štev. 1.
Conto гпгг°"*° con la posta
Izhajajo ’ »iitvr. ,
Manca ANlA pošiljaj-
ne vrf’
'ek zveče
Vi, c
- Dopisi naj se -t#n«tvo. Rokopisi se Tisk Tiskarne Edinost.
4 st, dne, 1. iamivarja 1S25.
v?6oo;
Letnik II.
VICE
Naročnina za celo leto: 10 Ur; za pol leta: 5 Lir; posamezna številka 20 stotink; za inozemstvo se vračuna poštnina. - Oglasi, naročnina i t. d. naj se pošiljajo na naslov: .Novice“, Trieste, Via Torre bianca 21, IV. n.
Naše novo leto
Z današnjim dnem se začenja noivo leto našega življenja, novo leto naše zgodovine.Cerkev je proglasila to leto za sveto leto, polno blagoslova Božjega, polno miru, leto sprave. Kakšno bo to leto za nas?...
Ne da bi hoteli igrati vlogo prero-kciv, lahko prerokujemo, da bo tudi to novo leto, ki ga začenjamo danes, za slovensko ljudstvo polno težav in bridkosti, kakor je bilo ravnokar minulo in kakor jih bo še mnogo,
Bog ve, koliko. — Saj isio bili že v ravnokar preteklem letu ustvarjeni vsi predpogoji zato. Ustvaril jih je finančni minister, ki je že sestavil tak proračun, da bo moral davčni vijak še bolj kruto izžemati že do mozga izmozgano ljudstvo; ustvaril jih je notranji minister, ki bo potom prefektov in njegovih najnižjih podre-jencev zadrževal prost in samostojni gospodarski razmah naših občin; ustvaril jih je naučni minister, ki je uzakonil potujčevanje naših otrok in nam naredil tako najhujšo krivico, ki se more narediti kulturnemu in omikanemu ljudstvu; ustvarila jih vsa sedanja vlada, ki je ostala vedno gluha, ko je šlo za nas, naše gospodarske koristi in za naše narodne in kulturne pravice in ki je dovolila, da se z našim ljudstvom postopa kakor s kakim divjaškim plemenom. Naj omenimo le, da je šla v svoji protislovan-ski notranji politiki tako daleč, da je hotela s prcslulim razlastilnim ukazom narediti naše gospodarje za hlapce na lastni zemlji, da je odklonila svojo pomoč, ko je šlo za izvoz naših vin, da je naredila s svojo politiko gospodarski položaj našega revnega ljudstva, kmetskega in delavskega, sploh za neznosnega. Edina svetla točka je morda izmenjava našega zadružnega denarja, s katero pa je odlašala dokler je le mogla, kakor bi šla za miloščino in ne za našo pravico. Toda nasproti tej svetli točki
I stoje stotine _ zasebnikov z neizme-njanim denarjem, stoje tisoči vojnih oškodovancev, stoji ogromna večina našega ljudstva, ki z obupom gleda v bodočnost; stoji ves slovanski narod v Italiji, ki z ogorčenjem v duši gleda, kako se teptajo njegovo težko priborjene in vsakemu omikanemu narodu svete jezikovne in kulturne pravice; stoje tisoči slovenskih mater in očetov, ki z bridkostjo prisustvu-jejo nasilnemu potujčevanju svojih otrok; stoje tisoči nedolžnih naših otročičev, ki so obsojeni, da s silo pozabijo in zasovražijo materino gorico...
Naše izobraževalno delo, naše kulturno stremljenje, -prirojeno našemu ljudstvu, se ovira z vsemi sredstvi.
Kot krona vsemu se nam obljublja še novi volilni red, ki naj bi udušil še to malo prostega izraza volje našega ljudstva, se nam napovedujejo novi zakoni, ki naj potlačijo glas našega časopisja.
Novo leto, ki se danes začenja, nam torej ne obljublja nič dobrega, a ugonobilo nas ne bo, kakor nas niso dosedanja huda leta, kajti stvar, za katero se borimo, je pravična in sveta.
En predpogoj za uspešnost našega boja proti krivici pa je in bo ta-le: složnost in edinost v našem taboru.
Ko ti gre za kožo, ne vprašuješ po... klobuku. Nam, vsemu slovanskemu ljudstvu v Italiji, gre za kožo, gre za življenje, in zagreša zločin, kdor v teh težkih trenutkih kropi in razdira naše vrste, poslužujoč se iz pohlepnosti po časti, iz osebnega sovraštva in strankarske strasti naj-podlejše in lažnjive zavratnosti.
Proti takim /smo se m se bomo borili z največjo odločnostjo.
Naj bi naše ljudstvo1 v novem letu ohranilo trdno voljo za življenje, naj bi našlo! v trdem boju za svoj obstanek pravo pot: toi je naše novoletno voščilo.
Novice iz vsega sveta
Kuhal in jedel je človeško meso
Pred nedavnim se je vršila na Nemškem razprava proti zločincu Haarmannu, ki je bil obsojen na smrt radi umora 24 otrok. Te dni pa je bil zaprt v ječo še večji in grožnejši zločinec iz malega nemškega mesta Münsterberg, pp_imenu Karl Denke.
ČLOVEŠKO MESO V LONCIH.
Na ovadbo nekega rokodelca, Vincenca Oliviera, je policija vdrla v Denkejevo stanovanje in našla tam razne lonce, napolnjene s človeškim mesom. Meso je bilo deloma tudi osoljeno. V kleti, ki je bila vsa okrvavljena so našli mnogo na majhne kose zvezanih in sesekanih delov človeških trupel.
Razsekano človeško meso pa je krvo-ločnež skrival tudi v vrtu pred hišo. kjer je bilo izkopanih več kosti; razen tega pa se zdi, da so razni deli človeških trupel izginili brez sledu v nekem močvirnatem prostoru kraj omenjenega vrta. Iz listin in raznih oblek, ki jih je imel Denke spravljene po omarah, je dognano, da so bile njegove žrtve večinoma potujoči rokodelci. Žrtve, ki so do sedaj bile identiticirane, so: strojnik Karl Seidl, voznik Kaspar Kubaleck, slaščičar Adolf Salisch, ključavničar Herman Miller in mizarski pomočnik Henrik Bouch-mann. — Na nekaterih listinah je bil Denke izbrisal imena in naslove svojih žrtev, tako da bo težko dognati, koliko in katere so pravzaprav bile umorjene osebe. Tako raziskovanje je tem bolj otežkočeno, ker se je zločinec pred par dnevi obesil v ječi in se na ta način že sam obsodil ter prikril svetu del svojih zločinov.
KAKO JE DENKE POSTAL ZLOČINEC?
Denke ni ubijal in rezal ljudi ter spravljal njihovo meso iz kakšnih ostudnih živalskih nagonov, kakor je to delal zločinec Haarmann, temveč zdi se. da so ga skrajno žalostne gmotne razmere pripravile v obup in do takega nečloveškega počenjenja.
Pred približno 25 leti se je bil Denke naselil v Breslavu. kjer si je kupil lepo pose-
Novb umetniško delo kiparja Meštrovića
Te dni je bil odkrit v Dubrovniku na vratih notranjega mesta zgornji relief, ki predstavlja kralja Petra L — Relief je delo svetovnoznanega jugoslovenskega
kiparja Meštrovića,
stvo. Pred leti pa je moiral prodati to posestvo ter si je v skrajni bedi služil kruh kot delavec. Truplo pokojnega morilca in samomorilca so zdravniki preiskali in našli v njem kose človeškega mesa in človeške masti! —-
Policija vodi dalje natančno preiskavo ter bo dala te dni prekopati ves vrt in dno onega močvirja kraj vrta.
Cesarjevič Rudolf pričakuje sina ...
Dunajski listi objavljajo tajne spise bivše habsburške hiše. Med drugimi spisi so objavili tudi spis, ki govori o pripravah za porod mladoletne žene tedanjega prestolonaslednika Rudolfa. Princ Rudolf se je bil namreč po posebnem papeževem dovoljenju (papeževa pisarna je zato dobila kot nagrado 300 zlatnikov) poročil s komaj 16-letno belgijsko princezinjo Štefanijo. Tri leta sta čakala na prvega potomca. Ko pa se je bližal porod, je Rudolfov oče, cesar Franc Jožef zaukazal to-le:
Teden dni pred porodom se mora vriniti med cerkvene molitve posebna molitev za srečen porod, katerega pričakuje prestolonaslednikova žena. Ko se pojavijo porodne bolečine — kar bo dal vedeti dvorni mojster — je prirediti po vseh cerkvah na Dunaju, v Schoenbrunnu in Luksembugu, v ondotnih kapelah posebne molilne ure. Rojstvo princa ali princezinje morajo naznaniti topovi s 104, oziroma 21 streli. Po topovskih strelih se mora peti v dunajski cerkvi sv. Štefana, v stolnicah v Budimpešti, Prpgi in drugih provincijalnih mestih svečan Te Deum.
Krst novorojenčka se vrši tri dni po porodu. Krstni obred izvrši dunajski nadškof, ki dobi za ta slučaj na razpolago vse potrebno. O imenu novorojenčka se
morajo sporazumeti tozadevne osebnosti.
Stroški za porod so poleg običajnih izdatkov sledeči:
Nadvojvodinja mati dobi smaragdni nakit za 40.000 goldinarjev. Dvorni nad-mojster dobi tobačnico z monogramom cesarja: vrednosttobačnice 4000 goldinarjev. Žena dvornega nadmojstra dobi nakit za 4500 goldinarjev, nadškof, ki bo krstil otroka, pa križ za 2500 goldinarjev. Telesni zdravnik nadvojvodinje prejme 300 dukatov, njegov pomočnik (univerzitetni profesor s klinike) 250, babica 200, dvorni kaplan 100, laksen-burški duhovnik 40, spremstvo pontifikata 50, osobje, ki oskrbuje otroka 130, vsi ostali pa 400 zlatnikov. Vse te izdatke je Franc Jožef odobril z lastnoročnim podpisom.
Smaragdni nakit, katerega je prejela Štefanija ob rojstvu prvega otroka, je bil nesrečen dar. Februarja meseca leta 1889. je bil nadvojvoda Rudolf že mrtev. Padel je kot žrtev ljubezni v Mayerling«.	___________
Beraško zueza v „nebeškem cesarstvo"
Čudna dežela. - Bogataši glavarji beraških sindikatov. - Beraški davek. -Kako se trgovci odkupujejo. - Umorjeni berači.
V deželi Kitajski, ki ji pravijo tudi nebeško carstvo», imajo poleg čaja,
ljenje» in ga izključi iz organizacije. S tem mu je onemogočeno nadaljnje beračenje. Če pa se drzne vkljub temu beračiti, je prav gotov, da ga najdejo nekega jutra mrtvega na ulici... Če se kdo drzne zatožiti morilca, se je tudi zapisal gotovi smrti, kajti beraška organizacija ne pozna šale. In tako ostanejo vsi taki zločini nekaznovani.
Toda načelniki beraških organizacij si znajo pribaviti denar tudi na drug način. Nič čudnega ni na Kitajskem, če dobe bogati trgovci pismo, v katerem jim načelniki beraške organizacije sporočajo, da se lahko z gotovo odkupnino rešijo vsakodnevne beraške nadloge. Trgovci se po navadi prav radi odkupijo, ker v nasprotnem slučaju imajo nalašč polne trgovine beračev, ki se ne dajo odgnati, dokler ne dobijo miloščine.
Kdaj so iznašli steklo!
Ko vidiš šipo na oknu, lepo naslikano steklo v cerkvi, najraznovrstnejše umetniško izdelane steklene predmete, pač misliš: Kako je bilo v starih časih, ko ljudje vsega tega še ni niso poznali?... Toda, glej, motiš se! Človeški rod pač ni tako zelo napredoval, kakor bi človek mislil! Steklo so n. pr. ljudje poznali še pred 6000 leti pred Kristusovim rojstvom.
