stanko Jurij, Iglič Marijan, Planlan Anton; c) v zastopstvu Zveze svobodnih jioklicev ln umetnikov: inž. Zupančič Franc; d) v zastopstvu Zavoda za zadružništvo: dr. Basa j Josip; II. za trgovinski odsek a) v zastopstvu Zveze delodajalcev, Združenja trgovcev: llieng Ernest, Smrkolj Albin, Majcen Ciril, Verbič Anton, Škrlj Ivan, Škrbec Franc; b) v zaslojislvu Zveze delodajalcev, Združenja denarnih in zavarovalnih zavodov: dr. Stokat1 Ivan; c) v zastopstvu Delavske zveze, oddelka trgovinskih delodajalcev: Sitar Alojzij, Burger Ladislav, Cvetko Ernest, Lampič Ciril, Rode Milko, Klemenčič Milan; d) v zastopstvu Delavske zveze, oddelka bančnih in zavarovalnih delojemalcev: Maicen Franc; o) v zastopstvu Zavoda za združništvo: Ra-danovič Anton: f) v zastopstvu Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet: Goreč Josip; g) v zastopstvu zavodov za socialno skrbstvo: inž. Petrovčič Srečko. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Imenovanje članov predsed-stvenega odbora Pokrajinskega korporacijskega sveta Za člane prodsedstvenoga odbora Pokrajinskega korporacijskega sveta se imenujejo: 1. v zastopstvu Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov svet. inž. Zupančič Franc; 2. v zastopstvu Pokrajinskega zavoda za zadružništvo svetnik inž. Bogdan Ferlinc; 3. v zastopstvu Pokrajinskega združenja de- narnih in zavarovalnih zavodov svetnik dr. Slo-kar Ivan; 4. v zastopstvu Pokrajinskega združenja delojemalcev denarnih in zavarovalnih zavodov svetnik Maicen Franc. I Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Razpust upravnega sveta Zadruge mestnih uslužbencev v Ljubljani in imenovanje izrednega komisarja Člen 1. Upravni svet Zadruge mestnih uslužbencev se razpušča. Člen 2. Za izrednega komisarja za upravljanje gori imenovanega zavoda se imenuje g. Rudolf Schauer. Imenovanje članov glavnega sveta Pokrajinskega korporacijskega sveta Za člane Glavnega sveta Pokrajinskega korporacijskega sveta se imenujejo: dr. Altijevič Branko, predsednik Pokrajinske delavske zveze; dr. Marchesoni Silvij, strokovnjak pri Pokrajinski zvezi delodajalcev; Dal Pra Cinzio, strokovnjak pri Pokrajinski delavski zvezi; inž. F'aleschini Alojzij, strokovnjak pri Pokrajinskem zavdu za zadružništvo; Gospodarstvo Nemško hrvatska pogajanja so se začela ta leden Pogajanja so v Zugiebu. Gre zu jesensko zasedanje stalnega nemSko-hrviilskega gospodarskega odbora. Nemško delegacijo vo«li min. svetnik dr. Bergemann, dočim vodi hrvatsko delegacijo glavni'ravnatelj dr. Cabas. Mestna hraniluieu v Bitujuluki. Hrvatsko finančno ministrstvo je odobrilo ustanovitev mestno hranilnice v Banja Luki. Potrebno kapitale bo dala na razpolago mestna občina, verjetno bo hranilnica še letos začela poslovati. Disciplina r trgovini ti čebulo na Hrvatskem. Hrvatska vlada je uvedla disciplino v trgovini s čebulo. Vse večje zaloge čebule se morajo prijaviti in se smatrajo kot blokirnne. Romunski premog za Švico. Iz Bukarešto jx> ročajo, da jo uspelo prodati nokaj premoga Švici. Ta premog bo šol najprej |>o Donavi, nato pa po želzuici v Švico. Interes za romunski premog pa jo uidi v Grčiji, Italiji in na Hrvatskem. Kakovost romunskega pronioga ni zolo znatna. Bombaž v Bolgariji. Kultura bombaža v Bolgariji se jo zolo razširila. Leta 1030 je bilo z bombažem posajenih okoli 5.500 lin, sedaj pa jo žo 52.000 ha. Za letos računajo na pridelek 15.500 ton bombaža. Pri tetn je vpoštevati, da znaša celotna bolgarska potreba bombaža okoli 25.000 ton in je torej v veliki meri že krita z domačo proizvodnjo, ki pa bo šo narasla Učitelji — kontrolorji zu cene v Romuniji. V Romuniji nameravajo postaviti za kontrolo cen osebe iz sodniškega, profesorskega in učiteljskega stanu. Sedaj poročajo, da je gospodarsko ministrstvo imenovalo 260 učiteljev za kontrolorje cen. Cesta Zedinjena države—Alaska. Vojni minister Zedinjenih držav je sjioročil, da je odprta na Alaski nova cesta »Alaska—Highway«, ki veže Fdmonton v Kanadi z krajem Fairbanks v Alaski. I a cesta je s tem postala zaključek 2400 km dolge ceste iz Zedinjenih držav skozi Kanado do Ailaske. Nicotera Aleksander, strokvnjak pri Pokrajinski zvezi svoboduih poklicev in umetnikov; Pilla Brunon. ravnat, prehranjevalne službe. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu zu Ljubljansko pokrajino. Imenovanje članov poljedelsko-gozdnega in industrijskega odseka Pokrajinskega korporacijskega sveta po položaju 1. za poljedelsko-gozdni odsek: senjor dr. Giugliarelli Dagobert, inšpektor gozdarske službe, poveljnik kohorte državne gozdne milice v Ljubljani; dr. Martini Iginij, pokrajinski veterinar Visokega komisariata; dr. Rigoni Jakob, inšpektor agrarne službe pri Visokem komisariatu; 2. za industrijski odsek: inž. Masera Viktor, strokovnjak pri Visokem komisariatu; inž. Farina Aldo, Inšpektor tehnične službe, strokovnjak pri Visokem komisariatu. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenm listu za Ljubljansko pokrajino. Cvetlice še vedno krase nase vrtove Letošnja jesen se nam po vsej pravici zdi čudežna in izjemna, saj tako lepe nismo v naših krajih doživeli žo četrt stoletja, to je od 1. 1017 dalje . ne. Jesen nam je dala obilno letino sadja, poljskih pridelkov vseh vrst, Dolenjci pa, ki prihajajo v Ljubljano, pripovedujejo, da letos sploh niso nikjer pridelali vina slabše kakovosti. Vse letošnje dolenjsko vino je izvrstno, polno in dišeče tor je zaradi obilice sladkorja moglo zavreti in niti ni čakalo sv. Martina. Po gozdovih se je bukev zopet šibila pod ložo žira, ki daje najfinejše, najbolj dišeče olje. Narava nas je lelos torej bogato obdarila. V Ljubljani sami pa sedaj, sredi meseca novembra, prav za prav smo že v drugi polovici meseca, doživljamo drugi čudež pozne jeseni. Ne mislimo samo na številne pojave cvetočih jablan iu drugih .dreves, temveč zlasti na jesenske cvetice, ki še sedaj cveto in še vodno krase s svojimi živimi barvami naše drugače že opustele in izpraznjene vrtove. Druga leta smo bili ob lom času že davno brez krizantem, dali,j in aster, lotos jih imamo še vedno v izobilju in na izbiro. Prejšnja lota je po navadi žo sredi ali proli koncu oktobra oslra slana poparila vse to cvetje in smo ga za Vse svete morali žo za drag denar kupovati pri vrtnarjih. Lotos jo toga cvetja še vedno dovolj, kar je res čudež, čo pomislimo, da nam je na primer še lani konec oklobra vse .jesensko cvetje pobral — sneg. Mod temi navedenimi cveticami je najbolj nežna in proti