M KOROŠKI ČASOPIS 9 5 Leto v'31 • marec 1995, cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti Ravne na Koroškem Skrbimo za nevarnosti, ki lahko doletijo vaš dom, in za nezgode, ki se lahko pripetijo vam ali vašim bližnjim. Družinsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav zavaruje vaš dom pred različnimi dogodki: naravnimi nesrečami, vremenskimi ujmami, požari in vlomi, hkrati pa ublaži tudi posledice nezgod, ki lahko doletijo vas ali vaše bližnje, saj združuje kritja, ki jih ponujajo stanovanjsko in nezgodno zavarovanje ter druga zavarovanja, ki jih izberete po lastni presoji. DRUŽINSKO ZAVAROVANK Ig; zavarovalnica triglav Karikirano E?uam333feti] m® affa® gtfatoa - Tale GRAH me tišči, pa če se obrnem tako ali drugače ! ŽENA HOČE DVAKRAT Pred osmim marcem nikoli nisem imel lagodnega občutka. Najprej se je bilo treba posebej prikupiti mami, potem dekletu, pa ženi. Prikupil bi se rad, ko bi me tako prijelo, nikakor na ukaz. Mencal sem z rožami, čestitkami, poljubi... in končno opravil zaukazano dolžnost. Da je tako, sem se z leti pač privadil, čeprav sem bil trdno prepričan, da sem svoje spoštovanje do drugega spola ustrezno izrazil že med letom, vsaj po dvajsetkrat v predhodnem mesecu, na primer. Tudi letos je bilo tako. Osmega smo se pred ženo po vseh pravilih zvrstili družinski člani in jo s svojo predstavo spravili skoraj do solz. Oddahnil sem si v prepričanju, da smo za leto dni svoje opravili, kar zadeva ceremonialno izkazovanje ljubezni in povzdigovanje poslanstva nežnega spola, namreč. Petindvajsetega zvečer se žena skoraj razjoče: “Kako morete biti tako pozabljivi! Nihče mi ne čestita, kaj šele... Ne veste, da je danes materinski dan?” “Saj smo že imeli osmi marec,” skušam nespretno rešiti dilemo, da ne bi spravil v zadrego otrok. “Pa kaj! Misliš, da je en dan v letu dovolj za vso skrb in energijo, ki jo vlagam v službo, družino, v vzgojo otrok...” Pod težo vseh dejstev sem seveda ostal brez pravil i besed. Nobeno prigovarjanje, naj si torej izbere ali osmi ali petindvajseti ali kateri drugi, ni več pomagalo. Žena hoče dvakrat in pika. Nič ni več važno, da inflacija praznikom izniči pomen, kajti starim pridobitvam se nikakor ne kaže odreči, novih pa ne odklanjati. Zdaj se bojim, da bodo kateri novi -stari običaji podvojili še število rojstnih dni, godov in drugih podobnih praznikov. Navsezadnje bi bilo nerodno, če bi moral ženino štiridestletnico kar dvakrat praznovati, a ne? -\ ik ❖ Naj nam odpustijo naše grehe, KO-SI itd. eno industrijsko cono skorajda v samem središču mesta. In tudi zaradi smradu, ki nastaja pri proizvodnjii poliuretanov v Johnson Controls - NTU se občani že dlje časa pritožujejo, zato bo to podjetje po tej plati moralo pripraviti ustrezne meritve. Olteta se namreč posebna uredba vlade Republike Slovenije, ki na tem področju predvideva večje omejitve in sankcije. □ (mp) PO ZIMI JE VEDNO POMLAD Piše: Edi Prošt Zadnji dan lanskega leta, ko je vse že praznovalo, tako kot je pač za Silvestrovo v navadi, so se na Ravnah dobili predsednik izvršnega sveta, predsednik Upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč in predsednik upravnega odbora NK Korotan in podpisali tripartitno pogodbo o izgradnji Športno poslovnega objekta na Prevaljah. Prispevek občine naj bi bilo komunalno opremljeno zemljišče, sicer ocenjeno na nekaj več kot 30 milijonov tolarjev. Občinski svet, ki je dobil zadevo na mizo skozi zadnja vrata (mimo dnevnega reda, brez pisnih gradiv), je seveda razpravo odložil na čas, ko bo vedel, s kakšnim denarjem razpolaga. Župan občine Ravne - Prevalje Maks Večko je razpravi ob tem pustil duška toliko časa, da je videl, “kam pes taco moli” in se potem odločil reševati Maksa Večka, predsednika Upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč - torej enega podpisnikov novih obveznosti nove občine, z izjavo, da ob podpisovanju ni vedel za čas, ko bo denar treba dati na mizo. Povedal pa je, da bi obveznost skoraj popolnoma izpraznila skladovo blagajno in da bi zato marsikaj nujnega moralo počakati na prihodnje leto. Občinskemu svetu je spregovoril tudi dr. Matic Tasič v imenu NK Korotan in med drugim poudaril, kako bo občina dobila tribuno in javno stranišče. In seveda, da je bil predsednik izvršnega sveta, pa je vedel, kaj podpisuje. Na to isto dejstvo je opozoril tudi predstavnik investitorja, ki bo edini pri gradnji, vredni skupaj skoraj tri milijone mark, zastavil menda tudi svoje premoženje. In pristavil, da občinski svet “odloča o že odločenem. Pristojni so zadevo že podpisali!” Oglasil se je tudi bivši predsednik izvršnega sveta in poučil občinski svet, da banke rade dajejo kredite, novoizvoljeni župan pa je odvrnil, da je občina že dovolj “zapufana!. Občinski svet, kot smo že povedali, je odločitev o tem, ali bo občina letos pokrila “že sprejete obveznosti”, odložil na čas, ko bo videl, ali se mu izidejo tudi drugi računi. Ohranil je hladno kri kljub pritiskom gostov, in vse kaže, da se vendarle bliža pomlad. Komentar? Demokratične volitve so selekcija politikov. Slejkoprej slabi odpadejo! □ Aktualno NOVA OBČINA MISLINJA PREDNOST HUDI LUKNJI IN VODOVODU V ZAVRŠAN Mirko Grešovnik, župan občine Mislinja V novi ottani Mislinja so že v prvem krogu lokalnih volitev dobili novega župana. Kako tudi ne, saj sta bila kandidata le dva. Mislinjrani pa so hitro in dobro žareli z delom. Župan Mirko Grešovnik ima v občinski upravi bogate izkušnje, saj je znana uspešna naveza Komljaner-Grešovnik, ki je v zadnjih letih dajala pečat razvoju nekdanje slovenjgraške občine. Ta naveza pa po svoje tudi zagotavlja, da bo med novima občinama v prihodnje zgledno sodelovanje. Občina Mislinja je ustanovljena s statutarnim sklepom. Glede statuta pa ima župan Mirko Grešovnik zanimivo mnenje. Meni namreč, da ga je potrebno zelo pazljivo pripraviti in sprejeti takšnega, ki bo sprejemljiv za občino in občane. “Statut je po mojem mnenju nekakšna občinska ustava in zanj je potrebno soglasje, pa ne samo v občinskem svetu, ampak tudi med občani. Zato se zavzemam, da bi o statutu razpravljali tudi na zborih krajanov. Boljše je statut sprejeti kakšen mesec kasneje, vendar takšnega, ki bo po volji ljudem. Pri snovanju statuta se na vzorec, ki so ga pripravili v Ljubljani, ne moremo opirati, saj je ta narejen za večje občine,” razmišlja Mirko Grešovnik. ZAPOSLEN UPOKOJENEC Mislinjčani imajo po svoje srečo. Imeli bodo neprofesionalnega župana, ki bo delal profesionalno in z izkušnjami. Grešovnik je namreč mlad upokojenec. “Profesionalnega župana v občini Mislinja ne bomo imeli, kajti nedavno sem si iz svojega žepa kupil leto dni vojaščine. Kot upokojenec pa sedaj za občino delam po dvanajst ur. Sicer pa sem predlagal, da bi v občinski upravi delali štirje: sekretar občine, referent za komunalne zadeve, računovodja in tajnica, vsi pa bodo morali znati poprijeti za vso delo. Občinski svet sicer meni, da bi morebiti lahko shajali brez referenta za komunalne zadeve, vendar sem sam prepričan, da bo to zelo težko. No, zaenkrat sem na občini še sam, saj ljudje na morejo kar čez noč zapustiti starih delovnih mest. S prostori občine so bile manjše težave, vendar smo se sedaj že vselili.” Župana Mislinje čakata dva velika projekta. Na eni strani nedokončani vodovod v Završah na drugi strani pa Huda luknja. Gre za to, kako se znebiti semaforjev in kako državo prepričati, da je sanacija tega odseka nadvse nujna. Mirko Grešovnik pravi: “Pred volitvami nisem nič obljubljal, razen tega, da bom delal vestno, pridno, pošteno in za napredek