Šolski park kamnin in uporaba 
aplikacije KamenCheck
1
 
School Rock Park and KamenCheck App
Izvleček
Živimo v obdobju, ko so družbene, 
gospodarske, izobraževalne in vzgojne 
potrebe vse večje, zato je uvedba digitalne 
tehnologije v naše življenje pomembna in 
neizogibna. Pri vzgojno-izobraževalnem 
delu v osnovni šoli lahko z osmišljeno 
rabo digitalne tehnologije pouk geografije 
obogatimo, učence motiviramo in 
aktiviramo za raziskovanje in učenje, 
hkrati pa razvijamo tako ožje geografske 
veščine in spretnosti kot tudi digitalne 
kompetence. Z razvojem tehnologije 
in številnih aplikacij je raba smiselna in 
uporabna ne le v učilnici, ampak tudi pri 
terenskem delu. 
Prispevek opisuje načrtovanje in izvedbo 
naravnogeografskih učnih vsebin z uporabo 
aplikacije določevalnega kamninskega 
ključa KamenCheck, pri čemer so 
devetošolci v šolskem parku kamnin pri 
pouku geografije raziskovali in spoznavali 
kamnine, ki jih najdemo v Sloveniji. 
Ključne besede: formativno spremljanje, 
digitalna tehnologija, osnovna šola, geografija, 
aplikacija KamenCheck
Abstract
We live in an era where social, economic, 
and educational needs are growing, 
and incorporating digital technology 
into our lives is essential and inevitable. 
In the educational work in primary 
school, the informed use of digital 
technology can enrich geography lessons 
and motivate and activate students 
to explore and learn while narrowing 
down on specific geographic skills and 
digital competences. Technological 
advancements and numerous applications 
make its use purposeful and practical 
in the classroom and as well as during 
fieldwork.  
This paper describes the planning and 
implementation of physical geography 
learning content using the rock 
identification application KamenCheck 
in geography lessons in the school park 
where Grade 9 students explored and 
learned about rocks in Slovenia. 
Keywords: formative assessement, digital 
technology, primary school, geography, 
KamenCheck app
Lidija Kotnik Klaužer
OŠ Lesično
lidija.kotnik-klauzer@os-lesicno.si 
COBISS: 1.04
Uvod
V času hitrih družbenih, gospodarskih in 
tehnoloških sprememb je uporaba digitalne 
tehnologije nujna. Vseživljenjsko učenje danes 
je dolžnost posameznika, da se izobražuje vse 
življenje – ne le formalno, ampak tudi neformalno. 
Eden bistvenih dejavnikov vseživljenjskega 
učenja je uporaba digitalne tehnologije  
v izobraževanju, saj ta pomembno pripomore 
k vseživljenjskemu učenju tako s širitvijo 
dostopa do vsebin kot tudi z vpeljevanjem 
bolj raznovrstnih poti učenja. Uvajanje novih 
učnih sredstev in učil omogoča učitelju, da so 
učni proces in vsebine učinkovite, zanimive, 
razumljive in aktualne. Z razvojem digitalne 
tehnologije so se odprle nove možnosti za učenje, 
poučevanje in pridobivanje znanja v sodobni 
družbi.
1 Prispevek je bil predstavljen na 23. mednarodni multikonferenci 
INFORMACIJSKA DRUŽBA, ki sta jo l. 2020 organizirala Fakulteta 
za organizacijske vede Univerze v Mariboru in Institut Jožef 
Stefan, ter objavljen v Zborniku te konference: Zvezek G – Vzgoja 
in izobraževanje v informacijski dobi.
59
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2022
iz prakse

Za uspeh v današnji družbi, bogati  
z informacijami in znanjem, morajo učenci 
in učitelji učinkovito uporabljati digitalno 
tehnologijo. 
Uvedba digitalne tehnologije  
v učilnice vpliva na naslednje načine:
• učencem pomaga razviti spretnosti,  
ki so potrebne za uspešno življenje in delo  
v 21. stoletju;
• spodbuja učitelje k izboljšanju načina učenja  
v razredu z interaktivnimi in dinamičnimi viri, 
ki jih nudi tehnologija, in
• zagotavlja več motivacije in bogatejšo izkušnjo 
učenja za učence, s tem pa možnosti za 
bolj učinkovito učenje in večje vključevanje 
učencev samih v izobraževalni proces (Brečko, 
Vehovar, 2008).
V učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli 
(Učni načrt, 2011) je pri opredelitvi predmeta 
zapisano, da z vsebinami in dejavnimi metodami 
pri pouku geografije razvijamo sposobnosti 
učencev za uporabo preprostih geografskih 
raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo 
informacije o okolju in v okolju. Usposabljamo 
jih za rabo različnih sredstev in medijev,  
s katerimi urejajo, razlagajo, predstavljajo, 
uporabljajo, vrednotijo in posredujejo geografske 
informacije. Ob tem je še posebej pomembna 
uporaba digitalne tehnologije, ker omogoča 
posodobitev pouka, vzgojo in izobraževanje ter 
krepi in razvija digitalne kompetence učencev. 
Odločitev za takšen način pouka je odvisna 
od šole, učencev in učitelja, ki mora biti vešč 
krmarjenja med pričakovanji, zmožnostmi in 
vsebinami predmeta (Lipovšek idr., 2021). 
Aplikacija KamenCheck
KamenCheck je aplikacija določevalnega 
kamninskega ključa za poučevanje geoloških 
vsebin pri naravoslovnih predmetih. 
Vsebine so zasnovane na podlagi analiz veljavnih 
učnih načrtov naravoslovnih predmetov ter 
prilagojene potrebam učiteljev in učencev. 
Strokovna zasnova aplikacije, kar prikazuje 
Slika 1, obsega navodila za uporabo ključa, 
»malo šolo«, kjer se nahaja razlaga 16 pojmov 
in 5 opisov poizkusov na kamninah, vsebinski 
del v obliki določevalnega kamninskega 
ključa, kjer prepoznavamo kamnine glede na 
mineralna zrna, plastnost in dodatne kriterije 
glede na tip kamnine, ter končne opise kamnin 
(enciklopedija), kjer je 28 opisov kamnin. 
Študenti grafičnih in interaktivnih komunikacij 
so poskrbeli za predstavitev in interpretacijo 
kamnin skozi grafični jezik. Pri načrtovanju 
in implementaciji multimedijske interaktivne 
mobilne aplikacije pa so sodelovali študentje 
elektrotehnike oz. multimedije. Avtorji so  
z inovativnimi in kreativnimi rešitvami izdelali 
orodje, ki obogati uporabnikovo izkušnjo učenja 
in doživljanja nežive narave. 
Aplikacija je zasnovana kot interaktivni 
pripomoček za učenje v/o naravi in je 
uporabna za izobraževanje geoloških vsebin ter 
raziskovanja nežive narave. Učni pripomoček 
je zanimiv za uporabo, inovativen in združuje 
možnost interaktivnega učenja tako v učilnici kot 
v naravi. Aplikacija je prosto dostopna. Deluje na 
sistemu Android (KamenCheck, b. d.). 
Slika 1: Aplikacija KamenCheck
Vir: KamenCheck (b. d.)
Načrtovanje in izvedba 
Načrtovanje
Geografija je v program osnovne šole umeščena 
zato, da učencu pomaga pridobiti znanje, 
sposobnosti in spretnosti, s katerimi se lahko 
orientira in razume ožje in širše življenjsko 
okolje, in da ga vzgaja v pravilnem vrednotenju 
in spoštovanju okolja, s čimer si pridobi tudi 
odnos do narave, sebe, sočloveka in družbe. Učni 
proces mora biti uravnotežen med poučevanjem 
in različnimi oblikami učenčevih dejavnosti. 
Učenje mora temeljiti na razvoju sposobnosti 
in spretnosti – vedeti, kako – in spoznavnosti 
– vedeti, kaj. Vedno bolj poudarjen pa je 
namenski vidik – vedeti, zakaj potrebujemo neko 
znanje, spretnost oz. sposobnost. Usvajanje 
geografskega znanja temelji na več stopnjah. Ena 
najpomembnejših je opazovanje, ki je osnova 
Aplikacija 
KamenCheck 
je zasnovana 
kot interaktivni 
pripomoček za 
učenje v/o naravi 
in je uporabna 
za izobraževanje 
geoloških vsebin ter 
raziskovanja nežive 
narave.