mrazu najmanj odporna dalija ali georgina,, ki pa tudi začne prva cveteli, navadno že poloti. Dalija jc doma v Ameriki, odkoder so jo zanesli v Evropo. V Ameriki, na visoki mehiški planoti šo raslo divja. V Evropi jo je vzgojil v sedanjo obliko s polnimi cvetovi, brez prašnikov. sloviti švedski botanik DahI, učenec očeta moderno botanike Linnčja. Pri nas poznamo šo nešteto vrst dalij, od takih z malimi, kot gumb velikimi cvetovi pa do takih s cvetovi kakor človeška glava. Tudi v vseh barvah jo že imamo vzgojeno, razen seveda v črni. Redkokdaj pa se pripeti, da bi pri nas dalija normalno odevetela, skoraj vedno jo uničita prva slana ali sneg. Letošnjo jesen je v Ljubljani in v okolici samo enkrat padlo nekaj malega slane, pa še ta dalijam ni škodovala, tako da ta cvetica še vedno cvete, dasi v manjšem številu ter sedaj normalno odmira in vene. Ljubiteljem dalij svetujemo, du letos prav posebno shranijo gomolje dalij, ker so izredno močni, saj je cvetica imela dovolj časa za zbiranje hrane. Gomolje shranimo tako, kot krompir: paziti moramo, da ne zmrznejo. Ne smemo jih tudi hraniti na toplih in preveč suhih prostorih, sicer gomolji usalinejo. Nekoliko bolj odporna proti mrazu je krizan-tema. Doma je na Japonskem, kjer je prava narodna cvetica, v Evropi pa so jo prvi začeli v večjem obsegu gojiti Holandci. Sedaj je razširjena po vsej Evropi in v najbolj različnih oblikah in barvah. Najbolj cenjena je pač bela krizantema, ki jo ob Vseh svetih največ poklanjamo svojim dragim na grob. Sedaj cvete največ pisanih, rdeče belih krizantem. Zacvetela je tudi mala krizantema s pritlikavimi cvetovi in listi, ki le redkokdaj cveto, le v lako prijetnih jesenih, kakršna je letošnja. Tudi letošnje korenine krizantem — krizantema nima gomoljev — treba čez zimo skrbno shraniti. Kakor dalija in krizanlema, spada v vrsto košaric in jesenskih cvetic, tudi astra. Ponavadi zraste pri nas v poldrug meter visok grm. ki ima obilno malih in proti mrazu precej odpornih cvetov. Ta aslia ie zanešena k nam s Kitajskega, dasi poznamo ludi razne vrsto domačih aster, na primer planinske. Prav lako, kakor dalija in krizantema, jo ludi astra vzgojena v najbolj nazllčnih harvah. Da astra preneha v jeseni cvetoti, mora priti že zolo huda slana ali sneg. Upajmo torej, da bodo lo cvetice, zlasti pa odporne astro, še nokaj časa razveseljevale naše poglede na jesenske ljubljanske vrlovel !::. •,!:. -in, m. .;«• .:ir »jtj- CESARICA S TRPEČIM SRCEM Franc Jožef je bil srednje brihton. sicer jasen v nazorih, presojal jo pravilno, njegova izobrazba pa je bila skromna. Bil je pogumen in drzen, loda prikrit, živahen, največ se je zanimal z.a dejanske stvarnosti. Nikdar so ni zanimal z.a književnost, umetnost, kulturna dela ali pa ustvaritve duha. Vprašanja modroslovja zanj lako rekoč niso obstojala. Bil je mož, ki je slonel na temeljih jasnih vdanosti, bil je robat in ozkosrčen, mali pa ga .je še vsak dan priganjala k temu, da si je ustvaril zelo »isoko mnenje o svoji cesarski službi in vladarski odgovornosti. Nadvojvodinja Zofija mu je stalno ponavljala, da ni dobitnik, ampak nosilec vzvišene tradicije, za katero bo moral nekoč polagali račun pred Bogom, pred svojimi predniki, pred svojimi dediči. Poleg tega mu bo vcepila še misel, da je slavna suverenost, čigar orodje je postal, načelo in gibalo vsega cesarstva. Učila ga je, da » avstrijske dežele dedna in osebna last Habsburžanov. Vsa ljudstva v državi veže med seboj samo prisega zvestobe cesarski kroni. Ministri in uradniki imajo samo eno dolžnost, in ta je, da morajo biti pokorni svojemu vladarju. Avstrijsko rodoljub]* je namreč, izrecno dinastično. | Ves prepojen s lo vero se je cesar vrgel na svoje težko delo. 1 Nj šledil niti s časom, niti s svojimi močmi. Dnevno jo vstajal ob i štirih zjutraj, ob petih pa je žo začel sprejemali. Vso državne zadeve: vojaške, upravne, policijske, diplomatske, finančne in trgovinske, so se končavale pri njem. Kajti Melternich ,ie Avstrijo silno centraliziral. Vse cesarstvo je bilo velika uradniška stavba z. neštetimi kolesi. Ta železni oklep je dušil celo cerkveno življenje v Avstriji. Sicer je imela cerkev velik moralni ugled, na čelu cerkvenega življenja so bili visoki odličniki, vendar pa je bila cerkev tako stisnjena v državne predpise, da je vodstvo cerkve tudi bilo samostojno avstrijsko državno ministrstvo. Glavna politična navodila je cesar Franc Jožef prejemal od svoje matere nadvojvodinje Zofije. Zahtevala jo, da so najprej njej morali predložiti vsa važna vprašanja O vsem jo odločala zviška s suhim in strogim glasom. Gorje tistemu, ki je imel svoje posebno mnenje in ga hotel uveljavili ali branili. Njena politika je bila zajeta v pojmu: nazadnjaški absolutizem. Vsi ministri so bili pod njeno komando. Ves dvor se je tresel pred njo. Samo ona je delila milosti in napredovanja. Dasi je bila samo nadvojvodinja, so jo vendar vedno vsi klicali >naša cesarica —- unsere Kaiserin«. Po nekaterih fiotezali je ta ženska očitovala podobnost s svojo veliko predhodnico Marijo Terezijo. - ★ - Franc Jožef je vladal lako žo štiri lota in vdano prenašal de- cnolsk" lll.'<\Zr civ/ji: Iimii iu, I Dne 15. avgusta 1853 je prišel v Isekl, kamor so že bile prišle njegova tota in obe sestrični. Vedel je, da mu jo njegova mali princeso Heleno izbrala za ženo. Helena bo kmalu stara 20 let Srečanje je bilo čisto preprosto v krogu skrajne prisrčnosti. Mladi vladar je bil veiik občudovalec žensk. Doživel je že marsikaj, ker jo bil visoke in sloke jsoslave, navajen je bil na kretanje med ženskami, bil je zelo vljuden, oči pa je imel tako nežne, da je marsikatero žensko srce zatrepetalo, ko je poleg tega še doumelo. da jo gleda cesar. Mod sestričnama mu tedaj ni moglo biti nerodno. Helena se mu je zdela ljubka in elegantna. Bila bi prav gotovo lopa cesarica. Ugotovil pa jo tudi, da ima trde [»teze, mrzel nasmeh in da ni dovolj nežna. Elizabela pa se mu je zdela izredno ljubka, čudovita roža, ki se šele odpira v svojo ženskost. Takoj ga je popolnoma prevzela. Zaljubil se je vanjo, kakor da bi ga zadela strela z jasnegn. Naslednje jutro je že zelo zgodaj potrkal na vrata spalnice svoje matere in vstopil: »Jaz se ne maram poročiti s Heleno. Elizabeta lio moja žena.« Nadvojvodinja Zofija je završala: »Elizabeta je premlada, da bi mogla ob tebi opravljati in nositi vlogo cesarice... Saj je še otrok. Njo je šele treba vzgojiti. Sicer pa je muhasta in čudaška... Ne. jaz ti ne dovolim, da bi zagreSll to neumnost...