Kakor nam sporoča Plinij, so steklo iznašli Feničani, ki jih je morski vihar zagnal v izliv reke Beluš. Ko so si na
kite, riža in meščanskih vojn tudi po- | obrežju te reke, ki se izliva v Srcdo-sebno zanimivo ustanovo, ki je ostala j zemsko morje, kuhali kosilo, se jim je
' kamenje na ognjišču izpremenilo v snov, ki so jo imenovali steklo. Ta bajka temelji pač na dejstvu, da so ob izlivu imenovane reke - našli kamenje, ki je
več ali manj neznana v drugih deželah: imajo — beraški sindikat ali beraško zvezo.
Zveza kitajskih beračev ima nad mi-	,
lijon članov in je ena... najmočnejših £k° pnpravno za proizvajam,e stekla.
'	_	'	„	1 .	I r\ rS rs I ^ «-M . X	-n 1 f z-v 1 1 /-Х 1- »I r\ I 1 O I 1 UT n T C 11 1*1 _
kitajskih organizacij. Posamezni deli te ogromne organizacije imajo na čelu i svoje «šefe», ki so po večini zelo —
I bogati ljudje. Tak načelnik je ugledna ; oseba in uživa največje spoštovanje številnih beraških legij. On skrbi za berače lin določa dan «dela». Berači, člani po-: sameznih organizacij, morajo dati 10%	„
svojega zaslužka načelniku organizacije, j tovega reči o slikarski umetnosti na S tem denarjem se vzdržuje ne samo j steklo. Sklepamo pa lahko, da je ta načelnik organizacije, temveč se z njim i umetnost stara od 4000 do 6000 let. j podpirajo tudi bolni in za delo nespo- Menes, ki je živel okolij leta 5000 pred
Tega kamenja niso uporabljali za fabri-kacijo stekla samo v starejših časih, temveč tudi še kasneje. V resnici pa je steklo mnogo starejše od Feničanov. Najstarejši spomeniki slik na steklu so nam znani iz starega Egipta.. Egiptologi so si toliko needini glede egiptovske zgodovine, da ne moremo ničesar go-o
i sobni berači. Višino podpor določa načelnik organizacije. Predpisi organizacije se izvršujejo strogo in točno pod nadzorstvom beraške «policije». Na ta način je vsak berač, član organizacije, prisiljen plačati 10% davka. Če se kdo odtegne plačilu, je gotov, da ga zadene
Ki., je ustanovil mesto Memfis, in najstarejše memfiške mumije so okrašene s steklom. Proizvajanje pihanega stekla nam predstavljajo grobnice v Pakari, in sicer izvirajo te slike iz leta 3900 pred Kr. Računajo, da so bile piramide zgrajene okoli 1. 2500 pr. Kr. Kakor vidimo,
kazen. Beraška policija mu v tem slu- j je proizvodnja stekla takrat dosegla že Čaju enostavno odvzame «obrtno dovo- visoko stopnjo razvo.a.
Po svetu ob koncu leta
silstva proti poslancu Forniju, ki jih je naročil Mussolini meni in sem jih nato
kaznovati. Napad je organiziral Balbo sporazumno z Bonacorsijem. Misurija so prepeljali težko ranjenega v bolnišnico. Mussolini je bil drugi dan zelo brezbrižen in zadovoljen, medtem ko se ;e
Italija
Italija je v tem letu doživela strašne organiziral z Giunto. Spominjam se na- | Misuri boril s smrtjo, stvari. Se nikoh v svo i zgodovini m ZH sk0ka na vil0 bivšega, ministrskega pred-j par dni pozneje je general De Bono vela pod tako strahovlado kakm pod sednika Nittija- in demonstracij proti: pripovedoval Mussoliniju, da bo imel sedanjo vlado, italijansko ljudstvo )e j 0ipMiciji, katere je naročil Mussolini ; Misuri, ko ozdravi, proti vladi najbrž še zbegano m obupano, kajti nad to ne'| foschiju. Spominjam se, kako . je Musso-j bolj oster govor. «To pot bo treba tega
srečno državo plavajo grozilno nedolžnih žrtev, ki kličejo po zadoščenju, po širni deželi tulijo grobovi, ki nosijo sledove prelite krvi... Matteottijev duh se še ni pominl. — V n egovem imenu se trgajo krinke raz obrazov bivših in sedanjih veljakov, v njegovem imenu se ruši v prah vsa ponosna stavba, zgrajena na nemoralni podlagi in vsled tega nezmožna, da bi se upirala prvi močnejši sapi. Doslej je neizprosna boginja Maščevanja zadela le nižje osebnosti iz fašistovskih vrst, sedaj je njen udarec namenjen še najvišjemu, ustvari-telju fašizma, — ministrskemu -predsedniku Mussoliniju. Obtožitelj je tokrat eden iz njegovih najožjih vrst, bivši načelnik tiskovnega urada v ministrskem predsedništvu in sedanji gost. «Nebeške kraliice» —• komendator Rossi. Obtožnica je vsebovana v pismu, ki ga je Cesare Rossi spisal v času, .ki-je pretekel med njegovo demisijo in aretacijo. V onih strašnih dneh, ki so sledili umoru
lini predlagal, naj dobi poslanec Ravaz
zolo «zasluženi pouk» radi svoje nediscipline v stranki. Omenjam požig katoliških izobraževalnih društev v Brianzi, ki ga je zapovedal Mussolini najprej poslancu Maggi,u, ukaz je nato ponovil meni.
Ricinovo olje.
Pristavljam, da je dobival komendator Fasciolo, (osebni tajnik Mussolinija) vsaki dan ukaze, naj pošlje posameznim snoparskim organizacijam v državi imena oseb, ki podpirajo z denarnimi prispevki časopise «Voce Repubblicana», «Avanti», «Giustizia» itd. Te osebe je bilo treba pretepsti in jim dati ricinovega olja. Dumini, Volpi, Putato in drugi so bili poslani v Pariz, da se maščujejo zaradi umora fašista Gerrija. Falsificirani potni listi so jim bili izdani od De Bona, denar pa so dobili po Mussolinija od Finzija v
МаМмШја, Je « SMS g™
sotrudnik fašizma z
krvnika resnično umoriti» je vzkliknil ministrski predsednik. De Bono mu je odgovoril smehljaje:	«Če ga moramo
umoriti, je bolje da ga umorimo pred govorom...»
Med napadalci Misurija je bil tudi Arconovaldo Bonaccorsi. Tega je kmalu po napadu Mussolini srečal in ga je ljubeznivo pobožal.
O napadu na Fornija pripoveduje Rossi tako-le:
Nekega popoldneva sem bil poklican od Mussolinija telefonično v palačo. Našel sem ga strašno razburjenega zaradi Fornijevega govora v Bielli. Zaklical je proti meni ponovno, da fašizem nima ni-kakega smisla za obrambo in da mora vedno on sam igrati ulogo napadalca, de^eraia Nenadoma je med pogovorom vprašal: n nalmiv «Kaj pa dela Dumini? Kaj si...?® (zopet prTsotnosti posl. psovka). Skušal sem ga pomiriti, češ da
V - A.T	1 '	SP n n n
se odpadništvo omejuje na posamezne ^ osebe, toda končno je naredila stvar
SSÄÄ	! rti*,”me te-ai ~-oHiuM'
uaniK rasizma z oriuKosiju spoznan :	л , . ,	.	,	• aa Dom šel takoj k Giunti, da pošlje
e p,=pu««„ svoji usodi m je v svoji	«ÄSÄiÜ?* *	4 P-vijo. |Z Giuudo/. se
-	izšli izpod njegovega peresa. Zanimiva dogovorila, da bova poslala kakega pn-
so tudi pisma, katera je pošiljal Musso- j D e1^ z nalogom, da se dogovori z ar-lini svojim pristašem. Ko je v Florenci!da se d_a Forni)u dobra soIa’ Toda
da ,	.
•razočaranosti in globokem ogorčenju sklenil v omenjenem pismu ločiti svojo odgovornost od odgovornosti svojih bivših prijateljev. Pismo je Cesare Rossi izročil nekemu svojemu prijatelju. Najprej je dobil vpogled v pismo rimski list «II Mondo», ki objavlja njegovo točno vsebino in fotografijo, tako da je vsaka falsifikacija izključena.
Rossi obtožuje, kakor omenjeno, v prvi vrsti Mussolinija samega. «II Mondo», ki objavlja pismo, pravi, da je Mussolini sedaj prisiljen razpravljati in da je moralno prizadet na tem, da se naredi luč in zgodi pravica. Mussolini poudarja list — se nahaja v položaju, ki je nezdružljiv z njegovim nadaljnjim vztrajanjem na vladi.
Kaj pravi Cesare Rossi.
Evo medtem, kaj pravi Cesare Rossi:
«Spričo strašne in zapletene, ne samo. moralne in politične temveč tudi kazenske odgovornosti smatram za svojo dolžnost, da branim proti vsem svojo osebnost kot državljan in kot fašist. Prišel bo dan, ko bom znal pred sodnijo ali kje drugje sijajno osvetliti to mojo protiofenzivo. Za sedaj se omejujem na dejstva, ki jih bom znal v primernem času potrditi z listinami in z dokazi.
Fašistovsko, lažifašistovsko, filofaši-stovsko in strahofašistovsko časopisje se obrača v tej uri mevžavosti, groze in zahrbtnosti soglasno proti meni. Opozicija me hoče udariti, da zamore reči: «udarili smo najzvestejšega tolmača predsednika»; filofašistovsko časopisje dviga do neverjetnosti sovražnost proti meni v prepričanju, da bo pomirilo fašistovske nasprotnike, če jim da mojo glavo. Dobro! Jaz sem še tukaj, na nogah, z živci v redu, pripravljen prevzeti del revolucionarne odgovornosti, ki mi gre; toda samo svoj del odgovornosti, ki je odgovornost podrejene osebe, izvršilca. Drugi del odgovornosti bo moral prevzeti vrhovni glavar, ki bo moral najti pogum in se braniti, kajti sedaj ni več čas, da bi se govorilo o velikodušnosti.
Preden preidem k posameznim dogodkom, hočem ugotoviti, da fašizem po pohodu na Rim ni našel zakonitih meja, ki bi mogle obseči njegov duh. Vsled tega boj med grožnjami in sodelovanjem, med denunciranjem in laskanjem, med napadanjem in pomirjenjem. Jaz sem danes žrtev tega raznovrstnega predsednikovega zadržanje,
Cesare Rossi navaja tukaj podatke iz svojega življenja od 1, 1915., ko je bil skupaj z Mussolinijem v uredništvu lista «II Popolo d ltalia», pa vse do časa, ko je moral po umoru Matteottija odložiti čast načelnika tiskovnega urada. V tem času je užival največje zaupanje v fašistovskih vrstah in je bil celo imenovan v fašistovski milici za enega izmed štirih častnih korporalov,
«Vse, kar se je zgodilo, se je godilo po volji Mussolinija».
Iz maščevanja ali pa iz strahu — nadaljuje Rossi — pripisujejo fašisti, vlada in časniki moji osebi vso krivdo radi na-silstev in nezakonitosti, ki so se izvršile v državi po pohodu na Rim, Izjavljam takoj, da, vse, kar se je zgodilo, se je zgodilo vedno po volji Mussolinija, ki je vse odobraval ali bil sokriv.
Omenim samo napad na poslanca Amendolo, ki ga je ukazal brez moje vednosti Mussolini generalu De Bono in ki ga je organiziral konzul Candellori. Omenim nasilstva proti poslancu Misuriju, ki jih je organiziral po nasvetu
je
izbruhnil nekoč spor med fašisti in je eden izmed njih bil umorjen, je napisal Mussolini pismo, v katerem pravi, da mora biti svinec določen samo za nasprotnika.
