V NAŠI DRŽAVI. Dalekosežnost pomilostitve aii amJiestije. iZadnjič smo porocali, da je iizJala vlada zelo •obširno in dalekosežno amnestijo, katere je postalo deležno v celi državi 15.000 ikrivcev. V Mariboru je bilo pomiloščenih 33 ikaznjencev v moški kaznilnici in 100 jetniikov iz jetnišnico okrožnega sodišča. JugoslGvansko radikalno zajednico pridno organizirajo in to predvsem tamkaj, kjer še stranka nima krajevnih odborov. Kako znatno da stranka narašča in se utrjuje med narodom, svedoči dcjstvo, da so morali v Belgradu povečati prostore osrednjega strankinega tajništva. S porastom stranke se utrjujc in narašča tudi poslanski klub JRZ, iki je med vsemi klubi in skupinami najboljše organiziran. Izvenparlamentarna opozicija je od dne do dne bolj lazdvojena. Srbijanski del opoziicije bi rad organiziral skupno politiCno stranko, o kateri pa noce ničcsar slišati dr. Maček. Nov banovinski svet. Z odlokom notrajncga ministra je razpuščen dosodanji banovinski svet v Ljubljani in so imonovani vanj ugledni pristaši JRZ. Prenehal izhajati. List, ki preneha izhajati, s tem umre. Ta usoda je zadcla ljubljanski dnevnik »Glas naroda«, ki ga je ustanovil bivši ban g. dr. Marušič in ki je z njim bil v ozkih stikih g. Ivan Pucelj, bivši voditelj biv- ših kmetijcev. Ko je list izgubil močno gmotno oporo, ki je je bil deležen, dokler so njegovi gospodarji bili na oblasti, so mu začele nagloma pešati moči, dokler ni izhiral ter se poslovil od tiehvaležnega sveta. Zadruga, ki je ta list izdajala kot političon dnevnik, ga je s početkom tega tedna izročila novinarju g. Knafliču, ki ga bo izdajal v obliki nepolitičnega poučnega večer"nika. Nova žrtev padca g. Jevtica. Jevtič kot lovec. Bivši ministrski predsednik Jevtic se je zacel intenzivnejše pečati z lovcm. Ni mu za lovljenje političnih usDehov, katcrim je dal slovo po petomajskih volitvah. Sedaj jo začel loviti divjačino. Kako resno se misli vnaprej pečati s tem poslom, dokazuje dejstvo, da ga sam praznik državnega zedinjenja (1. decembra) ni mogel zadržati v Beogradu. Pohitel je s svojim prijateljem Vasilijem Trbičem v južno Srbijo, da strelja divjačino. Ustrelil pa je s tem političnega kozla. Iz njegovcga kluba, iz katerega izginjajo poslanci ikakor kafra, namerava radi tega izstopiti nekaj poslancev, ki nimajo smisla za takšno lovske ekspedicije. V DRUGIH D9ŽAVAH. Kaj takega je mogcče samo na Italijanskem. Celemu svctu je znano, da doživlja italijanska vojska v vzhodni Afriki pri količkaj resnib spopadih z AbesirKM poraz za porazom. Izvajanje sankcij ali kazenskdb odredb proti Italijl jc liudo udarilo Italijanvi na znotraj. Še hujše pa bodo prizadeti, če jim bado države dne 12. decembra prejx>vodale nvoz petroleja. Da vzdržu- Jejo vrednost lire, že zbirajo po ItaliJanskem zlatnino in za razne vojne izdelke druge kovine. V očigled na kratko opisanemu položaju se je sestal v Rimu 7. XII. parlament in je imel Mussolini otvoritveni govor. Dvorana parlamenta je bila lialepljena z lepaki taistih držav, ki izvajajo pi-oti Italiji sankcije. Pod napisom Francij« je še bilo napisano: »Francija, tega ti ne bomo nikdar pozabili!« Vsi poslanci &o bili v uniformah fašističnih miličnikov. Mussolini je prišel v dvorano z bronasto čelado na glavi. Čelado je odložil na mizo pred predsedniško tribuno. Vanjo je odložil fcot prvi 4 zlate tolajne, katere si je pridobil kot politik. Po Mussolinijevem vzgledu so sne11 tudi ostali poslanci svoje zlate in srebrne kolajne in so jili položili v Mussolinijevo čelado kot dai1 domovinl Šfile PO *eh dogodkih je stopil Mussolini na oder in *e je pobahal, da se ni zlomila italijanska vOija niii sedaj, :ko žc prenašajo Italijani 365 dni gospodarsko obleganje. Celoten Mussoli- nijev govov, katerega so prenašale radijo postaje po celem svetu, je izzvene1 v dve trditvi: Italija odklanja mirovne ponudbe in bo v započetem oboioženem nastopu v Afriki vztrajala do konca! Glede francoske Lavalove vlade jc bilo v preteklem tednu vse prepričano, da bo padla. Ni. prišlo do odstopa vlade, ampak do utrditve. Laval j« prodrl v parlamentu z zakonskim predlogom, da se razpustijo vse strankarske oborožene čete. Po tem zako-nskem osnutku bodo ikaznovani vsi, ki bodo nosili orožje, da bi ogrožali javni red. Za ta pametni vladni predlog in s tem obenem za zaupnico Lavalu je glasovalo 351, pvoti pa 217 poslancev, tako da je dobila vlada 134 glasov večinc — V Parizu se je mudil zadnje dni minulega tedna angleški zunanji minister. Pogajal se je s francoskimi državniki o nadaljevanju sankcij napram Italiji in o možnosti mirovnih pogajanj mgd Italijani in Abesinci.