« Toda Franc Jožef je bil trmast. Prvič v svojem življenju se Je uprl svoji materi, ki pa je nazadnje silno jezna morala popustiti svojemu siuu. Dne 19. avgusla je razglasil svojo zaroko. &A&J&M novice, Koledar Pelck, 20. novembru: Feliks Voloa, spoznavalec in ustanovitelj reda: Edmund, kralj in mučenec; Simplicij, škof; Agapij, mučenec. Sobota, 21. novembra: Darovanje Marijino; Geluzij, papež; kolumban, opat; llclioilor, niu-čencc. Novi grobovi + V Ljubljani so umrli: Gospa Terezija Hieke. stara 80 let. Pogreb bo v soboto, 21. novembra ob 3 popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. - Gos|kh1 Karel Blatnik, čevljarski mojster in posestnik. Pogreb bo v petek, 20. novembra oh pol 3 popoldne iz kapele sv. Jakoba na Žalah k Sv. Križu. — Gospod Franc Didmovir, mlinar iz Šulne, Sv. Križ pri Kostanjevici. Pogreb bo v sobolo. 21. novembra ol> 2 popoldne iz kapele sv. Ahaca na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje I Osebne novice = Poroka. V torek. 17. t. m. oh 16. uri sta se poročila v Ljubljani v frančiškanski kapeli gdč. Lidija Schwcigerj"va, hčerka znanega glasbenega pedagoga profesorja g. Viktorja Sch\veigcrja iu g. Mirko Križnar, uradnik Trlx>-veljske pretnogokopne družbo v Ljubljani. Priči sta bili hčerkin oče in g. Avguštin Volk, trgovce v Ljubljani. Poročaj je g. Ivo Sesek. Obema novoporočencema daj Bog 6rečo in blagoslov! Tri nove miadinshe Knjige n«jiepše darilo za Mikluvfa Rudan*? : Minila vesn«. r. str b-oS. T.'kart. T. 15'-Kunčič M.: Nebeška lestvica. 77 str. kart. I. 21 -Švvirt-tilavan: Med pritlikavci ln velikani, 11(1 str. kari. I. Vse tri knjige so bo sat o opremljene s sllk-nni. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred Škofijo 5 — Miklošičeva eesta ."i — Dovoljenja za uvoz in izvoz blaga. Tvrdke, ki so vložile prošnje za uvoz odnosno izvoz, se pozivajo, da v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soba št. 21-11. prevzamejo med uradnimi urami od 9.—15. in od 15.—18. ure uvozna oziroma izvozna dovoljenja. — še do prvega decembra dobite letošnji Mohorjev tiar za 15 lir, potem I jod o knjige dražje. Udje bodo dobili štiri knjige, in sicer Plestenjakove večernice Mlinar Bogataj, prvi del Sicnkie\vic/evega romana Ouo vadiš, izbor slovenske klasične pro/e in poezije Slovensko berilo ter Mohorjev koledar. Naročila sprejema Mohorjeva knjigarna v Ljubljani na Miklošičevi cesi 10 Palača Vzajemne zavarovalnice. — Drugič novembra pod ničlo. Marsikdo ni mogel verjeti .da je dosegla jutranja najnižja temperatura v četrtek drugič v novembru stanje pod ničlo. Bilo je po zapiskih meteorološkega zavoda v mestu —1.6°. lani na dan sv. Elizabete 10. novembra —1.3°C. Marsikdo ie pripominjal. daJe bilo v sredo, ko je pihala burja .mnogo mrzRbffo. a je bilo vendar 2 stopinji nad ničlo. Bes burja navadno povzroči v človeku neprijeten občutek, da je ozračje veliko mrzlejše, kakor na ozračje, ko vlada brez-vetrije in zatišje. V četrtek zjutraj je bilo mirno, brez megle in delno oblačno. Pozneje so «e oblaki razgnali in nastalo je lc|>o in sončno. Imeli smo v sredo res lep jesenski dan, taki dnevi se nam še obljubljajo. V sredo je bila zaznamovana najvišja dnevna maksimalna temperatura s +6.2°C, nekoliko višja kot prejšnji dan. Barometer se je začel spet dvigati ter je v četrtek zjutraj dosegel stanje 761.1 mm. Prvi sneg, ki je padel ponoči od ponedeljka na torek, je po nekaterih hribih in gorah padel zelo nizko. Močne snežne odeje so pokrile razne goličave in gozdove na Krimu. Mokrcu. na Ku-reščku in Ahacu. Zlo nizko je padel sneg po vrhovih okoli Vrhnike in na Notranjskem. — Živahna dela na vrtovih. Sadovnjaki so sedaj v mestu dobili povsem drugo sliko, kakor so jo kazali v lepem polletju. Listje je z drevja odpadlo. Lepo sadje je shranjeno, toda okoli drevja je postalo kljub temu zelo živahno. Umni sadjarji in vneti gojitelji raznovrstnega sadja imajo sedaj v novembru še polne roke dela. Po mnogih vrtovih človek na kratkih dnevnih sprehodih lahko opazuje, kako sadjarji sedaj hite s svojim vrtnarskim orodjem opravljati razna dela. ki so potrebna za vzdrževanje in gojitev sadnega drevja. Z žagami, noži, škarjami hodijo sadjarji od drevesa do drevesa, režejo slabe in |x>lomljcne veje, žagajo posušene in jih spravljajo na kup. rla jih sežgo. Tu in tam zapoje tudi «ekira, da se z vrla odstrani staro drevo, ki že več ne do-naša dobrega sadu. Ljubitelji vrta s pazljivim očesom premotre vsako drevo, ogledajo vsako vejo in s strgulnmi odstranijo vso nesnago, rla bo drevje čim Icjiše na spomlad. Pokončavajo razno škodljivo zalego, ker je prav november ligoden čas za ta pokončevalna opravila. Mnogi sadjarji so izkopali tudi nove jame, da vsadc razne sadike, v prvi vrsti kake boljše sorte jablan in hrušk. Tudi v Ljubljani je letos sadje izredno dobro obrodilo, nekateri so /n sadje vnovčili zeilo čedne vsote. Ljubljanska okolica jc prodal« ogromne množine jabolk. — Najstarejša Pražanka umrla. V Pragi je umrla najstarejšo Pražanka Frančiška Pruha v starosti 100 let in sedem mesecev. Starka, ki je bila do zadnjega vedno krepka in zdrava, je bila mati osmih otrok, od katerih jih je šest sama preživela. — Rojstna hiša kot častno darilo. Mesto Brneli v Nemčiji je vojaku llansu Schmitzer-ju, ki jc bil odlikovan z viteškim križcem in ki jc bil rojen in vzgojen v tem mestu, izročilo njegovo rojstno hišo kot častno darilo. Scniilzerjev oče je moral pod pritiskom gospodarskih razmer hišo prodati, sedaj pa jo je mesto kupilo in izročilo njegovemu sinu. —■ Romunski Židje ne smejo kupovati pri kmetih. Romunski notranji minister je odredil, da v Ramicu-Saratu Židje ne smejo kupovati pri kmetih in tudi ne smejo prenočevati kmete. Žide ho v bodoče preskrbovala z živežem mestna uprava s posredovanjem židovske verske oltčine. Ta ukrep bo v kratkem razširjen na vse Žide v Romuniji. — Siromak brez vseh sredstev, prosj dobra srca, du bi mu pomagali naj si Ivo v blagu ali v denarju. Vsak dar hvaležno sprejme! Darove sprejema uprava »Slovcncac. ^uMjona 1 Oglejte si razstavo lepih knji)f, ki jih je za »Slovenčevo knjižnico« opremil arh. Vlad. Gajšek in ki so razstavljene v izložbi Ljudske knjigarne Pred škofijo in v njeni podružnici na Miklošičevi cesli 5. Razstavljene knjige same vabijo, da si jih vsak naroči in so izredno poceni in nenavadni) okusne in bodo »kras vsaki knjižnici. Istotani lahko tudi imenovane knjige naročite. Naročniki dobe knjige po izredno ugodnih pogojih. 