Kakšen je Mussolini.
upoštevajoč Fornijevo preteklost, sem jim priporočil, naj se omejijo le na pretep.» j Objava Rossijevega pisma je naredila I velik vtisek v vsej italijanski javnosti. Fašistovsko časopisje skuša zanikati
______ - temu pismu vsako pomembnost, češ, da
Vse to - nadlljuje Rossi odgovarja ! N bilo objavljeno še-le šest mesecev po
popohioma	Mussolinijevercu značaju	ki	sploh ne^ovori^o
,e nasilen, obenem diplomat,cen m vse-| ^ ^	tega pism£Ke 14, julija
in da ve za to pismo že zdavnaj tudi sodnija.
lej spremenljiv. Ko je šlo za glasovanje v parlamentu, je Mussolini govoril sicer o redu, o zakonitosti, a proti temu se je upiral njegov nasilni in krvoločni značaj, ki je bil nezadovoljen s polovičnim uspehom fašistovske revolucije. Ko smo se zjutraj javljali pri njem na raport, je imel navado govoriti o nadaljnjem razvoju revolucije ter pravil: «Prihodnjič bom... (tu je rabil izraz, ki ga zaradi ne-dostojnosti ni mogoče ponoviti). Da označim bolje ozračje nezakonitosti, v katerem je živel Mussolini in v katerem smo morali tudi mi živeti, omenim samo nastopni dogodek: Nekega jutra je prišla v roke ministrskega predsednika brzojavka, v kateri je izražala neka družina iz Cremone svojo solidarnost pesniku D'Annunziju. Mussolini je takoj ukazal, na jse pošlje Farinacciju brzojavka, da da dotični družini pit ricinovega" olja in da jo pretepe...
Iz tega ozračja mržnje in strahu sta vzklila tudi ugrabljenje in umor Matteottija. Imamo torej opraviti z državnim političnim zločinom.
Cesare Rossi dokazuje nato, da ga ne zadene nikaka direktna odgovornost za umor Matteottija in popisuje obsežno posamezna druga nasilstva.
Kedaj je Mussolini dobro kosil.
Poslanec Amendola — pravi Rossi — je bil napaden in so ga pretepli, ne da bi bil jaz za to vedel. Čital sem o napadu j v listih in sem telefoniral poglavarju vse j državne policije generalu De Bonu, da bi j zvedel, kaj se je zgodilo. Iz njegovih dvo- j umnih odgovorov sem takoj spoznal, da ! gre za državni zločin, ki so ga skuhali v družini. Pozneje sem šel osebno k De Bonu in izvedel, da je napad vodil konzul C an d e lori. Poprašal sem, kaj misli o seča. Dopisnik pravi, da se položaj ni stvari Mussolini, ki je bil tedaj na bo- mnogo izpremenil, odkar nam je zadnjič žičnih praznikih pri družini v Milanu, pisal (nekoliko zadnjih pisem nismo ob-«Začetkoma se je delal, kakor da ga na- javili, ker so bila bolj zasebnega zna-pad močno jezi. Stali so pri telefonu naj- čaja) in nadaljuje:
S? SSASr Set? ГЈ? Ä : «a»« **v R-wt
koncu razgovora, da mu je kosilo danes j Doslej ni še videti niti najmanjšega iz-boljše teknilo »	'j boljšanja gospodarskega položaja v Ru-
Pozneje je policija imenitne zmešala siju gospodarski položaj se je prej pc^ štrene, tako da so mislili celo Amendo-, slabsaI' kakor izboljšal. Ruskega kmeta
!"? e™»«' * * M	orga„M„„ , ^*’mf “me“kihleprideTko“ I
lz Plme’	■iiii	nami industrijskih izdelkov. Svoje pri-
Mussolini se je* simo smejal lahkovrno- i jgjgg mora prodajati mnogo ceneje nego
pred vojno, industrijske izdelke mora
Proti takemu načinu obrambe vstaja vse opozicionalno časopisje, ki se zgraža nad tako otročjim načinom obrambe. «II Mondo» odgovarja obširno in ostro in zaključuje svoj uvodnik, poudarjajoč, da je položaj g. Mussolinija kot načelnika vlade nezdružljiv z njegovo lastnostjo državljana, ki ima še račune s sodnijo. Dokler bo on dajal dokaze moralnega cinizma in ostal na vladi, bo sodišče zadevalo na sto ovir. Na drugi strani je nezdružljivo s častjo države, da ostane njej na čelu mož, ki se mora braniti pred tako težkimi obtožbami, kakor jih vsebuje Rossijevo pismo. Vse to bi moralo dati povod tistim, ki imajo v tem slučaju gotove dolžnosti in odgovornosti, za resno razmišljanje in hitro odločitev.»
Stvar z Mussolinijem postaja zelo resna, kajti sodišče bo prisiljeno, če bo hotelo ščititi svoj sloves nastopiti tudi proti njemu, posebno še, ker tudi Misuri zahteva obnovitev svojega procesa in obtožuje naravnost ministrskega predsednika in Rossija kot osebi, ki sta naročili njegov umor.
Tako se Italija na pragu novega leta bliža velepomembnim dogodkom, ki znajo postati usodni za njeno nadaljnje življenje in za njen razvoj. Novo leto, sveto leto, ji ne obljublja nič dobrega...
Pismo iz Rusije
Objavili smo nedavno nekoliko pisem, ki nam jih je pisal naš prijatelj iz sibirske Rusije. Danes objavljamo še eno, odposlano iz Rusije prve dni tega me-
: Kmetje ne proslavljajo > 7, novembra.
Ko se je 7. novembra praznovala obletnica oktobrske revolucije, tega največjega praznika sodobne Rusije, se manifestacij ni udeležil — niti en kmet; i še pogledat ni prišel nihče izmed njih! Prijatelji, ki so bili ta dan na potovanju, so mi pripovedovali, da se je na ta dan povsod ob železnici opažala naravnost izzivajoča odsotnost kmetskega ljudstva. Če se kmetje ob železnici, ki so tako-rekoč. v neposrednih stikih z delavskimi množicami, tako obnaša o na dan največjega praznika sodobne socijalistične Rusije, si lahko predstavljamo, kako gleda na vse to kmet, ki živi daleč od železniške proge...
Kakšno je razpoloženje kmetskega ljudstva, priča tudi ta-le slučaj, ki sem ga tudi videl: Ko so te dni prišli zastopniki komunističnih strokovnih organizacij v neko večjo vas, da sprejmejo med tamošnjim, prebivalstvom kulturno pokroviteljstvo, jih tam nihče ni hotel poslušati. Kmetje so jim dali razumeti, da nimajo pri njih prav ničesar iskati. In tako so se delegati morali vrniti domov praznih rok, pri tem še lačni in žejni, ker jih ni hotel nihče gostoljubno sprejeti v svojo hišo...
Našega kmeta briga prav malo i komunistični raj i buržuazno peklo, ko mora voziti na ba-zar jaoln voz moke, ako si hoče kupiti srajco in spodnje hlače iz najslabšega platna! V evropski Rusiji je v tem oziru še slabše, ker ev-’ ropski ruski kmet je še mnogo revnejši od sibirskega.
Ni čuda vsled tega, da zastopniki strokovnih organizacij niso bili deležni prav prijateljskega sprejema niti pri vojakih, katere so obiskali na predvečer praznika oktobrske revolucije. Vojaki, kmetski sinovi, so v odgovor na razne navduševalne nagovore, jemali iz žepov pisma svojih starišev, polna tožb o neznosnem življenju...
Toda gospodarski kolikortoliko samostojni krnet lahko ’ vsaj nekoliko pokaže svojo nezadovoljnost. Drugače je z delavci in uradniki, katerim spričo ogromne brezposelnosti ne ostaja drugega, kakor da se potuhnejo in molčijo, se vpisujejo1 v organizacije gospodujoče stranke in plačujejo prispevke na desno in na levo.
Kako se kmetje borijo proti sedanjemu režimu?
O kaki več ali manj organizirani borbi kmetskih mas proti sedanjemu režimu, seveda, vkljub nezadovoljnosti, ne more biti govora. Vendar pa se ne more reči, da sploh ni nikake borbe; vrši se pač borba in precej živahna, toda povsem svoje vrste. Prav značilen je v zadnjem času ta-le način kmetske borbe. Sedanje rusko časopisje ima malodane v vsaki vasi svoje dopisnike, takozvane delavske oziroma kmetske korespondente. Ti dopisniki prav pridno poročajo v svoje liste o vsem kar slišijo in vidijo. Posebno radi se pečajo z raznimi de-nuncijacijami, ki imajo večkrat stvarno podlago -— saj je v Rusiji še vedno mnogo črnega —, toda med njimi je •udi prav mnogo dopisnikov najnižjr vrste. Sedanja vlada prav visoko ceni nalogo teh korespondentov, in državni pravdniki imajo izrecno nalogo obračati posebno pozornost dopisom takih poročevalcev. Razen tega stoje vsi ti dopisniki pod posebnim varstvom kazenskega sodišča. Umor, uboj ali razžalitev takega gospoda se kaznuje posebno strogo. Toda vkljub vsej tej strogosti časopisi v poslednjem času dan na dan prinašajo vesti o umorih takih dopisnikov po vseh krajih Rusije,
Vse to prav živo spominja na način borbe starih nihilistov v Rusiji. Tudi nihilisti si v starih časih niso znali pomagati drugače, kakor da so pošiljali na drugi svet posamezne funkcijonarje stare carske vlade. Kdo ve, ali ni sedanja borba morda tudi začetek nove, bodoče borbe proti sedanji vladi, ki utegne ravno tako izgubiti moč in simpatije, kakor jih je izgubila stara vlada?
sti nasprotnikov. Pri tej priliki je razvil načrte, kako se bo maščeval nad svojimi sovražniki. Najbolj nevarne nasprotnike fašizma bi morali po njegovem zapleniti in jih odstraniti, da se več ne prikažejo.
Napad na Misurija in Fornija.
Misuri in Forni sta se bila odcepila od fašistov, kar je Mussolinija strašno jezilo, Njegova jeza je dosegla višek, ko je imel Misuri v parlamentu oster govor proti vladi.
Po govoru —- pripoveduje Rossi — me je srečal Mussolini in mi je rekel, da je treba Misurija takoj brez usmiljenja
pa kupovati mnogo dražje nego pred vojno. Razen tega pa mora plačevati prav občutno visoke davke.
Sedanje stanje ruskemu kmetu vsled tega prav nič ne diši. Sedanji vlasto-držci prav dobro vedo, da so kmetske množice glavni politični in gospodarski faktor sedanje Rusije in se trudijo na vse pretege, da bi si pridobili njihove simpatije, toda uspeh doslej ni posebno velik. Ako bi ne bilo tako brezobzirne diktature gospodujoče stranke, bi te množice že zdavnaj pokazale zobe in mogoče tudi vrata sedanjim mogotcem.
itoiečaj „Heule“
Upravništvo «Novic» je sklenilo razpisati za leto 1925, ta-le natečaj;
Kdor pošlje obenem deset naročnin (100 lir) za «Novice», dobi «Novice» za celo leto zastonj.
Za vsakih nadaljnjih vposlanih deset naročnin dobi 10 lir v denarju. Prijatelji «Novic», na delo!
V drugo leto
Z današnjo številko stopajo «Novice» v drugo leto svojega življenja. Ko smo lani ob tem času poslali prvo številko našega lista med slovensko ljudstvo, smo bili nekoliko v skrbeh, kako bo sprejeta. Naše ljudstvo se le težko privadi čitanju in sprejema vsako novo stvar z nekakim nezaupanjem. Toda že po prvih številkah smo se prepričali, da je naše ljudstvo sprejelo «Novice» tako, kakor so mu bile poslane: z ljubeznijo, kot svoj list.