60
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2022
iz prakse

terenskega dela. Pri izboru učnega prostora 
je pomembno, da učitelj prouči didaktično 
primernost lokacije za pouk, ki naj ustreza 
ključnim merilom, kot so prostorsko spoznavna 
oz. sporočilna moč pokrajine, povezanost  
s cilji učnega načrta, oddaljenost, metodična 
raznolikost in dostopnost učnega gradiva (Učni 
načrt, 2011). 
Učenci v 9. razredu pri geografiji spoznavajo 
geografske (tako naravne kot družbene) 
značilnosti Slovenije. OŠ Lesično ima učilnico 
na prostem, ki jo v sodelovanju s Kozjanskim 
parkom dopolnjujemo in nadgrajujemo. Leta 
2019 smo jo dopolnili s parkom kamnin, ki je 
prikazan na Sliki 2. 
Učenci že v 6. razredu pri pouku naravoslovja 
spoznajo vrste kamnin in njihov nastanek. 
Pri urah geografije učno snov ponovimo in 
jo nadgradimo s terenskim delom, ki temelji 
na prepoznavanju kamnin in ovrednotenju 
kamninske zgradbe za človeka. Šolski park 
kamnin predstavlja edinstveno priložnost 
za problemsko, izkustveno in raziskovalno 
načrtovan pouk. Načrtovala sem obravnavo 
z elementi formativnega spremljanja v obliki 
terenskega dela, v katero sem vključila digitalno 
tehnologijo. Na takšen način uresničujem cilje 
sodobnega pouka, učencem približam učne 
vsebine, jih naredim privlačnejše, zanimivejše, 
uporaba mobilnih naprav pa postane osmišljena.
Izvedba učnega procesa v parku kamnin
Učence sem na terensko delo pripravila  
v razredu. Sami so se razdelili v skupine, ki so 
jih sestavljali trije oz. štirje učenci. Opozorila 
sem jih, da potrebujejo pametni mobilni telefon 
ali tablico, in jih pozvala, da se dogovorijo, 
kdo bo telefon oz. tablico prinesel v šolo. Nato 
sem podala navodila, da si doma aplikacijo 
KamenCheck namestijo na svoje naprave. Sledil 
je ogled posnetkov in razgovor o nastanku 
kamnin, njihovih vrstah in njihovih značilnostih 
ter razgovor o poteh, po katerih kamnine 
nastanejo, razpadejo in se preoblikujejo.
Na dan izvedbe terenskega dela, ki smo mu 
namenili 2 šolski uri, smo odšli v park kamnin, 
kjer smo s problemskim vprašanjem »Zakaj 
imamo kamnine v parku razporejene v tri različno 
velike skupine?« preverili predznanje ter ponovili 
in utrdili že znano učno vsebino, da kamnine 
glede na nastanek delimo na magmatske, 
sedimentne in metamorfne ter kaj je za 
posamezno skupino kamnin značilno. Sledili 
smo cilju geografije v 9. razredu in s pomočjo 
terenskega dela ovrednotili pomen površja in 
kamninske zgradbe za človeka. 
V nadaljevanju so sledila navodila za delo. 
Opozorila sem na natančno opazovanje in  
branje kamninskega ključa. 
Raziskovanje in spoznavanje kamnin so začeli 
tako, da si je skupina izbrala po dve kamnini 
v vsaki skupini in ju s pomočjo kamninskega 
ključa v aplikaciji KamenCheck poimenovala ter 
jo natančneje spoznala. Vsi učenci v skupini so 
bili ves čas v središču pozornosti v vlogi aktivnih 
opazovalcev. Svoje ugotovitve so sproti zapisovali 
na delovne liste. 
Delo učencev sem spremljala in jih z vprašanji 
usmerjala pri njihovem raziskovanju. Ustna 
povratna informacija je služila potrditvi 
natančnega opazovanja in branja kamninskega 
ključa, s čimer so učenci prišli do pravilnega 
Slika 3: Posnetek zaslona spletne aplikacije Quizizz
Foto: L. Kotnik Klaužer
Slika 2: Šolski park kamnin
Foto: A. Kotnik Klaužer
61
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2022
iz prakse

poimenovanja izbrane kamnine. V primeru 
nepravilnega poimenovanja so se znova lotili 
branja določevalnega ključa, pri čemer so 
energijo usmerili v natančnejše opazovanje 
in sledenje vprašanjem s ciljem pravilnega 
poimenovanja. 