1 Izredni občni zbor Novinarskega društva bo v nedeljo, dne 20. novembra t. I. ob 10. uri dopoldne v Novinarskem domu z glavno točko dnevnega reda: Izpopolnitev upravnega odbora. 1 Redni .letni občni zbor društva Dom slepili v Ljubljani' bo v petek, dne 27. novembra t. 1. ob šestnajstih v magistralni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom, a brez volitev odbora. Nn obilno udeležbo vabi Mane in prijatelje društva. — Odbor. 1 Neimenovanemu dobrotniku se za podarjenih 100 lir Vincencijeva konferenca v Trnovem zahvaljuje. Bog poplačaj! 1 »V Ljubljano jo dajmo«, jc naslov Ogrin-čevi burki v treh dejanjih, kit jo uprizori 1'ran-čiškanska prosveta v nedeljo, 22. nov. ob 5. uri popoldne v frančiškanski dvorani. Vstopnico so v preprodaji v trgovini Sfiligoj in v nedeljo od 0.—12. ure ter dve uri pred predstavo pri blagajni frančiškanske dvorane. 1 Predstave »Očenaša«, ki je na sporedu naše Drame, vzbujajo vedno večje zanimanje. Delo prikazuje v sedmih pretresljivih podobah dogodke iz življenja. Naslednja uprizoritev bo v soboto 21. t. m. oh 16. uri. Cene zu sobotno predstavo so znižane od 15 lir navzdol. Pre-= krbite si vstopnice v pred|>rodaji. ki je v Operi od 10.30 do 12.50 in od 16. do 18. ure. 1 Na sporedu II. letošnjega simfoničnega koncerta je tudi predigra k operi Anakreon, ki jo je komponiral slavni italijanski skladatelj Maria Luigi Cherubini in je bila izvajana v Parizu leta 1803. Cherubini je rodom iz Firence kjer je bil rojen 1760. Kot človek je bil izredno tih, toda odkritosrčen, vedno je naravnost |M>vedal svoje mnenje in zato ni bil preveč priljubljen. Plemenit je bil kot umetnik in se je v takratnem hrupnem svetu od začetka težko uveljavil, šele leta 1800. mu je bila priznana evropska slava ob premieri njegove opere >No-sač vode«. Ko pa se je uprizorila na Dunaju leta 1806. njegova opera »Fanisca« sta ga proglasila IJavdn in Beethoven za prvega živečega opernega skladatelja. Cherubinijeva posebnost je to. da je dal orkestru popolno samostojnost; 6 tem večjo izraznostjo in veljavo, kakor zgolj spremljevanje, ki je bilo do takrat v veljavi. Napad italijanskih letalskih bojnih .sil na angle ško-ameriške ladje v bližini alžirskega obrežja. Sovražna trgovska ladja zadela v polno. Uvertura Anakreon kaže vse lastnosti slavnega mojstra. Poleg tegu dela l>o izvajal simfonični orkester jx)d vodstvom Draga Maria šijanca. še Beethovnovo Lrcrtco in Smetanovo pesnitev Iz. čeških logov in gajev. Koncert bo v ponedeljek, dne 25. t. m. ob 18. uri v veliki unionski dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. I Čistilno kopališče v Zavodu za socialno zavarovanje na Miklošičevi cesti 20 bo z 20. nov. 1912 zopet odprto. Kopališče bo zaenkrat odprlo lo tri dni v tednu, to je ob petkih in soliotiih ves dan od 8 do 18.30, ob nedeljah pa le dojiol-dne od 8 do 12. Parna kopel bo odprta samo za moške ob sobotah ves dan. 1 Zdravniški pregled vseli oseb. zaposlenih v obratovalnicah z živili, bo na podlagi zakona o zatiranju nalezljivih bolezni in zakona o nadzorstvu nad živili tudi letošnje leto opravil mestni fizikat. Zdravniški pregledi bodo od 8. do 10. v prostorih mestnega fizikata ip sicer od 23. novembra t. I. do 28. novembra t. 1. za vse osebje mlekarn in špecerijskih trgovin, od 30. novembra t. 1. pa do 5. decembra t. I. pa /a osebje gostiln, mesarij, pekarij, slaščičarn in drugih podobnih obratov. I Razne nesreče. Pelerlin Anton, U letni d« .k. je jx> stopnicah padel in si zlomil levo roko. — Poštnega uslužbenca hčerka. Iti letna Darinka Dobrinova, si je pri padcu zvila levico. — Ivan Bartol, b4 letni mehanik, je spodrsnil in si zlomil 'levo roko. — Valentin Mizerit. Tu letni ujrokojeni železničar, je nu Poljanski cesti prišel pod težak voz. Dobil je hude notranje poškodbe. — Marjan Sotlur, letni sin »hige, se je u rezal v levo roko. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama. Petek. '.'U. novembra ob 15: »Kralj na Betajnovi«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Sohotn. 21. novembra oh IS: «Oče nni .. .« izven Znižane cene ml 15 lir navzdol. — Nedelja. 22. novembra oli 1G.30: «Sneguljčien . Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane ceue od 10 lir navzdol. — Ol> 15: Deseti brat«. Izveu. — Ponedeljek, 23. novembra: Zaprto. Opera: Pelek, 2". novembra: Zaprto. — Sobota, 21. novembra ob ir>: iSlepa ml« . Opereta. Krulila predstava. Hed l!rowier»jti- — Nedelja. 22. novembra ol> 15: »Slepa mi- . Opereta. Izven. Cen« od 21 lir navzdol. — Ponedeljek, 23. novembra: Zatprto. ROKODELSKI ODEK. Pri poslednji uprizoritvi Connersove komedije »Koksl« nn -Rokodelskem odru , jc monilo precej občinstva oditi zaradi pomanjkanja prostora. Zaradi tega priporočamo, dn »i /a nedeljsko predstavo ob pol 5. uri popoldne preskrbite vstopnice v predprodaji v nedeljo od 10. do 12. ure in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrar-kova 12.-I. nadstropje. RADIO. Petek, 2«. novembra: 7.30 Slovenska (rlns-ba — S Napoved času — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lnhkn glasim — 13 Napoved časa — poročiln v Italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 18.211 Operno glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Simonetti — H Poročila v italijanščini — 14.15 Koneert radijskega orkestrn, vodi dirigent n. M Šijnnee — 15 Poročiln v slovenščini — 17.1» Pet minut gospodu X — 17.15 Koncert kitarista Stanka Prekn — 17.35 Na harmoniko igra Avgust Stanko — 19 'Govorimo italijansko/ -- prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Porodila v slovenščini — 111.45 Simfonična glasba — 20 Napoved čnsa — poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih doirodkov v slovenščini — 20.45 Otvoritev XI. simfonične sezone EIAR-jn: Slavnostna maša v d-duru op. 123 — sln«ba Ludvika van Beethovna — vodi dirigent Viktor do Bahata, V odmoru: A. Nicotern: Pnirovor s Slovenci — 22.10 Pestili, zn vsn okuse vodi dirigent Segurini — 22.45 Poročila v italijanščini. Izšlo je najzanimivejše delo na našem knjižnem trgu, to je težko pričakovano delo Miklavža K u r c t a »Veselra dom« zbirka iger. čarovnij, ugank, sestavljenk, računskih problemov itd., ki obsega 700 strani. Tekst pojasnjuje čez 700 risb. Posebej opozarjamo na sestavek o letalstvu. Model jadralnega letala v naravni velikosti lahko vsakdo naroči pri upravi »Slovenca«. Kopitarjeva ulica 6, ali pa na Miklošičevi cesli 5. če obenem plača 5 lir. Naročite »S I o v e a č c v o knjižnico«, le do božiča imate še čas! -- Vsaka knjiga le fi lir. KULTURNI OBZORNIKI Vestnik Prosvetne Zveze. — Izšle so zadnje številke Vestnika P. Z. in s tem je zaključen XXI. letnik. Če pogledamo njegovo vsebino moramo pripoznati, du je Vestnik v letu 104-2 nudil lepo vrsto predavanj, ki so primerna prav za to dobo, in imajo trajno vrednost za našo folkloro in narodno vzgojo. Le poglejmo naslove teh predavanj: I. »Temelji pravičnega miru in reda. 2. Dr. T. Debcljak »Sveta si zemlja« to predavanje opisuje v besedi in sliki lepoto slovenske zemlje. 