V kratkem letu svojega obstoja so postale «Novice» pravo ljudsko glasilo, so našle pot povsod po naši deželi. Zakaj? Zato, ker so začele boj za pravično stvar.
Ljubezen, s katero se slovensko ljudstvo oklepa «Novic» nam priča, da smo na pravi poti. Zato bomo tudi vztrajali na programu, ki smo si ga začrtali pred letom dni.
«Za Slovencev vseh pravico, za poltenost in resnico.»
to je naše geslo, to je naš prapor, ki ga hočemo vihteti pred slovenskim ljudstvom. Delitev našega ljudstva v težkem boju, ki ga bije, v stranke smatramo za najbolj škodljivo početje, zato se bodo «Novice» kot neodvisno glasilo borile proti vsem strankarjem.
Naše narodne pravice so nam svetinje, za katero smo pripravljeni žrtvovati vse.
Kakor smo proti strankarjenju v političnem oziru, tako smo proti izčrpavanju naših skromnih moči v razrednih bojih. Družabna pravičnost je načelo, ki smo se ga vedno držali, za pravico slabej-šega smo vedno nastopili: nastopali bomo tudi v bodoče.
Naše ljudstvo je v pretežni večini revno ljudstvo in kmetsko ljudstvo: temu so «Novice» v prvi vrsti namenjene, tega koristi bodo vedno branile.
Za razvoj našega gospodarstva smatramo za najbolj primerno zadružno podlago: to bomo pospeševali. Našemu ljudstvu bomo stali cb strani z nasveti in z. dejanji.
Kot podlago vsakega javnega dela smatramo resnico in poštenje: vsakdo, ki pride k nam z odkritosrčnimi in poštenimi nameni, bo našel odprta vrata. Za-hrbtneži bodo našli v nas neizprosne nasprotnike.
Kdor se strinja s tem našim programom: dobrodošel! Kdor misli drugače: srečno pot!
Prijatelji in somišljeniki, na pragu novega leta vam z iskrenimi voščili pošiljamo še toplo prošnjo:	podpirajte
«Novice»,: širite «Novice» z besedo in z dejanjem!
jugoslovenski generalni konzulat v Trstu
Tukajšnji jugoslovenski konzulat je bil povišan v generalni konzulat. Za general-
nega konzula je imenovan dosedanji konzul g. Dušan Stepanovič. Gospodu novemu generalnemu konzulu naše čestitke!
Znižanje potnih pristojbin za Jugoslavijo
Nedavno smo poročali, da so med italijansko in jugoslovensko vlado v teku pogajanja z znižanje pristojbin za vizume na potnih listih. Kakor čitamo sedaj v jugoslovenskih listih, se je v tem oziru že dosegel sporazum. Italijansko poslaništvo v Beogradu je sporočilo zunanjemu ministrstvu, da pristaja italijanska vlada na znižanje pristojbina za viza. Odslej se bo plačevalo za stalni vizum, veljaven šest mesecev, po 100 lir v zlatu. Za enkratno potovanje v dobi šestih mesecev 5 in za tranzitni vizum za dobo treh mesecev eno liro v zlatu. Znižanje velja po obojestranskemu sporazumu od 1. januarja 1925 dalje. Za italijanske državljane veljajo pri plačevanju pristojbin za vizum recipročne določbe.
Vpoklic letnika 1905
Naredbeni list ministrstva za mornarico sporoča, da bodo novinci letnika 1905 vpoklicani pod orožje 1. februarja 1925.
Naši fantje pri vojakih
Po vseh mestih Italije se nahajajo po vojašnicah naši fantje. Nekateri so prišli za te praznike v krog svojih družin, drugi praznujejo praznike daleč od svojih domov. Iz pisem, ki jih dobivamo od naših naročnikov in čitatelje v-vojakov, zveni veliko domotožje, zveni pa tudi neusahljiva ljubezen do rodne grude in rodnega naroda in jezika, katerih niso in ne bodo pozabili. Spominjajo se jih vedno, posebno pa sedaj ob lepih božičnih in novoletnih praznikih in pošiljajo svojim prijateljem in vsemu slovenskemu narodu potom našega lista najsrčnejša novoletna voščila. Tudi mi pošiljamo vsem mladim slovenskim in hrvatskim vojakom, ki so v daljnja mesta in kraje zanesli slovensko govorico in slovensko srce, — iskrena voščila za novo leto.
Pozdrave in novoletna voščila smo dobili iz več mest; objavljamo samo nekatera, ki nosijo podpisanih več imen.
Slovenski vojaki iz Turina pišejo:
Sloveski fantje, nahajajoči se v vojaški suknji v Turinu (l.a Comp. Sussistenza) voščijo vsem starišem, prijateljem, fantom in dekletom, posebno pa nestrpno pričakujočim nabornikom, vesele praznike: Fornazarič C., Frank J.. Lonko F,, Levec J., Kobal E., Madon J., Peroša A., Pregare D., Scheimer J., Remec J., Vrč M., vsi iz Trsta; Milič L, Prosek, Jerman S,, Buzet, Race B., Herpelje, Stanič S.. Opatija, Tu-rinaovič A. in Tuhtan J., Hrestnica, Velčič P. in Vičič F., Volosko; Vrabec S., Roč; Arčon D., Renče, Badalič A. in Borjančič D., Gorica; Brišček D., Orlek; Gregorič A., Vogersko, Gregorič I. in Jančič A., Kojsko; Klemenčič F., Idrija. Koštrin V., Kojsko, Lazar L,, Tolmin; Nanut L, Kanal; Stanič
R., Kojsko; Šinigoj O., Gorica; Trampuš A., Branica, Trojer F,. Kobarid, Vilhar S., Kromberk.
Slovenski vojaki iz Bolonje želijo srečno novo leto starišem, . bratom, sestra n, sorodnikom ter vsem slovenskim dekletom in fantom, posebno onim letnika 1905. katere težko pričakujemo. — Pavel Gregorič, Dekani; Marjo Piciga, Dekani; Ivan Toskan, Dekani; Marjo Kocjančič, Dekani; Klebec Frančeško, Dekani.
Slovenski fantje iz Modene pišejo: Srčne pozdrave in novoletna voščila pošiljamo slovenski vojaki drugega težkega topniškega polka vsem prijateljem, znancem, slovenskim dekletom in fantom, posebno onim letnika 1905. Le-ti so jih, ubogi, že dosti slišali, zato jih hočemo nekoliko potolažiti. Ne bojte se, da boste zapuščeni, ko pridete semkaj. Našli boste vse. kakor doma, le... nekoliko drugačno ime ima vse. Povedali vam bodo, da bo odslej vaša mati
vojašnica, vaš oče top, vaša sestra bajoneta, vaš brat pa puška. Ljubico boste tudi dobili; pravimo ji «ramaza». Tako torej nič strahu! (Tako mislimo tudi mi, pa resno. Op. ur.).
Slovenski fantje: Kaplari: Bandelj Emil, Branica; Kragelj Josip, Zatolmin; Jurca Mirko,	Gorenja	vas;	Cigoj Teodor, Ri-
hemberk. Vojaki:	Strehar Jožef, Vipolže;
Konjedir Feliks, Plava; Hrast Andrej, Bor-jana; Stanič Alojz, Gor, Nekovo; Jerončič Ivan, Kostanjevica; Paušič Anton, Lokavec; Leban Anton, Lokavec; Maver Anton, Lokev pri Divači; Šček Jožef, Vipava; Koder Angel,	Torkar	Franc,	Bača; Čuš Ludvik,
i Sedlo; Pavlin Franc, Ravnice; Frančeškin Franc,	Vrtojba;	Knez	Angel, Sa.motarca;
Vidrik Ivan, Goče; Kurinčič Adolf, Pontar Viktor, Uršič Anton, Kobarid; Karovel Fr., Ravne;	Jeram	Jakob, Zakajce; Makuc
Franc, Štaridrež in vsi ostali.
DROBNE NOVICE Z DEŽELE
IZ GORICE.
Umetniška turneja «Slovenskega kvarteta».
Umetniška turneja «Slovenskega kvarteta» po Julijski Krajini obeta izreden umetniški užitek. Koncerti se bodo vršili, kakor je bilo napovedano, dne 3. 3. januarja zvečer v Gorici, 4. januarja popoldne v Ajdovščini, 5. januarja zvečer v Tolminu in 6, januarja zvečer v Idriji. Na sporedu so najlepše slovenske umetne skladbe in narodne pesmi. Opozarjamo slovensko občinstvo, da ne zamudi redke prilike. S smelostjo trdimo, da takega petja še ni slišalo. Vsi štirje člani kvarteta so izobraženi kot solisti, skrbno izbrani po barvi glasov, s svojimi nastopi po Jugoslaviji so želi prave triumfe, Pravo slavje bo tudi njihov nastop v Julijski Krajini. Zato opetovano priporočamo, naj ljudje ne zamudijo prilike. — Pri koncertu, ki ga prierdi kvartet v Gorici, nastopi tudi popolni mešani zbor Pevskega in glasbenega društva, ki je skrbno naštudiral nekatere pesmi slovenskih modernih skladateljev in X, rukovet narodnih pesmi mojstra Mokranj-ca. Več se izve iz plakatov in programov, ki se nalepijo te dni v Gorici in okolici ter povsod v onih krajih, kjer se bodo vršili koncerti. Spored objavimo tudi še v listih.
IZ SOLKANA
Le redko se kdo oglasi iz Solkana, zato pa vendar ni misliti, da pri nas spimo. Nasprotno, — gremo krepko naprej z duhom časa, to se pravi, v toku režima.
Pri nas županuje že dolgo časa ko-misar-fašist — Slovenec, ki zna podpisati le svoje Ime; dalje ne seže njegovo poznanje te prokleto komplicirane iznajdbe kulture, ki se imenuje pisarjenje.
I Da, da — Solkanci, ki se ponašamo s j svojo kulturo, morda še pred drugimi, — j moramo biti ponosni na svojega komisarja.
Tudi drugače je reprezentant naše skozi in skozi slovenske občine popolnoma sodoben mož. V uradu se namreč govori le italijansko, - - čeprav g. komisar sam italijansko govoriti ne zna. Seveda se zato človeka s tako vnemo čisto lahko prime kaka smola. N. pr. te dni je prišel k njemu nek naš človek radi zadeve z živino.. Tajnik se obrne na g. komisarja z vprašanjem: «Come ho da fare?» (kaj naj napravim?) -— «La serivi una,., jenica,» se odreže v čisti toskan-ščini naš predstavitelj.
G. komisar, vi se sramujete našega lepega jezika. Mi, solkanski občani, pa vam povemo, da se ga mi ne sramujemo,
—	pač pa smo ponosni nanj. Sramujemo se pa neačesa drugega. — Občani,
O istem predmetu smo dobili še ta-le dopis:
Marsikje se Slovenci-fašisti izgovarjajo, da to le pod pritiskom. Naš komisar g. Nibrant, tega pač ne bo mogel reči, ker noben pritisk ne more prisiliti, da bi -na tak nečuven način zasramoval, kar je slovenskega, kot to dela naš občinski predstavitelj z istimi izbranimi psovkami, kot jih rabijo naši najperfidnejši narodni nasprotniki.
Te dni smo imeli priliko videti listino, kjer stoji črno na belem, da g. komisar
—	ki niti ne zna italijansko — zavrača slovenske vloge, ker so pisane «in lingua straniera» (v tujem jeziku). To so iste besede ljudi, ki nas zmerjajo s «priseljenci», «tujci», ki «naj izginejo črez mejo», ter puste to našo sveto grudo, od pamtiveka pojeno z znojem naših očetov in dedov.
PODLISTEK
Na morju.
(Spisal France Bevk).
Brata Štefan in Tone sta zmetala mreže v čoln in ga odvezala. Nebo je bilo tisto uro jasno, morje je ležalo mirno; daleč v dnu obzorja je temnela črna pika.