Mislinje. Kandidiral sem sicer kot kandidat stranke LDS, vendar smo se že pred kandidaturo s stranko dogovorili, da stranka ne financira moje volilne kampanije, jaz pa kot župan tudi nisem dolžan zastopati njene strankarske politike. Sicer pa mislim, da se moramo najprej lotiti dokončanja vodovoda v Završah. Tam je narejena prva faza, treba je dokončati še drugo, ki se je zavlekla predvsem zaradi tega, ker država ni poravnala svojega deleža. Menim, da mora biti Mislinjska dolina do teh ljudi soli-dama. Država naj bi dala okoli 25 milijonov tolarjev, to je tretjino predračunske vrednosti. Vendar je iz Ljubljane v Završe prišlo le 8.5 milijonov tolarjev. V občini Mislinja se bomo potrudili, da lx> ta investicija izpeljana do poletja, če bo potrebno, bomo najeli tudi kakšen premostiveni kredit. Seveda je zelo akutalno vzdrževanje in posodabljanje cest, kjer je stanje zelo klavrno. Velenjčani so, na primer, speljali asfalt na vrh Graške gore, v naši občini pa so ceste še pretežno makadamske. HUDA LUKNJA ŠE LETOS? Za ureditev ceste skozi Hudo luknjo so sedaj zbrana vsa soglasja za lokacijsko dokumentacijo, na tej osnovi pa bo kasneje izdano tudi gradbeno dovoljenje. Te dni so tudi naravovarstveniki izdali soglasje, vendar ob pogoju, da se spomenik nadvojvodi Janezu prestavi iz votline na drugo stran ceste. Problem je v sprejemanju državnega proračuna in vprašanje je, kdaj bo do sanacije lahko prišlo. Direkcija za ceste je v državnem proračunu za sanacijo 600 metrov dolgega odseka skozi Hudo luknjo predvidela 150 milijonov tolarjev in za most dodatnih 45 milijonov tolarjev. Cesta bo speljana bolj naravnost kot doslej, sicer pa trasa ostaja ista. Čakam torej na proračun, izvajalec gradnje pa naj bi ves čas omogočal enosmerni promet skozi to sotesko. To je za Mislinjo nadvse pomembno, saj se v Velenje vozi na delo okoli 500 Mislinjačnov. Ko se bo sanacija ceste začela, bo predvidoma trajala štiri mesece." Veliko Mislinjčanov dnevno migrira proti Velenju, Slovenj Gradcu in celo do Raven. Olrčina na področju gospodarstva nima pristojnosti, vendar tudi do tega področja ne more biti povsem brezbrižna. Več kompetenc pa ima občina na področju družbenih dejavnosti. Mirko Grešovnik takole razmišlja: “Novih delovnih mest občina ne more obljubljati, lahko pa naredi veliko na področju urejanja komunalne infrastrukture. V občini Mislinja je problem v tem, ker skorajda ne premore zemlje, ki bi bila v občinski lasti. Za obrtno cono v Jurjevi goši je narejen zazidalni načrt, vendar je to zemljišče v zasebni lasti. V Doliču so na stari železniški postaji tri lokacije, ki so primerne za obrt in podjetništvo. Glede šolstva bi dejal, da je v dolini stanje dobro, na Završah in Paškem kozjaku pa je potrebno izboljšati pogoje za delo. Za sanacijo šole na Paškem kozjaku se pogovajramo tudi z občinama Velenje in Vojnik. Okrog teh podružničnih šol se je spremenila tudi strategija države, ki je nekoč pozivala k ukinjanju, danes pa so pripravlejni obnovo takšnih šol sofinancirati. Vrtec naj bi ostal enota slovenjgraškega zavoda, prav tako tudi osnovno zdravstvo, ki pa ga bi čez kakšno leto ali dve uredili s koncesijo. Občinski svet Mislinje je na eni od svojih sej že sprejel sklep o pcxlelitvi koncesije za plinifikacijo Mislinjske doline. Prav plinifikacija je eden od tistih projektov, ki se ga Mislinjčani in Slovenjgradčani lotevajo skupaj. Sicer pa tudi komunalne dejavnosti oziroma podjetja ne lx>do drobili. V komu-nalno-stanovanjskem podjetju se bo občina Mislinja pojavila kot solastnik, v javnih zavodih pa kot soustanovitelj.” □ (mp) INFORMACIJA O PROSTOVOUNEM POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU ZA DODATEN OBSEG PRAVIC - nadaljevanje VRSTE DODATNIH PRAVIC Zavarovanec pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine po pridobitvi pravice iz obveznega zavarovanja in po poteku najmanj 5-letnega plačevanja premij za dodatno starostno pokojnino, pri čemer morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: ZA DODATNO STAROSTNO POKOJNINO - dopolnitev starosti 63 let (M) ali 58 let (Ž) in 20 let pokojninske dobe - dopolnitev starosti 65 let (M) ali 60 let (Ž) in najmanj 15 let pokojninske dobe - dopolnitev starosti 58 let (M) ali 53 let (Ž) in 40 oz. 35 let pokojninske dobe ZA DODATNO INVALIDSKO POKOJNINO Sklenitelj dobi pravico, ko mu je s pravnomočno odločbo ugotovljena invalidnost i. kategorije in ima plačane vse premije, vključno s premijo za mesec, v katerem je nastala invalidnost ter izpolnjuje pravne pogoje iz obveznega zavarovanja ZA DODATNO DRUŽINSKO POKOJNINO - Zavarovani družinski člani za družinsko pokojnino so: a) zakonec ali oseba, ki živi v izvenzakonski skupnosti b) otroci (zakonski ali nezakonski, posvojenci, pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je sklenitelj preživljal) c) starši (oče, mati, očim ali mačeha, ki jih je preživljal sklenitelj) d) bratje in sestre, ki jih sklenitelj preživlja ZA DODATNO INVALIDNINO Sklenitelj pridobi pravico, ko mu je s pravnomočno odločbo ugotovljena telesna okvara, najmanj 30 %, kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ali 50% telesna okvara, katere posledica je bolezen ali poškodba izven dela, če je le-ta nastala po sklenitvi zavarovalne pogodbe, ob pogoju, da so plačane vse premije in'da izpolnjuje ostale zakonske pogoje iz obveznega zavarovanja. Najmanjša mesečna dodatna pravica znaša 35% najnižje pokojninske osnove, ki velja v mesecu, v katerem ugotavlja sklad dodatno pravico (npr. za mesec marec 1995 znaša najmanjša dodatna pravica 15.091,80 SIT). Sklenitelj plačuje premije mesečno, letno ali v enkratnem znesku: -mesečno do 18. dne vsakega meseca - lemo vnaprej do zadnjega dne prvega meseca zavarovalnega leta - v enkramem znesku 30 dni po sklenitvi zavarovalne pogodbe Obveznosti plačevanja premij lahko prevzame tudi skleniteljev delodajalec. Sklad bo mesečno prilagajal kapitalizirano premijo, mesečne premije in že uveljavljene pravice spremembam rasti cen na drobno, ki jih uradno objavlja Statistični zavod Slovenije. EDINO PRAVO PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE «JEKJliMMIKT? Most je čvrst. Saj je grajen z izkuSnjo, znanjem in zanesljivostjo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje je pri nas novost, ki jo v deželah Evrope poznajo že dolgo. Tudi po upokojitvi zagotavlja ohranitev enake življenjske ravni kot v času zaposlitve. Skrb za svojo starost lahko prenesete na zavarovanje, ki ga z ugodnimi in preverjenimi pogoji zagotavlja moder in skrben gospodar. POT V VARNO IN BOGATEJŠO JESEN rjUKt zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje stovenije SKLAD DODATNEGA ZAVAROVANJA DODATNO ZAVAROVANJE PRENEHA 1. Če sklenitelj izgubi lasmost zavarovanca v obveznem zavarovanju, z dnem izgube lastnosti zavarovanca 2. Ko zavarovanec pridobi posamezno pravico iz dodatnega zavarovanja 3. Če sklenitelj po lastni želji izstopi iz tega zavarovanja 4. Če sklenitelj kljub pismenemu opominu ne plača premije za tri mesece 5. S smrtjo sklenitelja ali zavarovanca Če preneha dodatno zavarovanje po 1., 3- in 4. točki in premije, plačane do prenehanja zavarovanja ter dejansko zavarovalno obdobje zagotavljajo vsaj najmanjšo dodatno pravico, pridobi to pravico ob izpolnitvi pogojev po zavarovalni pogodbi. Ne glede na prejšnjo določbo lahko sklenitelj v izrednih primerili, tudi če premija zagotavlja najmanjšo pravico, zahteva izplačilo kapita-lizirane premije za dodatno starostno ali družinsko pokojnino. O teh zahtevkih bo odločal Upravni odbor sklada, ki za takšne