5. »Cuvajmo naše šege in običaje«. Tudi to predavanje bo služilo lako šoli, kakor društvom, da se bolje ohratnijo lepe slovenje navade. Isti pisatelj je napisal pruv |K)trebno predavanje: 4. »Negujmo narodno pesem« zopet tako porabna tvarina za šole in društva. Končno nam je v petem članku pokazal člankar na naše nrodne zaklade: 1. »Ohranimo narodno nošo«. Nevarnost je, da prav v tem času izgine ta ali oni del starodavne narodne noše, v kateri se tako lepo zrcali smisel našega ženskega sveta za umetnost. V 2. članku spoznamo našo »Ljudsko umetnost«. Kako lepa je slovenska hiša po svoji zunanjosti in lepi domači opremi. Drugače je urejena Gorenjska drugače Dolenjska in Notranjska. In kako gine kos za kosom iz naših hiš ter roma v razne trgovine s starinami ali pa v mestne hiše. Zanimiva so naša znamenja ob poteh, vrtovih in njivah. Koliko ljudske umetnosti je ohranjene v naših cerkvah? Freske, leseni stropi in oltarji pričajo o tem. Zanimivo razpravlja člankar o končnicah panjev, ki je prava galerija naše ljudske umetnosti. Semkaj spadajo hišni oltarčki, slike, pre-slice na kolovratih, pipe, žličniki, mali krulick in pisanice. Vse to obsegu to predavanje. Vsa zgoraj imenovana predavanja so opremljena s skioptičnimi slikami, katerih število znaša nad 300. Koliko delu je bilo potrebnga za res lepo narodno zbirko, mimo katere net ho mogel iti noben vzgojitelj slovenske mladine. Zadnje predavanje ima naslov: »Negujmo narodne pravljice in pripovedke«. V teh narodnih zakladih se hrani narodno bla"o za pesnike, pisatelje, slikarje in skladatelje. Pruv letošnji Vestnik P Z. ki ga izdaja že 21. let Prosvetna Zveza v Ljubljani je poka/al. odkod naj zajema naša Ptosveta 6vojo tvarino, rla bo našemu ljudstvu v pravo izobrazbo, narodu pa v ponos. Vestnik P. Z. ima lepo prilogo: »Prosvetni oder,« ki s to številko zaključuje svoj drugi letnik. Tudi ta priloga prinašu poedine članke, ki so ntamentjeni |K>dežel. režiesrjem in igralce mnta ljudskih odrih. Le poglejmo nekaj člankov, ki imajo stalno vrednost: I. Načela sodobne sccnske gradnje. 2. Gledališče — umetnost. 3. Katoliško gledališče srednjega veka. 4. Poglavje iz dramatike. 5. Osnove naturalistične" drame. 6. Naloga in značaj ljudskega igrulca 7. Vrednotenje umetnine. 8. Odnos stila do ljudske umetnosti. 0. Kultura in gledališče. Že ti naslovi pričajo o važni nalogi ki jo jc vršil Prosvetni oder. Ker znaša celotna naročnina na leto 10 lir in printaša tako atktualno vsebino, zato list naj-topl jeje priporočamo. Naroča se: Prosvetna Zveza v Ljubljani, Miklošičev« cesta 7. Katoliški misijoni, št. I so s to številko stopili v dvajseto leto ter je temu primerno številka tudi okrašena in slavnostno izdana, tako kakor letošnji Misijonski koledar, škof. dr. Gregor Rožman je napisal uvodne besede, v katerih lako lc|)o pravi: >V današnji dobi. ko vojne razmere razumljivo stavijo ožje meje časopisju vseli vrst. ko so skrbi za domače zadeve — najožje družinske in širše narodne — tako nurasle, tla vse drugo v ozadje stopa, bi se moglo zgoditi, da na zunanje misijone med jiogani čisto pozabimo, posebno še. ko so nuni zadnji dogodki bridko odkrili, koliko pruv poganskih strasti in pravcatega brezlioštvo se skriva pod tenko krščansko površino v gotovih slojih našega ljudstva samega.« Zato vabi k molitv i za misijonske delavce ter za »dragoceni nadnaravni dur vere vsem: nam sumim in poganom, brezvercem in brezbožnikom.« Po teli vodilih je urejen časopis, ki ga urejuje Ladislav Lenček C. M. ter je izredno živahno urejevan, raznovrsten v prispevkih, zgodbah in jiovestih ter raznolik v ilustracijah. Prijioročamo ga. Stane letno 20 lir. LEKARNE. Nočno službo imajo lekarno: mr. Ha karčlč. Sv .luknha trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva 2(1 in nu*. Murmnver It-. Sv. Petra cesta 7s. POIZVEDOVANJ A. Zgubila »e je osebna izkaznica na iiae (onajiinr Stanko. Jenkova 13. Poštenemu najditelja prosimo, da jo vrne nn omenjeni naslov. Sz Novega mesta š.' je čas ta teden, da se naročite na »Sloveti če v koledar v tukajšui Slovenščevi podružnici. Naročniki 'Domoljuba«. »Slovenca.« »Slovenskega doma«. »Bogoljuba in »Slov. knjižnice« dobe koledar za ugodno ceno 20 lir. Naročniki iz bližnje in daljne novomeške okolice tudi lahko naroče v naši podružnici. Pohitite dokler je še čas — ue bo vam žal. S Spodnjega Štajerskega V mariborski bolnišnici je umrla Pavla Bo-rovka, žena mestnega višjega vrtnarja. V visoki sturosti 86 let je v Mariboru umrl stavbinski preddelavec v |Kikoju Franc Nikolič. Dalje sta v Mariboru umrla <>4 letna žena železničarja Marija Prelog in Krika Klancček. 1'ailer t lokomotive. 42letni kurjač Franr Ko-tlik z. Dunaja je v Marilioru padel s svoje lokomotive in se hudo poškodoval po glavi. Prepeljali so ga v mariborsko bolnliniro. ' Razni ponesrečenci. 51 letnemu delaven Rafaelu Videnšku iz. Radvanja pri Marilioru je tra-verza padla na roko in nni zmečkala štiri prste. 75letna upokojenka Evgenija Bitk iz. Maribora je tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko. Pri delu se jo ponesrečil 23letni delavec Jožef Vipotnik iz Konjic Raztrgalo mu je levo roko. Smrtna nesreča pri podiranju drevja. 