Vetra skoro ni bilo. Naravnala sta krmilo v smer, v katero sta nameravala pluti in ga pritrdila. Uprla sta se o vesla, in skoraj neslišno se je odmaknil čoln od brega in rezal valove. Voda je plivkala ob njegove boke, čoln se je nagibal ob slednjem sunku vesel.
Brata sta molče nagibala telesa ob slednjem sunku in nista spregovorila. Gledala sta v breg, ki se je odmikal z oljkami in trtami in so njegove črte od minute do minute ginile v nejasno, zabrisano sliko.
Na širni gladini vode, ki nosi solnčne žarke in galebe, postane srce kakor balzam. Ziblje se telo, ziblje se duša, omamljena od neskončne sile vodovja in spi še največje sovraštvo.
Pretekla je ura, čas je bežal dalje.... Črna pika se je počasi odmaknila od neskončnosti. Njena neznatnost se je povečala, zrastla je na nebo kakor velika polobla, katere druga polovica korenini v morju.
Močnejša sapa je zapihala. Gladina morja se je naenkrat prelomila, kakor na tla vrženo zrcalo. Mali, ostri valovi, katerih vrhovi so nosili bele pene in jih pršili ob čoln, so prihajali od smeri temne poloble, ki pa je že zrastla višje na nebo in se je razširila vzdolž.
Tone je pogledal na nebo, nato je njegov v goste obrvi skrit pogled ošinil Štefana:
«Ali bo nevihta?»
Štefan ni dejal o nevihti nič, le z roko je pokazal: «Razpniva jadro».
Ustavila sta vesla, čoln je obstal in se je zibal na valovih, ki so postali močnejši. Prijela sta za jadro in vrvi, platno se je razvilo ob jamboru in pokazalo z rujavim platnom na sivkasto dno všito znamenje ladjice dveh bratov: dve roki, sklenjeni v složno spravo in ljubezen.
Tone je prijel za krmilo in ga je narav-
nal, Štefan je nategoval vrv in uravnaval jadro. Veter, ki je pihal vanje, je bil močan in je postajal močnejši. Včasih se je ladjica skoro prevrnila in le z naporom je Štefan zmanjšal silo vetra, ki je pihal od strani.
Tone je sedel ob krmilu in gledal zlovešče oči Štefanove. Obraz se mu je spačil, kadarkoli je napel mišice rok in je jambor žalostno zacvilil. Zdel se mu je uporen in nevoljan. Bilo mu je, kakor da ga neprestano gleda izpod zasenčenih obrvi in je v dnu tega pogleda skrita neznana misel.
«Šlo bo preko naju. Treba je vzdržati», je prekinil Tone molk.
«Domov se ne izplača vrniti», je dejal Štefan in zdelo se je, da ga ta hip ni gledal. «Tudi je že prepozno», je dejal končno.
Nato sta zopet molčala.
Govoriti je začelo morje. Temna polobla se je razprostrla v črn oblak, ki je zavzel polovico neba. Iz grozne globine je vstajal navzgor in se pomikal vedno bliže. Solnce na zapadu je zatemnelo, grozeča senca je legla na zemljo.
Galebi so nemirni strepetavali nad valovi in se razbegavali. Hudourniki so letali nizko nad obrežjem in bliskali s svojimi belimi trebuhi. Mrčes se je vsesavala v kožo in pila kri, kot da sluti pogin in hoče okusiti še zadnjo kapljico slasti.
Veter pa je udarjal v sunkih. Postajal je močnejši, valovi so se kopičili vedno višje in rastli od minute do minute. Ladjica z znamenjem dveh sklenjenih rok na jadru je postala lupina. Voda je pljuskala vanjo, Tone in Štefan sta bila mokra.
V	silnem naporu sta se mučila, da obvladata vihar, ki se je bližal. Mišice njunih rok in obrazov so bile krčevito napete. Oči so kazale brezmejen odpor...
V	divjanju prirode se razgiblje tudi človekova duša. Molitev in kletev, ljubezen in mržnja se očitujejo najjasnejše, ko ob-jemlje človeka mrtvaški zmaj. Šibek v primeri s prirodo, se bori sam proti sebi in obdolžuje in davi sam sebe,
«Kam greva? Čemu greva dalje?» Prvemu je planilo Tonetu iz srca.
Ta beseda je razvezala tudi besedo Štefanu. Dejal je kratko pa trdo:
«V pogin!»
Nato je spustil jadro, ki je padlo v čoln in ga skoro pokrilo. Tone se je zdrznil:
«Kaj delaš?»
«Obrni!» je dejal Štefan in vzel veslo.
«Na desno. Če ne ubeživa tam, tudi tu ne bova».
Tonetu je poledenela kri v žilah. Uprl se je ob krmilo, čoln se je zasukal, val je butnil vanj in čez krov. Štefan ga je pogledal mrko in očitujoče:
«Ne polni čolna z vodo! Ugonobiš naju!»
To očitanje je našlo trpek odmev v Tonetovem srcu; vzpel se je: «Ti si bil mornar; kaj nisi videl, kaj se bliža?»
Na te besede je prejel Tone samo mrk pogled in hip molka. Nato šele je Štefan, dejal: «Jaz se ne bojim smrti, Ti bi moral vedeti, ki imaš ženo».
Neznano je, če se je Štefan res nasmehnil, ali se ni nasmehnil. Tone je videl nasmeh. Zdelo se mu je, da so se bratu skrivile ustnice globoko v lice, in mu je zaigralo srce.
Kri se je razburkala kot morje in za hip je roka popustila držaj krmila. «Kaj imaš z mojo ženo?»
«Nič nimam», je dejal ta navidez mirno. «Samo to imam», je pristavil mirno kot poprej, «da delava dva in jemo trije in da se tretji oblači za oba tista dva, ki morata delati».
Tone je gledal v mrk pogled svojega brata. Iz obeh se je dvigalo nekaj dolgo zamolčanega in je hotelo z vso silo na dan.
Ko ni hotel Tone reči niti besede, je pristavil Štefan: «In hočeš, da naj še varujem tebe. da ne zadene tvoje žene nesreča!...»
«Kaj govoriš! Ali se ne bojiš Boga ob tej uri?»
«Zdaj in nikoli ne, radi tega ne! — Drži krmilo!»
«Kaj mi je mar krmilo! Ti si govoril. Zdaj vidim, da je res!»
«Kaj je res?» je razširil Štefan oči; njegove roke so spustile vesla, obrisal si je kaplje, ki mu jih je velik val vrgel na lica.
«To je res, da si jo hotel zapeljati; ona mi ie dejala. — Veslaj!»
«Ne maram je!» je dejal Štefan in zrl skozi polzaprte oči z zlobnim nasmehom v Toneta. Prijel je zopet za vesla in se uprl vanje. «Drži krmilo, hudič!»
Tone pa se je oprl na krmilo in se napol dvignil. «Povej, če je res, ali če ni res!»
«Ni mi do nje! — Drži krmilo ali primi za veslo; sicer bo tvoja žena vdova!» Štefan in Tone sta se zrla kot dva risa. Dve igrači sredi valov, ki sta vsesali oči druga v drugo in nista ne videli ne slišali nič'
več,
«Pogineš tudi ti!...» je dejal Štefan. «Za menoj ne bo nihče sirota».
Bile so le besede, v sovraštvu izgovorjene. V resnici je obema spreletavalo mozeg in kri. Veter je tepel valove, črn oblak se je poveznil na zemljo, ogromne črne kaplje so bičale obraz.
«Ti priznaš?... Ti ne tajiš?»
«Če tvoja žena ne leže, je res! Čemu me vprašuješ?»
«In res je tudi, da sem jo jaz poslal, naj se ti v drugič približa in naj te v tvoji predrznosti udari v obraz za nesramnost, fo je bilo moje maščevanje».
Štefan je spustil vesla. Mišice na rokah so obstale krčevito napete. Njegovo telo je bilo nagnjeno nazaj, oči so strmele, grozilno in pekoče od morske vode,
«To ni resnica!» je viknil. «To je laž!»
«Resnica je», je rastlo v maščevalnem triumfu iz Toneta. «Jaz sem vaju poslal nalašč skupaj po vino v klet. Ali ti ni še ponudila rožo, ki sem jo bil jaz kupil».
Mirno Štefanovo telo je bilo nekaj časa kakor otrplo, oči kot osteklenele. Velikanski naliv z dežjem je planil preko zemlje in bičal s pekočimi udarci. Čoln se je skoro pogrezljal pod valovi.
Počasi se je zganilo Štefanovo telo. Smeh je potresel njegove ude in jih tresel vedno bolj. In v šumenju vetra, in valov in v	padanju	deževnih kapelj je izgovoril
besede: «Ali pa veš, če ti ona ni lagala? Ali pa veš, če se midva tebi ne smejeva?...»
Kakor dve ogromni postavi sta vstala oba brata v čolnu. Sredi besnečega morja sta se približala in objela v sovraštvu, ki ni prihajalo iz krvi, ampak iz slepote. Zagrizla sta se drug v drugega in nista čutila besnenja, ki je krožilo krog njiju, ne smrtnih peruti, ki so udarjale v ogromnih presledkih na razdivjano morje...
Čez deset minut se je držalo dvoje, rok krčevito za ogrodje zvrnjenega čolna, dvoje izmučenih obrazov je iskalo pomoči.... In eden izmed obrazov je imel še toliko moči, da je odprl usta in dejal: «Ali je vredno radi ene ženske?»
Drugi obraz pa se je krčevito stresel in izginil v vodo, zakaj tudi roke so popustile. Drugi obraz si je dal odgovor sam, nato je izginil za prvim...
Ta sanja mi je prišla v spomin te dni. Zakaj ravno te dni? Ali je vredno..,?
G. (komisar, mi Solkanci - Slovenci tedaj govorimo v tujem jeziku; - mi smo vam tujci. Pri volitvah vam bomo dokazali nasprotno, namreč, da ste nam vi tujec, ki po naši volji niti za hip ne sedi na županskem stolcu, in bo v bodoče še manj! — Eden v imenu mnogih.
IZ KOJSKEGA
Našo občino je fašjo spravil na slab glas. Pa nikar ne mislite, da smo vsi v snopu.. Snoparska družba je pri nas zelo pičla, ker se omejuje samo na eno sorodstvo g. tajnika tukajšnjega snopa. Eden je znani veleposestnik s Snežnat-nega, drugi pa njegov zet gostilničar in trgovec na Njivicah, tretji je veleposestnik Š. Zraven je, seveda, še Harij IV. Res izbrana družba naše kojščanske gospode! Nekaterih od teh niso niti Lahi sami hoteli imeti v odboru in so bili sprejeti šele po posredovanju g. Oblju-beka. Da se «operejo», so se ti dični gospodje z nazvečjo vnemo zagnali proti ljudem izven snopa, posebno pa prot' našim društvom. Obžalujemo, da je tud g. Š, zašel tja, ko vendar po svoji pošteni preteklosti ne spada med svoje sedanje prijatelje,
IZ ZAGORJA NA PIVKI
Nekdaj je bilo naše Zagorje na glasu kot napredna vas. Imeli smo prvovrstno gasilno društvo, imeli smo bralno društvo, katero nam je bilo v ponos, imeli smo izvežban pevski zbor: sedaj je ostalo od vsega tega malo ali nič. Zabavamo se pri kvartinčkanju in si pripovedujemo o kupčijah in podobnem. Za omiko nas in naših otrok skrbimo bore malo. Če bo šlo tako naprej, bodo potujčili njihovo dušo in telo. Fantje in možje, zganimo se in posnemajmo naše prednike. Srečno novo leto vsem Zagorcem, posebno pa čitateljem «Novic». — Zagorec.