Pregled dela in evalvacija
Tretja šolska ura je bila izvedena v učilnici. 
Namenjena je bila pregledu dela in evalvaciji. 
Učenci so predstavili posamezne kamnine, ki so 
jih preučevali. Pri tem sem po potrebi opozorila 
na morebitne pomanjkljivosti, dodatno opisala 
ali pojasnila kamnino in njeno uporabnost ter 
učence usmerjala k dopolnjevanju odgovorov. 
Učencem sem posredovala povratne informacije 
o kakovosti njihovega dela, za zaključek pa 
izpostavila vsebinske poudarke ter jih spodbudila 
k zastavljanju morebitnih vprašanj. Učenci so 
nato preverili poznavanje kamnin še v spletnem 
kvizu (Slika 3). 
Ustno so podali povratno informacijo o poteku 
učnih ur o spoznavanju kamnin v šolskem  
parku. Učencem je terensko delo všeč. Bilo jim  
je zanimivo, da je pouk potekal v naravi in  
z uporabo pametnih telefonov ali/in 
računalniških tablic. S tem je bila učencem 
predstavljena in osmišljena raba digitalne 
tehnologije v izobraževalne namene in njihova 
vsakdanja uporabnost. Učenci so bili v središču 
učnega procesa in so prevzeli odgovornost za 
svoje učenje. Poznali so namene učenja, kriterije 
uspešnosti in kaj morajo narediti, da jih bodo 
dosegli. V učnem procesu sem učence podpirala  
s postavljanjem vprašanj in jih usmerjala  
k doseganju ciljev.
Pri uporabi kamninskega ključa bi izpostavila 
terminologijo, ki je učencem manj znana, zato 
jim je bilo potrebno lastnosti kamnin razložiti in 
osvežiti znanje preteklih let. 
Sklep
Terensko delo je sestavni del pouka geografije. 
Zaradi številnih prednosti, ki jih prinaša tovrstno 
delo v domači pokrajini, je smiselno, da učitelji 
vedno znova iščemo nove možnosti za delo  
v pokrajini, hkrati pa raziskovanje prepuščamo 
tudi učencem. Če temu dodamo še uporabo 
digitalne tehnologije, osmislimo uporabo za 
potrebe učenja in pridobivanja informacij, 
motivacijo za delo pa le še povečamo. Poleg tega 
pa razvijamo digitalne veščine, kar je izredno 
pomembno v času, v katerem živimo.
Osnovni namen, poleg spoznavanja nove učne 
vsebine o kamninah, je bil prikazati uporabnost 
mobilnika in aplikacije v konkretni situaciji na 
primeru šolskega parka kamnin. Cilj je bil v celoti 
uresničen. Devetošolci in devetošolke so spoznali 
še eno izmed možnosti, ki jih ponuja praktična 
uporaba pametnega mobilnika ali tablice  
v vsakdanjem življenju. 
Terensko delo je temeljilo na natančnem 
opazovanju in branju, kar so med raziskovanjem 
ugotovili tudi učenci. Učenci so razvijali 
sposobnosti in spretnosti ter spoznavali in 
prepoznavali kamnine ter njihovo uporabnost, 
hkrati pa pridobili uvid, zakaj potrebujemo 
znanje o kamninah, in se urili v spretnosti oz. 
sposobnosti uporabe aplikacije KamenCheck 
na pametnem telefonu oz. tablici. S tem so bili 
uresničeni številni cilji in standardi predmeta. 
Razvoj novih tehnologij in aplikacij od nas 
učiteljev zahteva nenehno spremljanje razvoja 
digitalne tehnologije. Pomembno je trajno 
izobraževanje, tako formalno kot neformalno, 
in učiteljeva prizadevnost za uporabo digitalne 
tehnologije pri pouku. S tem pa se spreminja tudi 
vloga učitelja, ki se iz podajalca znanja spreminja 
v organizatorja dejavnosti, mentorja in trenerja 
veščin. 