65 letni gozdni delavec Ksz.lerhazyjeve gozdne uprnve Leo-pold Nahovič je podiral drevje. Pri lem pa jo drevo padlo nanj in pa tako hudo poškodovalo, da je takoj po prevozu v bolnišnico izdihnil. Iz Hrvaške Novo imenovanje v hrvatski državni upravi. Poglavnik je imenoval Štabnega zveznega vodjo prof. dr. Aleksandra Scitza za glavnega ravnatelja v glavnem ravnateljstvu za korporucijo in socialno skrbstvo v notranjem ministrstvu. Kapelica Matere linije v Vlaški ulici. Zagrebški nadškof je blagoslovil kapelico Matere bolje v domu »Betanija« v Vlaški ulici. Kapelica je v domu bivše nadškofijske vrtnarije. Poslopje je sedaj preurejeno v stanovanjske prostore redovnic Katoliške akcije. Hrvatski umetniki bodo razstavljali tudi v inozemstvu. Po razstavi vseh večjih sodobnih hrvatskih umetnikov, ki jo lx> v nedeljo 22. I. m. odprl v Zagrebu prosvetni minister dr. Starčevi?, IkmIo hrvatski umetniki priredili v začetku prihodnjega lela skupne razstave ludi v Berlinu, na Dunaju, Bratislavi in Sofiji. Brezplačno zdravljenje zob delavski mladini. Urad za zaščito delavske mladine je pričel na vsem hrvatskem državnem jiodročju ustanavljati zolme postaje, v katerih bodo delavski mladini brezplačno zdravili obolele zobe. Razstava hrvatskih likovnih umetnikov. Galerija umetnosti NDH pripravlja v zagrebškem umetniškem paviljonu veliko razstavo hrvatskih likovnih umetnikov. Na razstavi bodo zastopani s svojimi deli vsi sodobni večji hrvatski umetniki. Iz Srbije Uvedba nemškega kazenskega prava v Srbiji. Z zasedbo sedanjega srbskega ozemlja po nemški vojski je bilo na tem ozemlju uvedeno nemško kazensko pravo. Lani so bile te kazenske odredbe še poostrene zaradi partizanskih sahotaž-nih dejanj. Nemški vojaški poveljnik v Srbiji je te odredbe sedaj še spopolnil v tem smislu, da bo v primeru sabotaže v kakem za vojne svrhe važnem podjetju kaznovan tudi lastnik podjetja ali pa njegov namestnik in upravnik. Kazen bo izostala samo v primeru, če bo dotičnik dokazal, da je s svoje strani ukrenil vse potrebno, da se sabotažna dejanja ne bi mogla dogajati. 1'redba o odtujevanju nepremičnin. >V listu uredi) vojaškega poveljnika v Srbiji« je bila pred kratkim objavljena uredba, s katero je prepovedano odtujevanje in pridobivanje domačih nepremičnin, v koliko izjem ne odobrava glavni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji, ki je to svoje pooblastilo za notranjost Srbije prenesel na vojaška poveljstva Srbski kmečki fantje na študijskem potovanju po Nemčiji. Poročali smo že, da se sedanja srbska vlada trudi, da bi čimbolj zboljšala svoie kmečko gospodarstvo. V to svrho je izdala več zakonskih uredb ter z vsemi razpoložljivimi sredstvi tudi podpira nakupovanje modernega kmetijskega orodja in umetnih gnojil. Razen lega je srbska vlada izbrala tudi skupino kmečkih fantov ter io poslala na daljše študijsko potovanje po Nemčiji. Srbski fantje so bili nekaj časa zaposleni na vzornih nemških posestvih, ogledali so si ludi razne nemške kmetijske šole in ustanovo ler obiskovali nekaj čnsa ludi praktični pouk na teh šolali. Po končani ekskurziji se je skupina mladih srbskih kmečkih gospodarjev vrnila domov ter ie bila v Relgradu nekaj dni gost novoustanovljene srbske kmečke organizacije »Zemlja in delo«. V navzočnosti srbskega kmetijskega ministra Bogoljuba Kujundžičn so kmečki fantje polagali tudi strokovne izpite, katere -o vsi izvrstno prestali. Pred vrnitvijo na svoje domove ie kmečke fante sprejel tudi srbski ministrski predsednik ter jih je ob tej priliki vzpodbujal na neumorno delo za zboljšanje srbskega kmetijstva, katerega je treha iz dosedanje primitivnosti dvignili na moderno višino. A. Fogazzaro: 42 Palača ob tezeru Tedaj je prenehal smeli in se je začelo opravljanje. Vsa družba je šepetala. Ivanki t" šepetanje ni bilo všeč. Kati pa je trdila, da ni nič slabega, če je kdo izmed njenih prisluškoval pri vratih, prebiral pisma gospodarjev ter urejeval po njihovih žepih in predalih. Ali gospodarji ne hodijo v gledališče? Tudi služinčad si lahko privošči zabavo doma, ko pa la prav nič ne stane. Če jim nihče ne nudi zabave, si jo pač sami najdejo in vzamejo. To ni nikaka tatvina. Oči in ušes se nič ne prime. Če kdo vtakne roko v gospodarjev predal, nikakor nima namena, da bi kradel. Veseloigra, ki jo je uživala služinčad, je imela naslov: -Njegova Ekscelenca Nepo in njegovi načrti za zakone. Družba je prav kmalu izvohala naslov veseloigre, ki se je šele začela. Prvo dejanje je bilo mogoče uganiti samo po pogledih, kretnjah, popolnoma vsakdanjih besedah in po skrivnih razgovorih, ko udeleženci mislili, da so popolnoma sami. Kati je na dolgo in široko o tem pripovedovala Fani, medtem ko je ta na vse prelege hvalila le|>oto ju elegenro njegove Ekscelence grofa Nepa. Kati ji ie dopovedovala, da božja Previdnost pripravlja Marini s j ki močjo njenih gospodarjev pravo srečo. Pripovedovala je o velikanskem bogastvu svojih gospodarjev, o obeli palačah v Benetkah in o veli- kanskih kaščah, kjer bi se lahko nasitile vse miši in vsi berači v Benetkih. Fani je željno poslušala in pripovedovala o vsem svojim tovarišem s takim navdušenjem, kakor da bj vse to bogastvo imela podedovati ona sama. Ti pa so zmigovali z rameni, češ, kaj nas pa lo briga. Vpraševali so jo, če misli, da bo postala knegi-nja. Ona pa se je namrdnila in izjavila, da je že lo mnogo, da ji ne bo treba plesali v tej zapuščeni luknji, ki jo je hudič dal zgraditi za svoje otroke. Oporekali so ji, da poroka še nikakor ni gotova stvar. Opravljanje iu klepetanje se je nadaljevalo v tem smislu. Kali ie tudi imela tajne razgovore s Fani, ki je trdila, da |i markiza vse zaupa. Prebrisana starka je izvlekla iz nje vse podrobnosti o Marini iu iih polem nesla svoji gospodarici. Med drugim ji je tudi zaupala, da Marina ni mogla videli onega znamenitega Silla, da pa se zdi, da je do ušes zaljubljena v grofa Nepa. Grofica pa je sama znala opazovati in se je v teh stvareh dobro spoznala. Ko jc torej slišala to zaupno sporočilo, je pogledala služabnico in ji čez hip dejala: »Si stara, kajne?? ^Bog se usmili, blagorodje!« Jaz tudi vešlt Nekega jutra sta grofica Foska 111 grof Cezar bila sama pri zajtrku. Vsi ostali so odšli gledal kraj, kjer bo stala bodoča papirnica. Pridru- žili so se jim tudi inženir Ferrieri, Finottj in Vezza, ki so se vrnili semkaj, prvi po opravkih, druga dva pa, du bi si ogledala neko še malo znano votlino. Dogovorili so se, da si jo bodo šli ogledat naslednjega dne vsi skupaj. Grofica Foska je bila videli bolj vesela kot |K> navadi Imela je lasuljo po stranj in je od časa do časa pogledovala bratranca z. nekako resnostjo, ki ni bila nikakor v skladu z njenim klepetanjem. Govorila je o vsemogočih stvareh, brez vsake zveze. Grof ji je odgovarjal le s par besedami Ob vsakem njegovem odgovoru jo grofica začela govorili o drugi stvari, a vedno brez uspeha. Ni pa bilo videti, da bi zaradi tega bila nevoljiiu. Ravno nasprotno. Postajala je vedno bolj ljubezniva, Iako da jo je grof začudeno pogledal, kakor da bi hotel reči: Kaj naj lo pomeni? čez nekaj časa jo je zopet pogledal in njegov pogled je govoril: Zdaj vem, kaj hočeš. Potem je ni pogledal več. Grofica je za nekaj časa umolknila, se udobno zleknila v naslanjač in se nervozno pahljalu. tako da so trakovi čepice frfotali okrog njenega smehljajočega se obraza. ■Kaka škoda, Cezar!