IZ OZELJANA
V nedeljo, dne 28, t. m., je v našem «Bralnem in pevskem društvu», predavatelj «Zveze prosvetnih društev», predaval o prosveti ter o pomenu in nalogah te naše važne prosvetne matice. Vrli društveniki so z izrednim zanimanjem sledili izvajamem in se živahno udeleževali pomenkov ob zaključku. Oni, ki so rajši sledili «izvajanjem» harmonike, so dobili zasluženo obsodbo v gromovitem smehu, ki je odgovoril mladeniču, ki je slučajno vstopil in vabil na ples.
IZ BORŠTA
smo dobili obširen odgovor na izjavo gdč. Kosmačeve. V odgovoru se vzdržuje trditev, da je bil brat omenjene gdč. fašist. Mi te zadeve ne maramo več javno obravnavati in jo zaključujemo s temi vrsticami.
Objavljamo pa prav radi drug dopis, ki govori na splošno o naših ljudeh v Bregu, ki so obrnili hrbet svojemu narodu. Dopis pravi:
Skrajno grdo in sramotno je za vse tiste naše ljudi ki so iz raznih vzrokov, bodisi iz strahopetnosti, dobičkarstva ali vsled narodne mlačnosti, izstopili iz naših vrst ravno v dnevih najhujšega preganjanja in šli «nosit rep» onim ki so strašili po vaseh z revolverji, ricinovim oljem in takimi lepimi stvarmi. Ta greh jim ne bo z naše strani nikoli odpuščen in pozabljen, ker če Italijan ljubi svoj rod in ga brani s vsemi sredstvi, je to njemu le v čast in od njih bi se morali naši ljudje učiti spoštovanja in ljubezni do onega kar je naše, do našega rodu in jezika. In moramo pribiti še žalostno dejstvo, da so vsi oni naši (sicer redki!) Borštani brez potrebe zatajili svoj rod in — pljunili na svojo mater. S tem so si nakopali naše nasprotstvo, od pravih Italijanov pa prezir in zaničljiv posmeh ker Italija ne potrebuje neznačajnežev in omahljivcev. Prihodnost bo pokazala, da je to res in se bo nad odpadniki maščevala!
IZ KRKAVČ
Dne 7. t. m. je umrla soproga vrlega moža g. Kapela. Zapustila je v najlepši dobi 32 let pet nedoraslih sirot. Smrt te žene imajo na vesti fašisti. Ko so 1. 1921, divjali po vasi, je revico obšel tak strah, da je vsled njega zbolela in sedaj — umrla. Naj v miru počiva!
Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje,
IZ POBEGOV.
Nekdaj so bili Pobegi središče društvenega snovanja na Koprščini. Ko ni bilo še v drugih vaseh ne duha ne sluha o društvenem delovanju, so se pri nas pridno vadili v petju. Prišli smo že tako daleč, da smo si nabavili društveno zastavo.
Z vojno pa je končalo pri nas vse kot drugod. Ko je vojna končala, ni bilo pri nas nikogar, ki bi s krepko roko vzel vajeti društva v roke. Tedanji učitelj se sploh nikdar ni brigal za nas. Jasno je, da so koprski socialisti imeli mnogo privržencev. Ko je pa prišel na vlado fašizem, se je mnogo poštenih ljudi vpisalo v tukajšnji fašjo, ker jim je grozil neki domačin, Sedaj pa se spet počasi vsi
spametujejo. Samo z žalostjo gledamo, kako se povsod mladina v sosednjih vaseh zbira spet v društva, a pri nas še vsi spimo. Na dan, mladina, ne čakajte starejših, ker oni imajo druge skrbi! Če pa ima veselje kateri starejših vzeti vodstvo v roke, dobrodošel. Ne čakajte eden na drugega. Vsak naj gleda, da bo prvi.
IZ MAREZIG
Zopet nekaj novega na naši občini. Sliši se, da so občinske knjige in zadeve tako neurejene, da bo treba poklicati zmožnega uradnika, da jih spravi v red. Čemu se n. pr. tisti, ki pride spravljat knjige na občini v red, ne vzame kar v službo namesto dosedanjih nezmožnih uradnikov, katere, kakor se vidi, zastonj plačujemo? Gospodje občinski zastopniki z županom vred, zganite se in preskrbite občini zmožnega tajnika, ker drugače vam bo lahko vsak očital, da ste prodani.
IZ KOPRSKE OKOLICE
V	Kopru se je te dni zgodilo, da je nekdo dobil mrzlico, ko je slišal slovensko govorico med dvema kmetoma iz koprske okolice. Radovedni smo, če ga prime mrzlica, ko je naše pridelke in pije naše vino. Škoda itak ne bi bilo za tako neznansko omikanega človeka.
IZ DOLA V ISTRI
Pred vojno smo imeli v naši vasi majhno in skromno cerkvico, a vendar tako, da smo imeli vsako nedeljo sv. mašo. Sedaj pa nimamo ne cerkve, ne maše. Zvonove so s cerkve odnesli, cerkev pa se je tako porušila. Lan,sko leto so se naši možje zbrali, da bodo cerkev popravili z raboto, toda sklep ni prišel do izvršitve. Kaj bi se ne dalo narediti, da bi zopet imeli sv. mašo?
IZ DOLINE
V	soboto popoldne se je ustavila na kaluži, kakor po navadi, paševa «Korjo-la», ki je menda mazana s povževo mastjo in je zato prišla zopet s precejšnjo zamudo. Naš paša je, seveda, zgrabil... kondukterja, potem krojača Slavčka iz Doline in končno še slikarčka in kitarista Praši ja, kakor bi bili oni krivi, da je karjola mazana s povževo mastjo. Enega teh dveh je celo izročil v roke brigadirja, ki pa ga je, kot pameten mož, izpustil. Ko bo naš paša zapustil našo občino (upamo, da kmalu!), bo res izurjen v vseh poklicih, razen morda v županskem.
IZ KONTOVELJA
Tržaška občina je dolžna skrbeti med drugim tudi zato, da so pridelki okoli-čanskih kmetov-davkoplačevalcev varni pred tatovi. Radi tega se vzdržujejo v tržaški okolici poljski čuvaji. Takega čuvaja ima tudi naša vas in sicer je priden in za tako službo tudi vnet mož, le žal, da ne more vršiti svoje dolžnosti, kakor zahtevajo koristi posestnikov. On mora namreč opravljati službo vaškega načelnika, mora sodelovati pri dostavljanju davčnih in drugih listin itd., vsled česar je njemu skoraj nemogoče v popolni meri skrbeti za varstvo na polju. Uzmoviči so s temi «vzornimi» razmerami jako zadovoljni; nikakor pa ne kmetje, kateri čedalje bolj zgubljajo veselje za obdelovanje zemlje, vedoč da je njihov trud ne redkokrat zaman.
Davki so tak občutni, občina tudi pridno pobira užitnino, a za kmeta se ne briga prav nič.
Ker prispevamo tudi za vzdrževanje poljskih čuvajev, smemo menda zahtevati, da se poljskemu čuvaju ne nalagajo posli, kateri ne spadajo v n:egov delokrog. Eden v imenu prizadetih,
IZ LONJERJA.
Od zadnje vrtne veselice, ki se je vršila v septembru za «Dijaško Matico» in «Šolsko društvo», je naše pevsko društvo pričelo zopet živahnejše delovati in to ki ub mlačnosti nekaterih iz vrst naše mladine.
Sicer pa nam je danes poročati o drugi zadevi, namreč o dogodku, ki se je dogodil na dan sv. Štefana in radi katerega je še danes nas, zavedne vaščane, sram. V veliki dvorani konsumnega društva v Lonjerju se je imelo vršiti ta dan predavanje «O jetiki» s skioptičnimi slikami. Društvo «Zastava», ki je dalo pobudo za to predavanje, je pravočasno poskrbelo za dvorano pri zastopniku odbora Konsumnega društva in za to je vedela tudi domača godba. Domačini in tudi naše ljudstvo iz seščine je z velikim zanimanjem pričakovalo pričetek predavanja. Domači godbi pa je najbrže več do... plesa kakor do predavanja, ker je že ob 17. uri zasedla v ta namen določeno dvorano, ki je že baš potom te godbe le premnogokrat služila za razširjenje jetike. Domačini so ogorčeni radi tega čina protestirali proti godbi, a kljub temu ni preostajalo drugega, kakor da si je naša «Zastava» v zadnjem trenotku poiskala gostoljubnosti pod drugo streho, kjer se je moglo potem vršiti omenjeno predavanje. Žal pa je bil tu prostor pre-
tesen, tako da ni bilo vsem dano, da bi mogli prisostvovati poučnemu predavanju.
Pri tem nas tolaži le dejstvo — in s tem vsaj se moremo oddolžiti tudi g. predavatelju za njegov trud —, da so vsi navzočni izrekli svoje zadoščen e nad predavanjem s tem, da so izrekli željo, da bi se predavanje ponovilo v najkrajšem času, ker se ga najmanje polovica občinstva, ki je želelo prisostvovati temu predavanju, ni mogla udeležiti radi poman,kanja prostora. Pribiti moramo tudi zadovoljivo dejstvo, da je bila med prisotnimi dobro zastopana tudi mladina, da ne govorimo o odraslih, ki so z gnjevom in ogorčenjem protestirali proti domači godbi ter izražali svoje priznanje društvu «Prosveta», ki se je spomnilo tudi naše vasi s tem predavanjem.
Poslanec VVilfan
je posredoval pri vladi radi zanemarjanja naših cest. Vprašanje poslanca Wilfana se' je nanašalo posebej na ceste Zabiče—Bistrica, Podgrad—Bistrica in Zagorje—Knežak— Bistrica. Podtajnik za javna dela prof. Anton Scialoja je odgovoril med drugim, da bo vlada izdala potrebne ukrepe, v kolikor bo to mogoče.
Čim je naš poslanec prejel odgovor ministrstva za javna dela, je takoj zopet pisal državnemu podtajniku prof. Scialoja in ga opozoril, kako je bistriški okraj z odcepitvijo od pulske prefekture ostal nekako med dvema stoloma, ker se sedaj zanj ne briga niti Pula, ki ima pravzaprav z njim več opravili, niti Reka, ki še nima prav urejene uprave, To nevzdržno stanje je naš poslanec obširno obrazložil državnemu podtajniku in ga odločno' opozoril na škodo, ki iz tega nastaja, kakor tudi na potrebo, da se hitro kaj ukrene.
Krajevnim odborom političnega društva «Edinost» v Trstu kakor tudi zaupnikom je priporočati, da sporočijo v svrho nadaljnje akcije za naše ceste natančno položaj teh n e obhodnih prometnih (sredstev v posameznih okrajih.
Bekri Mujo
(Srbska narodna pripovedka)
Pravijo, da je živel nekdaj v Carigradu Turek Bekri Mujo (Mujo - pijančina), ki mu je oče zapustil veliko premoženje. Ali vse je zapil in zapravil, tako da ni imel druge obleke, ko samo raztrgan plašč, s katerim je hodil ogrnjen po ulici, in odnošeno čepico, ki mu je vso glavo ogolila, Nekega dne ga sreča na ulici pijanega turški car in ga jame karati zakaj je svoje premoženje zapil in se pripravil v tako sramoten položaj. Ali Mujo se carju ošabnoi odreže rekoč: «Kaj je tebi mar, da pijem? Če pijem, za svoj denar pijem; če pa misliš, da nimam denarja, za koliko mi prodaš Štambul?» Dasiravno je car vedel, da nima Mujo niti počenega groša,. je vendar pomislil sam pri sebi, ali ga ni morda našuntal kdoi drugi, ki ima kaj cvenka v žepu. Preudaril je tudi, da kar je že obljubljeno, ni mogoče več preklicati in je zato dejal: «Ne dam ti, Mujo, celega Štambula za nobeno ceno, ali polovico ti dam za tolika in toliko in če ti je takoi prav, lahko oba v njem kraljujeva.»