Viri in literatura
Brečko, B. N., Vehovar, V. (2008). Informacijsko-
komunikacijska tehnologija pri poučevanju in učenju 
v slovenskih šolah. Pedagoški inštitut. http:/ /uploadi.
www.ris.org/editor/1236684079IKT_brecko_vehovar.
pdf 
Grah, J. idr. (2017). Vključujoča šola. Priročnik za 
učitelje in druge strokovne delavce. Zavod Republike 
Slovenije za šolstvo.
Holcar Brunauer, A. idr. (2016). Formativno spremljanje 
v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne 
delavce. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 
KamenCheck (b. d). http:/ /kamencheck.digied.si/ 
Lipovšek, I., Lilek, D., Stojilković, B., Polšak, A. (2021). 
Smernice za uporabo digitalne tehnologije 
pri predmetu geografija. https:/ /www.zrss.si/pdf/
DTsmernice_geografija.pdf 
Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija. (2011). 
Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. 
https:/ /www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/
Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/
UN_geografija.pdf 
62
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2022
iz prakse

Učiteljica:
Lidija Kotnik Klaužer
Šola:
OŠ Lesično
Predmet:
geografija
Razred:
9.
Datum:
Učni/tematski sklop: SLOVENIJA
Učna enota: Kamninska zgradba
Število ur:
3
UČNI NAČRT NAČRTOVANO SKUPAJ Z UČENCI
Učni cilji:
VSEBINSKI
Učenci:
– spoznavajo geografske značilnosti Slovenije, 
– na podlagi terenskega dela ovrednotijo pomen površja 
in kamninske zgradbe za človeka.
PROCESNI
– na primeru domače pokrajine se samostojno urijo 
in usposabljajo za uporabo preprostih metod 
geografskega raziskovalnega dela na lokalnem in 
regionalnem območju, 
– ozaveščajo pomembnost ohranjanja okolja za 
trajnostni razvoj družbe v sedanjosti in prihodnosti,
– na podlagi različnih virov oblikujejo izvlečke, sklepe in 
nakazujejo rešitve, logično in geografsko razmišljajo; 
opazujejo, zbirajo podatke in jih uporabijo pri pouku in 
v vsakdanjem življenju, 
– uporabijo temeljne geografske raziskovalne metode, 
– za analizo geografskih podatkov pri svojem delu 
uporabijo informacijsko tehnologijo, 
– se samostojno, disciplinirano in samoiniciativno učijo, 
ODNOSNI 
– razlikujejo odgovorno in neodgovorno ravnanje 
v skupini ter pridobivajo izkušnje prevzemanja 
odgovornosti za obveznosti,
– razumejo princip vseživljenjskega pridobivanja in 
uporabe novega znanja,
– se sodelovalno učijo.
Nameni učenja: 
Učim se:
– razlikovati vrste kamnin glede na nastanek, 
– ovrednotiti pomen kamninske zgradbe za 
človeka,
– ugotavljati lastnosti kamnin,
– na primeru parka kamnin prepoznati vrsto 
kamnin,
– uporabljati aplikacijo KamenCheck, 
poimenovati vrsto kamnine s pomočjo 
kamninskega ključa na aplikaciji.
Kriteriji uspešnosti: 
Uspešen/a bom, ko bom: 
– razdelil kamnine glede na nastanek,
– opisal posamezno vrsto kamnin, 
– ovrednotil pomen kamninske zgradbe za 
človeka,
– s kamninskim ključem pravilno poimenoval 
izbrano kamnino.
Dejavnosti, metode: 
skupinsko delo,
sodelovalno učenje,
razgovor,
pogovor,
ogled posnetka,
uporaba aplikacije 
KamenCheck,
opazovanje,
delo z besedilom,
preverjanje znanja v spletnem 
okolju Quizizz
Standardi znanja, ki jih učna enota podpira:
Učenec:
– uporabi različne geografske spretnosti in veščine za uspešno analizo in sintezo različnih virov informacij,
– pravilno uporabi geografsko terminologijo,
– razume geografske pojme, dejavnike in procese, razume njihovo povezanost in jih umesti v prostor,
– zbere in izbere geografske vire, s katerimi dokaže odgovore na geografska vprašanja,
– samostojno terensko raziskuje in zbere informacije,
– pri delu se ravna po načelih sonaravnega razvoja.
63
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2022
iz prakse