« »Hm!« Kaka škoda, da nisva več mlada. »Brez dvoma.« Tudi midva bi se šla zabavat z ostalimi, namesto da se gledava tu kakor dva slara in na pol gnila šlora.« Grof se ni mogel promagati, da bi ne na-grbančil čela. »Kaj si neki domišljate? Če sem jaz nekoliko uvela, mislite, da je vaša zunanjost še vedno mladostna?« Pri teh besedah si je nalila kozarec. »Zakaj me gledate tako grdo? Mislite, da bom razlila? Itoke se mi še ne tresejo. Kaj sva že govorila? Skoraj sem izgubila glavo, ko ste me iako grdo pogledali. Kako vroče je tu. Mnogo boljše bi bilo, da sem šla z ostalimi, kakor pa, da se tu dolgočasim z vami. Brez dvoma so dobro zabavajo. Kaj sc -vam zdi, dragec?« »Ne vem.« »Ne veste? Jaz pa dobro vem.« »So vam všeč breskve?« Ne. Prav nič niso okusne. Kaj pa imajo Iu opraviti breskve? Kaj sva vendar govorila?« - Jaz? Nič.« »Nič je dober za oči, a škoduje ustom. Govorite vendar! Že celo uro moram sama govorili. Kar smilite se mi. Saj se boste razleteli. Zinite vendar katero! Zakaj nočete, da bi se otroci zabavali'« »Poslušajte,« je smehljaje se dejal grof; »celo uro se že zabavam, vj pa ste pomilovanja vredni. Hoteli bi priti preko vode, a ne najdete mostu, čeprav hodite neprestano gor in dol ob bregu. Ne preostane vam drugega, kakor da skočile, draga sestrična. Kar skočite; nič hudega se vain ne bo zgodilo.« ŠPORT 11. zbora nogometnih sodnikov. Zbor nogometnih sodnikov organizira za nedeljo, 29. novembra, izlet v Trieste z ogledom nogometne tekme Trieslina—Livorno. Vsi gg. sodniki, ki bi se izleta udeležili, naj se javijo čimprej pri tajniku ter plačajo znesek 03 lir (voznina). Odhod iz Ljubljane zj. ob 7.45, prihod v Ljubljano zvečer. Vratni red klubov, ki ga vidimo na razpredelnici, nas ne sme varati, še je daleč do konca, prispeli smo šele do |iolovice prvega dela državnega nogometnega prvenstva. Torino se je povzpel za 2 točki naprej in je že za petami vodilnemu Livornu. Roma je na petem mestu, ima pa šo v dobrem srečanje z Ligurijo in najbrž tudi oho točki, še l>o prerivanja in odrivanja, preden bo vrstni red moštev odgovarjali njihovi letošnji -l>osobiiosti. Po sedmem kolu je v diviziji A položaj takle: Livorno 7 0> 1 0 16 7 13 Torino 7 5 t) 2 19 ti 10 Genova 7 4 1 2 22 13 9 Fiorentina 7 4 12 1« 13 9 Roma «321 U 7 8 Ambrosiana 7 3 2 2 5 5 8 Bari 7 3 2 2 7 9 8 Lazio 7 3 13 18 17 7 Juventus 7 2 2 3 15 15 (i Milano 7 1 4 2 7 8 (i Bologna 7 2 1 4 9 8 5 Trieslina 7 0 5 2 4 7 5 Vicenza 7 2 1 4 8 15 5 Venezia 7 12 4 li 12 4 Atalanta 7 2 o 5 7 13 4 Liguria C 1 1 4 4 14 3 Glede najuspešnejših strelcev, o katerih vodijo seveda točno statistiko, je zanimivo omeniti: Piola (Lazio — Rim) na prvem mestu z desetimi L3UBL3ANSK v-fi-s •. , Delavniki 15-30, 17-30, Sloga ao 14 dalje, nedelie in orazniki 10. 13-30. 15-30. 17-3® Te/.k a odloGitev veseljaškega vdovcu za nov zakon Glas vesli V glavnih \ lunah: Itenzo Ilieci, Lniselta lJeghi Mariella Lolti in dt mri *IN<> .INI ON 1 KI.. 22-21 Film poln dramatičnih motivov Je Pot vrnitve V slavni vlogi zopet Cvuta Osartoa poznan ly. filmu »Jetnicn«. Klnri Toliuay in Maria Mezev SGOOA . TEL. 27-30 Delo naiviSic kvalitete Pariško podzemlje 18. atole ja! Boj hrasti iu kreposti! Dve siroti Alida Valli Maria Denis. Roberte Vlila MATICA - TEI,. 22-4) Film o drznih dejnniih pomnilnih vitezov Knez Marko Carlo NT i n c tli - Mariella Loti i - Roberte Villu Zabavna glasbena kome- Boccaccio diju po istoimenski operi KIN > KOOElieVO TEL. 41-64 Prclstave: delavnik ob 17, nedelja ob 14 iu 1 (>,:Ji goli; drugi je Piana (Livorno), kateremu je doslej uspelo 7 zadetkov v mrežo. Prihodnjo nedeljo bodo igrali po temle sporedu: Venezia : Trieslina (v Benetkah), Torino: Milano (v Torinu), Liguria : Vicenza (v Genovi), Atalanta : Fiorentina (v Bergamu), Lazio • Roma (v Rimu), Bologna : Genova (v Bologni), Bari : Juventus (v Bariju) in Ambrosiana : Livorno (v Milanu). Kapid-Muribor jesenski nogometni prvuk Spodnje šitajerske. V nedeljo so igrali na igrišču Rapida poslednjo tekmo za jesensko prvenstvo. Mariborsko moštvo je odpravilo SK Gradec s 7:1 (4:0). Tako jc postal Rapid prvak S|>odnje štajerske, njemu pa sledijo ltosenth«l, železničarji iz Maribora SK Gradec, Celje, po-štarski SK Gradec in Leibnitz. Mali oglasi Lisičjo kožo malo nošeno ugodno prodam. Naslov v upr. »Slovenca« poil št. 0118. Divji zajec! Sadjarji I SUode na sadnem drevju vas obvaruje Inženir Prezljevo L.EPU-SIN-mazIlo. — LJubljana, %Vol f ove ul. S, za fotografe, prodani. — Tvrdka A. Goree, poleg nebotičnika. Krmilno peso rumeno korenje, repo za ribanje prodaja Gospodarska zveza v svojem skladišču v Maistrovi ul. št. 10. Od ponedeljka dalje, t. J. od 23. t. m. pa prodaja rumeno korenje in repo za ribanje tUdI lin mesarskih stojnicah na Pogača rje vem trgu pri Ocvirku. | Službe j Dobe: Postrežnico, zanesljivo urno. sprejmem za 4 krat tedensko od ",3 do '/,7. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6428. f Kupimo fi Lepe, suhe jesenske gobe kupuje GOSPODARSKA ZVEZA Zahvala Za vse izraze ljubezni in sočutja, kakor tudi za poklonjeno cvetic ob smrli našega ljubljenega očeta, gospoda Alojzija Goloba zvaničnika državnih železnic v pokoju vsem najiskrenejšii zahvala. Posebno se zahvaljujemo prečastili duhovščini, pevcem, dobrim sosedom za ljubeznivo skrb in pomoč ler vsem, ki so ca spremili na njegovi zadnji poli. Golobovi Ljubljima. 19. novembra I:9-12. V različnih barvah lepo izdelane, na željo tnkoj, naredimo vaše slike za legitimacije. Dijaki in dijakinje, samo še do 1. dee. popust 20 odst. Pohitite. — Se priporoča : Kocraur Marjan, fotografija, Društvena ulica 34, Prešernova II. Za rumeno korenje prevzame vagonska In manjša naročila Gospodarska zveza. Ljubljana, Blelvvclsova cesta št. 29. Vsemogočni je poklical k Sebi našo srčnoljubljeno, predobro mamo in teto, gospo Hickc Terezijo v četrtek, 19. novembra, v 81. letu starosti, prevideno s tolažili svete vere. Pogreb blage in nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 21. novembra 1942, ob 3 popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, 19. novembra 1912. Žalujoča Marija in Franc, otroka Umrl nam je naš ljubljeni mož. dobri oče. stari oče in tast, gospod BLATNIK KAREL čevljarski mojster in posestnik v sredo, dne 18. novembra 1942. previden s tolažili svete vere. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 20. novembra 1942. ob pol 3 popoldne z Zal. iz kapelice sv. Jakoba k Sv. Križu. I.jubljana, IS. novembra /.942." Žalujoča žena, otroci in ostalo sorodstvo. Umrl nam je naš dragi brat. gospod DOLMOVIČ FRANC mlinar v sredo, 18. novembra, po kratki mučni bolezni, previden s tolažili svete vere. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 21. novembra 1942, ob 2 popoldne z Zal. iz kapelicc sv. Ahaca na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. Šutna. Sv. Kri: liri Kostanjevici, dne 18. nov. 1942. Žalujoča sestra Justina in ostalo sorodstvo. Edgar VVallace: 7 Skrivnost skrivljene sveče Roman »Torej, T. Ks., je rekel, kaj sle zvedeli o prijatelju Karu? Obrnil se je od Ta. lisa. k ponižanemu nadzorniku. »Prav malo,« je odgovoril T. Ks. »Vso zadevo sem prepustil Mansusu." In niste nič našli, eh?-> je zunirinral načelnik. »Izsledil je vse. kar je bilo mogoče,«: je na-ialjeval T. Ks. Čudežev ne moremo delati v tem :radii, sir George: v petih minutah se ne dado azmotati kake zadeve.« Sir George 11a!ey je zagodrnjal. »Mansus je napravil, kar je mogel, je nada-■eval pristav mirno, a je skoraj bedasto govorili j tem, ko niti ne veste, kaj hočete.« Sir George se je spustil z. vso težo v naslanjač in iztegnil svoje dolge suhe noge. »Kar hočem, je to. je rekel, gledajoč v strop, i;o je sklenil roke, da dobite kake podatke o ,ekem Remingtonu Karu, bogatem Grku, ki si je .upil neko hišo v Cadogan Squuru. ki ne zavzema v londonski družbi nikakega posebnega položaja u nima zato nikakega povoda, da bi prihajal sem. \„ se je javno pritoževal nad našim podnebjem, i ima v nekem goratem balkanskem kotu sijajno iosestvo, ki je sijajen jezdec, ki zna čudovito stre-;.,tj jn je še dober zrakoplover.; T. Ks. je namignil Mansusu in nadzornik se s hvaležnim pogledom poslovil. - Zdaj, ko je Mansus odšel.« je rekel T. Ks.. sedel na rob pisalne mize in preudarno izbral cigareto iz loka, ki ga je bil vzel iz žepa. »mi razložite povod tega nenadnega zanimanja za posvetne mogotce.« Sir George se jo čemerno nasmehnil. Moje zanimanje je zanimanje mojega urada,; je odvrnil. Izvedeti hočem namreč čim več o življenju Remingtona Kara, ki je vložil kaj nenavadno prošnjo. Ima pač za to svoj poseben razlog. Boji se za svoje življenje in bi rad vedel, če bi mogel dobiti direktno in posebno telefonsko zvezo med svojo hišo in Centralnim uradom. Odgovorili smo mu. da lahko vedno dobi zvezo z najbližjo policijsko postajo, a mu lo ne zadošča. Nakopal si je sovraštvo nekih gospodov v svoji domovini in je prepričan, da pridejo prej ali slej sem in ga spravijo s sveta.« T. Ks. je pritrjujoče pokimal. Vse to mi je žc znano.', je potrpežljivo rekel, in če hi želeli pregledati nekoliko tajne akle, sir George, vas o tem lahko prepričam.« Ni nič takega, da bi me presenetilo,« je zagodel starec in se dvignil, »a spominjam se, na slučaj macedonskega spopada v južnem Londonu in ne maram, da bi se kaj podobnega ponovilo, če hočejo opraviti svoje krvne osvete, naj jih izvršijo izven mestnega območja.« »Nn vsak način.« je rekel T. Ks.. pustile jih. naj delajo, kar hočejo. Osebno mi ni prav nič mar. kod hodijo. A če je lo vse, kar ste zvedeli, vam jaz lahko povem še najnovejše. Kara je zelo preuredil vso hišo. ki jo je kupil ua Cadogan Squaru. Soba. v kateri živi, je prava železna blagajna.« Sii George je privzdignil obrvi. »Blagajna?« je ponovil. »Blagajna.-' je potrdil T. Ks. Stene so zavarovane pred latovi, tla in strop so iz ojačenega betona, vrata pa imajo poleg navadne ključavnice še neko vrsto jeklenega zapaha, ki ga spusti, ko gre spat. in ga zjutraj sam odmakne. Okno je nedosegljivo, kakih stranskih vrat ni razen glavnih, tako da je soba zgrajena, kakor bi se holel v njej braniti pred kakim napadom.« Načelnika je začelo zanimati. »še kaj drugega?« je vprašal. »Čakajte, da pomislim,« je nadaljeval T. Ks. in gledal v strop. »Da, notranjost sobe je preprosto opremljena, v njej je velik kamin, lepa postelja, jeklena blagajna v steni, ki jo straža na nasprotni strani v bližini lahko vidi.« »Kako veste vse to? je vprašal naelnik. »Ker sem bil sam po neki pretvezi v njegovi sobi,« jc odgovoril T. Ks. mirno. • -Posrečilo sc mi je, da sem si pridobil pri Karovi hišni zaupanje, ki ga ni prikrivala, in bo zalo. da ne pozabim, obrnil se jo k pisalni mizi in zapisal kar na pivnik neko ime. »jutri odpuščena ter ji moramo najti kako službo.« »Saj ni pri tem kaj...« je začel načelnik. »Kaj nepoštenega?« mu je segel T. Ks. v besedo. ' Prav nič takega. Hiša in možakar sta popolnoma v redu, razen onih posebnosti. Izjavil jc. da namerava preživeti tri mesece leta v Angliji, devet mesecev pa v inozemstvu. Je zelo bogat, nima sorodnikov, a silno hlepi po oblasti.« »Polemtakem pride lepega dne na vislice,« je pripomnil načelnik in vstal. »Dvomim,« je menil pristav »Taki, ki imajo denarja na kupe, se dado redko obesiti. Obešajo se samo reveži.« »Torej ste v nevarnosti vi, T. Ks.,« se je nasmehnil načelnik, »ker ste, kolikor vem, več ali manj v denarni zadregi.£ »Genialna krivica,« je njenil T. Ks., a ko govoriva o ljudeh, ki jim grozi polom, — danes sem videl Johna Lexinana. Ali ga poznate?« Načelnik je prikimal. »Vtis imam, da je v denarni zadregi. Zapletel se je v ono goljufijo z romunskim zialoni bodisi iz lahkomišljenosti, ki jc značilna za zaljubljenega človeka, kar pa pri njem ne bo, ker je poročen, ali za kakega do ušes zadolženega. Bojim se, da bo čutil še posledico lega rožnatega podjetja.« V kotu sobe j,e tedaj ostro zapel telefonski zvonec in T. Ks. jc dvignil slušalko ter pazljivo poslušal. Glavna proga kliče,« ie povedal čez ramo načelniku, ki se .je odpravljal, »kaj zanimivega utegne bili.« Po kratkem odmoru je spregovoril hripavgla.v »Ali ste vi T. Ks.?«' Jaz,« je odgovoril pristav kratko. »Govori John Lexman.« »Nisem spoznal vašega glasu.'* je rekel T. Ks. Kaj so vam je zgodilo, John, ali se vam ni posrečilo razmotati kakega zapletka?« »Hočem, da pridete takoj sem.* jo odgovoril glas v silni stiski, da je T. Ks. celo ob telefonu začutil, da mora biti nekaj neznansko nujnega. "Streljal sem na nekega človeka in ga ubil!« T. Ks. je tesnobno zadihal. »Sveta nebesa,« je vzkliknil, »saj ste pravi osel!« Za Liudsko tiskarno v Liubiiani: Jože Kramarič Izdaiaieli: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenfiž 04831250