Mujo mu na to odgovori: «Dobro! Jutri zjutraj ti prinesem denar.»
In tako sta se razstala.
K,o; ni bilo drugi dan ob določenem času Muja od nikoder, pošlje car ponj; ali trezen prizna zdaj Mujo, da nima niti počenega groša, kamoli, da bi kupil cel Carigrad ali le polovico. Ker je tako nesramno lagal in bril norce z njim, zapove car jezen, da mu odsečejoi glavo. Mujo prosi naj-
„Novice“ v letu 1925
za celo leto 10 lir za pol leta 5 lir
Naročite se takoj! Zadostuje navadna dopisnica na upravni-štvo „Novi c“ v Trstu, Via Torre bianca 21, IV. nadstropje
prvo za odpuščanje, ko pa vidi, da mu vse nič ne pomaga, reče carju: «Ako si že tako sklenil, pa me obglavi. Ali prosim te, da mi izkažeš samo eno milost, predno me pošlješ v krtovo deželo: Da najdeš v svojem carstvu tri ljudi:	siromaka, ki nima
ničesar na svetu, slepca, ki nič ne vidi in kruljevca, ki nima niti ene noge, ampak samo truplo; da jih privedeš sem in jih lepo nahraniš in napojiš, midva pa bova gledala, kaj bodo počeli.»
Car pristane na to in zapove takoj, da se takšna trojica najde in privede. Posade jih enega poleg drugega in jim p rineš o piti in jesti. Ko se dobro najedoi in napijejo, izpregovori slepec: «Hvala Bogu in čestitemu carju, ki nas je nahranil z belim kruhom in napojil z rdečim vinom!» Ali krulje-vec ne pet ne šest, se zadere vanj: «Brus samooki! Kako veš ti, da je kruh bel in vino rdeče, ko si vendar ■slep? Če ne boš tih, te brcnem, da se boš tri dni otipaval!» A siromak mu zakliče: «Daj ga le, na mojo odgovornost, bom že jaz plačal!»
Tedaj reče Bekri Mujo carju; «Vidiš, čestiti car, kaj dela pijača! Slepec nima oči, kraljev e c nima nog, a siromak nima denarja; zdaj pa, ko so se napili, je dobil slepec oči, kraljevce noge in siromak denar; tako sem tudi jaz včeraj prišel do denarja, da kupim od tebe Štambul.» Ko car to vidi in sliši, odpusti Bekri Muju in mu podari življenje,
Čudno, prečudno! se je zdelo carju, da ima vino takšno moč. Kos pa vidi, kako pijančine ginejo za to pijačo, sklene, da jo- enkrat tudi sam okusi. In neki večer zapove, da mu prineso najboljšega morskega vina in se ga. dobro naluka. Drugi dan je bil car bolan, bolela ga je glava in je ni mogel niti dvigniti z vzglavja. Ko se je to razglasilo po dvoru, so se zbrali koj vsi zdravniki, da carja zdravijo. Ali en jim pove, da ga od te njegove bolezni zna bolje ozdraviti Bekri Mujo. Njega naj privedejo predenj. K o- pride Bekri Mujo mu car pove, kako je bolan in od česa in ga vpraša, kaj bi mu bilo zdaj storiti. M uje mu odvrne, naj ga zopet pije, kakor ga je pil sinoči, pa da mu bo glava precej zdrava. Car ga še vpraša: «Kaj pa naj storim, ako me bo kasneje, ko se iztreznim, zopet bolela glava?» Mujo mu reče: «Pa ga zopet zvrni nekaj kozarčkov!»Do kdaj pa naj to traja?» ga vpraša car, «Dokler ne ogrneš takšnega plašča kakor jaz,» mu odvrne Mujo,
Društvo «Prosveta» v Trstu
želi vsem svojim podružnicam v mestu in na deželi, svojim članom v Trstu in vsem. sotrudmkom srečno in veselo novo leto.	‘
Gospodarske novice
Kako obvarujemo krompir pred gnitjem?
Letošnje premokro poletje je dokaj slabo vplivalo na pridelke, pa tudi na kakovost in trpežnosfc krompirja. Kamor se pride, povsod se sliši tožiti, da krompir gnije. Da obvarujemo, krompir kolikor mogoče pred gnitjem, ga je treba predvsem hraniti v popolnoma suhem m zračnem hramu ali kleti, kjer je varen tudi pred mrazom in zmrznenjem. Vendar pa ne sme biti v shrambah za krompir pretpplo. Najbolje se ohrani krompir v takšnem prostoru, v katerem znaša toplotna temperatura. 4° do 10° C. Ako je v kleti samo 2° do 3" G, že trpi krompir v takšni kleti vsled mraza. Ako je v kleti, kjer je krompir, 1" C pod ničlo, je takšna klet že prehladna za krompir in mu škoduje premrzla temperatura ali mraz. Vendar pa se. ta škoda še da prenesti. Kakor hitro pa pade temperatura v kleti na 2 do 3" pod ničlo, potem krompir zmrzne in postane za gospodinjstvo neuporaben..
Najbolje se obdrži in ohrani črez zimo takšen krompir, ki je bil izkopan v jeseni v suhem vremenu iz zemlje, ki je bil dobro očiščen od vse zemlje in brez večjega dn močnega premetavanja spravljen v suho, zračno in primerno toplo klet. V kleteh imejmo krompir na podu iz močnih remijev ali lat. Na takšen pod naj se nasuje ali spravi krompir v 50 do 60 cm visoke plasti. Hraniti krompir v bolj visokih plasteh alf; kupih ni nikakor priporočljivo, ;ker bi se potem sam
od sebe ugrel. Kjer ni prej navedenega poda, tam potresimo po tleh pepel ali kakšno drugo podobno snov, s katero napravimo med krompirjem in tlemi suho ;n zrak propustljivo plast. Letos je posebno potrebno, da krompir večkrat pregledamo, preberemo in odstranimo ves bolan ali tudi sumljivo bolan krompir. Vdrta, marogasta ali pegasta, tudi plavkasta ali plavovijoličasta mesta so prvi bolezenski znaki na krompirju. Dobro sredstvo proti krompirjevim boleznim je lesno oglje, ki ga zdrobimo v prav droben prah. S tem prahom poprašimo prav bolan ali tudi sumljivo bolan krompir, zadostuje pol kg oglja. Potrošeni ogljem prah brani, da bi se naselile na krompir gljive, ki povzročajo krompirjevo gnit;e. Še bolj uspešno se da uporabljati proti gnitju krompirja prah žganega apna. V ta namen obsujemo ves krompir z apnenim prahom in ga toliko časa premeša-vamo in obračamo z leseno lopato, dokler ne postane vsak posamezen krompir nekoliko bel. Apneni prah preide v krompirjev lub ali kožo in popolnoma uniči povzročitelje krompirjevega gnit;a. Z apnenim prahom lahko pobelimo semenski krompir kakor tudi oni krompir, ki je namenjen za živež. Ako to d trlo pravilno izvršimo, dosežemo, da se nam krompir ohrani in ostane zdrav, ne da bi vsled tega izgubil svojega dobrega okusa. Apneni prah se sicer tako zarine v krompirjev lub ali kožico, da se nikakor ne da več oprati in izprati. Zato pa nas nikakor ne sme motiti, ako pride na mizo kuhan krompir z nekoliko belim lubom. Takšen krompir je za naše oko nenavaden in ne prelep, vendar pa popolnoma dober, užiten in okusen, ker z odstranitvijo ali olupljen]em krompirjevega lub a odstranimo raz krompir tudi apno. Prašičem pa krmimo lahko tudi neolupljeni krompir. Ako dobijo s takšnim krompirjem nekoliko apna v želodec, jim to nikakor ne bo škodilo, temveč le koristilo. Saj se tudi drugače priporoča pokladati jim po nekoliko apna na dan, ki jim je potrebno za raščo kosti.
Če je krompir pretresel mraz, tako da je postal sladek, ga je treba najprej olupiti in na to deti močit v vodo. Še-le ko mu je voda odvzela sladki okus, se lahko uživa. Svoj sladki okus izgubi po mrazu pretreseni krompir tudi, če ga shranimo in pustimo več časa v zmerno toplem prostoru.
V	pretopli shrambi začne krompir prezgodaj poganjati klice. Ker odtegujejo klice krompirju redilne snovi, jih je treba redno odtrgati. Klice so strupene in se ne sme z njimi krmiti. Krompir, ki je imel že mnogo klic, je grenkega okusa in ga je treba pred uporabo namakati olupljenega nekaj ur v vodi.
Da nam krompir ne zmrzne in ne začne prerano poganjati klic, skrbimo, da bo v kleti prej navedena primerna toplota.
IZORJITE VSE NJIVE, NAMENJENE ZA POMLADANSKE SETVE!
V	«L'Agricoltura Maceratese» čitamo zelo pomemben stavek, ki se glasi v slovenskem jeziku tako-le: «Orodje za pridelovanje poljskih pridelkov ni znanstvena zmožnost voditelja kmetije, ni kuigovodstvo, ni superfosfat ali soliter ali kalijeva sol, ni niveliranje, ni ravna in premočrtna cesta, ni sejalni ali ko-silni stroj, ni kraljevi ukaz ali državni zakon; prvo in neodvisno orodje za pridelovanje je — plug!
Kmetovalec, ki ni o tem prepričan, spada v čase faraonov.»
Zato, kmetovalci, upoštevajte važnost pluga in rabite ga pridno ter izorjite že zdaj vse njive za pomladansko setev, v kolikor niste tega še storili. Pravi kmetovalec ne pusti niti pedi njivske zemlje, ne da bi jo izoral že v jeseni ali tudi še zdaj, dokler je ugodno vreme in zemlja ne zamrzne bolj globoko. Le na izorano zemljo zamorejo ugodno vplivati delovanje zimske zmrzali, zimska vlaga in zrak. Le črez zimo v sr o vi brazdi puščena njivska zemlja pridobi na rodovitnosti in postane dovolj godna za pomladanske setve.
Razno
potresu izpremenila svojo obliko. Tedaj se je utrgal del gore in zagrebel samostan sv, Jakoba ter cvetočo vas Argoro.
DRAGOCENE KLOFUTE.
Brez dvoma spada znani svetovni ročni borec Dempsey med ljudi,- ki največ zaslužijo. Udejstvuje se ne samo kot bokserski mojster, ampak tudi v filmu in s tem izredno mnogo zasluži. Za boj s Carpentier-jem je dobil 300.000 dolarjev, za boj z Gibbonsom 265.000, s Firpom 425.000. Za letos cenijo njegove dohodke na najmanj; 500.000 dolarjev. Da svoj denar čim bolje naloži, je s svojim tovarišem Koarnsom kupil v Los Angeles dva velikanska hotela, katera oskrbujeta dva hotelska strokovnjaka.
NAJSTAREJŠI IRSKI LIST.
Najstarejši in nekdaj najvplivnejši irski list «Freemans Journal» je prenehal izhajati. To je posledica popolnoma izpreme-njenega političnega razmerja med Irci in Angleži. Dokler so bili Irci najtrdovrat-nejši sovražniki Angležev/ je bil list na višku svojega vpliva, odkar pa je Irska dobila svojo neodvisnost, je ugled lista tako padal, da so lastniki sedaj sklenili ga ukiniti.
SOVJETSKI KOLEDAR.
Te dni je prispel v inozemstvo prvi sovjetski koledar. Koledar nosi naslov «Ilu-strovani koledar za leto 1925». Izšel je v državni izdaji v Moskvi. Na kartonu, na katerem je pritrjen koledar, so nacrtani beli zidovi in rdeče strehe Kremlja. Pred Kremljem stoji rdeč gardist in razproda-jalec listov s «Pravdo» v rokah. V koledarju so označeni tudi vsi veliki cerkveni prazniki kakor Božič, Velika noč itd., znak, da boljševikom ni uspelo zatreti v ljudstvu verskega čustvovanja. Na spodnji strani lista so opisani razni dogodki iz ruske revolucije. Koledar je izšel v nakladi milijona izstiskov.
Za zabavo in smeh
TA PA ZNA.
Lah in Ribničan sta vozila čebulo. Nenadoma pridirja avtomobil, katerega se je konj tako prestrašil, da je divje zdirjal z vozom naprej, a oba voznika pustil sama na cesti.
Jaka se je strašno togotil, češ, kako je konj neumen, da se take reči tako prestraši. Lah, ki bi razjarjenega Ribničana rad potolažil, pa mu reče: «Kaj bi še ga kudiča konj voza brež konja ne uštrašu, šaj bi še ga tudi ti bati moža brež glave...»
KAJ JE BOLJE?
Jože: «Kaj bi imel rajši: en milijon ali deset hčerk?»
Tone (premišljuje nekaj časa, nato pa reče): «Deset hčerk».
Jože: «Kako to?»
Tone: «Ko bi imel en milijon, bi si jih želel še več; če bi pa imel deset hčerk, bi mi bilo dovolj...»
NADLEGOVANJE.
Potoval je neki general v toplice, da si izleči revmatizem. Sedel je v vlak, si prižgal cigaro ter zatopil v časopis. Na eni prvih postaj je vstopil neki Žid, se nekaj časa obiral po kupeju, nato pa zasedel klop nasproti generalu. Vlak je zažvižgal in se pognal naprej, a Abrahamov sin je tiho povprašal:
«Gospod general, kam potujete?»
«V toplice», je odgovoril general, ne da bi pogledal, kdo ga ogovarja.
«Prosim lepo, zakaj potujete?»
«Da si izlečim revmatizem».
«Pokorno prosim za cigaro».
«Izvolite».
Žid je popadel cigaro in jo popušil do prihodnje postaje, kjer je izstopil. Slučaj pa je hotel, da je na isti postaji vstopil drugi Žid ter sedel istotako nasproti generalu.
«Gospod general, dovolite, kam potujete?» je vprašal drugi Abrahamov sin.
«V toplice», je odgovoril general, ki tudi sedaj ni pogledal, s kom ima čast govoriti.
«Zakaj gospod general?»
«Da si izzdravim revmatizem».
«Ali bi ne mogli posoditi eno cigaro?»
«Izvolite».
Žid je baš vzel cigaro, ko je vlak obstal. Hitro je stopil iz kupeja ter prepustil prostor debelemu župniku, ki je hotel takoj navezati razgovor z generalom.
«Gospod general, ali smem vprašati, kam potujete?»
Generalu, ki je mislil, da ga nadleguje ves čas ena in ista oseba, je bilo sedaj dovolj. Vstal je ves razburjen ter zakričal nad nič hudega slutečim svečenikom: «Potujem v toplice, da si izzdravim revmatizem, evo, izvolite tri cigare, pa hodite z vragom!»
GORA ARARAT.
Skupina Armencev z Leonom Pašalianom na čelu, tajnikom armenskega narodnega odbora v Zvezi narodov v Ženevi, si prizadeva pri ameriških kapitalistih, da bi se gora Ararat, svetopisemsko pristanišče Noetove barke, izpremenila v zabavni park ter omogočil turistom pristop na vrh gore. V ta namen naj bi se izpeljala žična železnica na vrh Ararata, odkoder je prekrasen razgled daleč okrog. Ararat je svet kraj armenskim kmetom, h kateremu se vsak dan obračajo med molitvijo. Dviga se kakor osamel vulkanični stožec na južni strani visoke planine Arasa 5165 m nad morsko gladino. Vrh gore v višini 1400 m je pokrit s črnim snegom. Ta del je po mnenju Armencev nepristopen in o njem je razširjena govorica, da ga stražijo duhovi. Prvi je stopil nanj in ga zmeril prirodoznanec Par-rbt 1. 1829. Od 1. 1840. je gora po strašnem
Odgovorni urednik : Janko Runlič.
Cene valut v Trstu dne 31. t. m.
100.	— dinarjev . . .	lir	36.70 do	37.10
100.	— čehoslov. kron		7125 .	72-75
100.	— avstrij kron		0.0325 .	0.0335
100.	— francos. frankov		128.50 .	129.50
100.	— Švicar, frankov		462 — .	465--
1	— angleški funt .	„	112.80 .	113.40
1	— dolar			23.80 .	24.—
eeeeei
Najlepši žepni koledar je ŠTOKOV
Cevi jamica Forcessin
Odlikovana na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di gran premio“
TRST - Via Giuseppe Ca pr in štev. 5 pri Sv. Jakobu - TRST
Kdor išče obuvalo	In šel bo k „FORCESSINU“,
ceno a vendar lepo,	ki v Trstu vsem od kraja
ta bo pomislil malo,	— ubožcu al’ bogatinu —
ne kupil kar na slepo !	najboljše čevlje daja ...
______________________asa-------------------—-----
-----------E _______________________________
■ esr IZŠEL JE
jVEDEZj
■	najprikladneji žepni koledar a
ZA LETO 1925 i
■	■
a Dobiva se v knjigarni J. STOKA в
" TRST — VIA MILANO 37.
ŠiriteNOVlCE
□	□ODO □	П
□
Velika zaloga viaa,žgaaja in likerjev
Jakob Perhauc
ustanovljena leta 1878
Trst. via S. T. Xydias 6, Telet. 2-36
VEDNO V ZALOGI in po cenah Izven vsake
iz.d£l.ki : sumeča vina, kakor šampanjec, ib šumeči Istrski refošk „Lacrima Gristi“ in H druga. SPECIALITETA: Jajčjl konjak In H
Crema maršala ter raznovrstni likerji In н sirupi kakor tudi pristni malinovec In drugo
iin:mi»iapviiiaiiaiiniiB[nsiia[ii[aBiriiai»iBii«»a||ipiaiä|iM
Tovarniška zaloga nemškiii slamoreznic, 10 in 12 col, z verigo in brez verige,
Malis Križe - Postojna
trgovina z železom
Gospodarski odsek trsa Vipave
odda v najem pašnik „Ravnik“
na Nanosu izmeri 110 ha potom Javne dražbe prvo nedeljo po novem letu t. j. 4. januarja 1925 ob 11 uri dop. v občinski pisarni v Vipavi. - Pašnik je izključno za ovčjerejo ter ima k temu potrebne hleve in orodje. Poleg tega je na razpolago več njiv. - Natančneje podatke se izve pri Gosp. odseku v Vipavi.
Najstarejši slaven, denarni zavod
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torre bianca štv. 19,1. n.
♦♦♦♦
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, me- 1 njice, zastave in osebne kredite. I Obrestna mera po dogovoru.
♦♦♦♦
Uradne ure za stranke od 9 do 13.
Ob nedeljah in prazn. je urad zaprt Telefon štv. 25-47.
*	Trgovina jestvin in kolonijalnoga blaga *
I FRANC NAROBE I
TRST
*	Via Commerciale 18. Podmžnka via Valmauro 18 j | ima vedno najboljše blagi. Postrežba letna. *
•j*	Cene nizke.	*!•
v	<•
*	Za obilen obisk se najtopleje *
priporoča : Fr. Narobe 'j'
v v ^ v v v v v v v v v v	♦
Spomnite se DIJAŠKE MATICE!
IVAN KRŽE
Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne potrebščine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emalirane prsti itd. :.^CENE NIZKE.
TRST, PIAZZA S. GIOVANNI St. 1
Ljubljanska kreditna banka
Telefona: 5-1B; 22-98
Podružnica u Trstu: Via XXX Ottobre ll
BRZOJAVNI NASLOV: BAN C ALU BI AN A
Telefona; 5-18; 22-98
Podružnice;
Gorica, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, I Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split j
Centrala v Ljubljani
I Delniška glavnica in rezervni zaklad:
_____eO.OOO.OOO dinara.
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 40/0, a vloge na tekoče račune z 4 Ve % netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem ■--------------------- varnostne pušice (SAFES) .
Blagajna je odprta od 9y2 do 12-50 in od H1/, do 16 ure.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
voščijo vsem prijateljem, znancem in odjemalcem v Trstu in na deželi.
1925
Just Huurlč Trgovina jestvin in kolonijalnega blaga	Pekarna Fran Novak	Anton Našajna Trgovina jestvin in kolonijalnega blaga	Vekoslav zesa Trgovina jestvin na malo in veliko
Trst, Via deli’ Istria šl. 14	Trst, Via Pasquale Revoltella št. 62	Trst, Via Settefontane št. 39	Trst, Via Cesare Battist išt. 18
Trattoria Alle Viole C. FRANCESCHIN1& V. ALLEGRETTO Trst, Via G. Carducci št. 20	Societd Blocchistl mianesl Trst, Corso Vitt. Em. III. št. 25 (vogal P. S. Calerina)	Fran Narobe Trgovina jestvin in kolonijalnega blaga Trst, Via Commerciale št. 18 Podružnica Via Valmauro št. 19	TVRDKA Jakob Uatovec nasledniki Trst, Via Torrebianca št. 19
Zaloga vina Fran Strancar	Restaurant Alta Posta MILIČ	Gostilna Alta Luna PECCH1AR-„M1CEL“	Ferdinand Novič Trgovina jestvin
Trst, Via Cunlcoli št. 8	Trst, Via Giorgio Galatti št. 18	Trst, Piazza C. Goldoni 11	Trst, Via Udine št. 3
F. Cink Trgovina usnja na malo in veliko	Fr. Primc	Delavsko kons. društvo in Valentin Brezovec	Vekoslav Plesničar
Trst, Via Udine št. 49	TRST	Trst-Sv. Jakob, C. S. Giacomo 5	Trst, Via Giulia št. 29
c Skladišče oglja Ivan Ujčič	Buffet Primc	Jakob Perhauc	Lovrenc Rebula
	IVAN PRIMC	Velika zaloga vina, žganja in likerjev	Pekarna in sladčičarna
Trst, Via Dell’ Industrie 6	Trst, Via XXX Ottobre 19 (nasproti Kavarne Commercio)	Trst, Via S. T. Xydias št. 6	Trst, Via Udine št. 57
Uredništvo lista „Novice“	Čevijornica Forcessln	Nazarij Grižon	Upravništuo lista „Novice"
	Trst, Via G. Caprin 5 pri Sv. Jakobu	Trst, Via Commerciale št. 18	
Ljubljanska kreditna banka		Trgovsko-obrtna zadruga	
		r. Z. 5	n. z.
Trst, Via XXX. Ottobre 11		Trst, Via Pierluigi da Palestrina 2	
JAKOB BEVC Zlatarna in urarna		Tvrdka F. ŽAGAR	
Trst, Čampo S. Giacomo št. 5			Trst, Via S. Francesco 18
J. S. GODINA		L M. ZLOBEC	
Tovarna mila		Skladišče krmilnega blaga	
	Trst, Via Scoglio št. 316		Trst, Via della Tesa št. 5-7
❖
❖
*
$
*
•>
Z
*
*>
BUFET PRIMC
Trst, ulica XXX Ottobre 19, nasproti kavarne Commercio
Oj j.1 ___________________________
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine Za obilen obisk se priporoča
il
teran. — Vedno sveže Ore-
itd. — POSTREŽBA TOČNA.
Lastnik IVAN PRIMC.
□□□□DDDDDDDDÜDDDDDDIIIIDDODDDDÜDDÜDÜDDDDD
Zahtevajte in prepričali se bodete, da je
MIIO-GODINA
NEPREKOSLIIVO
Izdeluje dobroznana domača tvrdka
J. S. Godino, Trstv" Sc08"°316
Telefon št v. 18-78
□
□
□
□
□
□
□
□
O
•š	<•	11 »> ■:*	v v %• v v ❖ v	ПППППППППППППППП СЗПП111ППСЗППППППППППП0ПС0