primere določa posebno obrestno mero, ki je nižja od redne obrestne mere. Če preneha zavarovanje po 1, 3- in 4. tč. in plačane premije do prenehanja zavarovanja NE zagotavljajo vsaj najmanjše pravice, lahko sklenitelj: - pusti kapitalizirane premije in kadarkoli do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice iz obveznega zavarovanja plača premije za manjkajoča leta - zahteva vračilo plačanih premij v enkramem znesku V tem primeru sklad vrne vsoto plačanih premij, zmanjšanih za stroške poslovanja, revaloriziranih s stopnjo rasti cen na drobno in obrestovanih z obrestno mero, ki jo za takšne primere določi Upravni odbor sklada. Če sklenitelj umre, vrne sklad premije dedičem v enem mesecu po predložitvi sklepa o dedovanju. Sklenitelj lahko kadarkoli v zavarovalnem obdobju plača poleg dogovorjene premije v enkratnem znesku dodamo plačilo, ki pa ne more biti manjše od 5-kratnega zneska mesečnih premij ali polovico leme premije. Zavarovanje za dodaten obseg pravic se prične s sklenitvijo zavarovalne pogodbe in po poteku odložilnega roka, ko ima vsaka od pogodbenih strank pravico odstopiti od pogodbe. Zavarovalna pogodba se sklene pri Zavodu za pokojninsko zavarovanje, Območni enoti, kjer ima lastnost zavarovanca. Za sklenitev zavarovanja potrebujemo delovno knjižico ali potrdilo delodajalca o zavarovančevi delovni dobi in osebno izkaznico. Zavarovalno pogodbo lahko pripravimo tudi na podlagi poslanih pisnih podatkov. Ob sklenitvi zavarovalne pogodbe bomo uredili tudi vse formalnosti v zvezi z načinom plačevanja premij. Za ponazoritev vam prikazujemo izračun premije in dodatne pravice za starosmo pokojnino z vračilom kapitalizirane premije ali izplačilom dodame pokojnine do tedaj, ko bi umrli zavarovanec dopolnil 78 let starosti. PRIMER: Za moškega zavarovanca, ki bo ob upokojitvi star 64 let in bo plačeval premijo 29 let, bo ob sklenitvi zavarovanja za dodatno starostno pokojnino 30.000,00 SIT mesečno plačeval premije 5.010,00 SIT na mesec. Za žensko zavarovanko, ki bo ob upokojitvi stara 54 let in bo plačevala premijo 28 let, bo ob sklenitvi zavarovanja za dodamo starosmo pokojnino 30.000,00 SIT mesečno plačevala premije 5.430,00 SIT na mesec. Vse dodatne informacije v zvezi s dodatnim zavarovanjem lahko dobite na Zavodu za pokojninsko in ivalidsko zavarovanje OE Ravne na Koroškem, Ob Suhi 11 b. INFORMACIJO PRIPRAVILA: REFERENT ZA DODATNO ZAVAROVANJE Po Koroški Najboljši Slovenjgradčani V Radljah je bilo območno srečanje in tekmovanje v kvizu za mlade kmetovalce. V znanju s področja kmetijstva, okolja in urejanja domačij se je pomerilo sedem ekip. Šele po dodatnih vprašanjih, znanje je bilo skoraj izenačeno, so zmagali mladi druge ekipe iz Slovenj Gradca. Druga je bila prva ekipa Slovenj Gradca in treji kmetovalci iz Šentanela. Vidimo se na državnem tekmovanju prvega aprila v Radljah. Kv Dva od zmagovite ekipe - tretji je moral takoj na drugo ‘‘delo" v gledališki prireditvi. Slovesnost v Bistriškem jarku Mariborski škof dr. Kramberger je v nedeljo, 26. marca, blagoslovil temeljni kamen za prvo ekološko kapelico v Sloveniji. Seveda so se ob tej priložnosti tu zbrali tudi predstavniki Zelenih (Slovenije), govoril pa je tudi podpredsednik DZ dr. Vladimir Topler □ -kv TISKARNA ODTIS RAVNE Javornik 13, Ravne na Koroškem Tel.> 0602 23 101 TUDI STARO KOROŠKI OBRAZ Igor Paradiž, Gulrčeva 7, Slovenj Gradec Telefonist na upravni enoti Slovenj Gradec “Čeprav že od rojstva slabo vidim in sem skoraj popolnoma slep, sem vesel, da imam veliko prijateljev, še bolj pa sem vesel, da sem si ustvaril družino". JE DOBRO V Radljah so kmetje prvič opravili degustacijo jabolčnikov ali, kot tu na štajersko-Koroškem območju rečejo, mošta. V pravcati seriji uspešnih, predvsem pa dobro obiskanih predavanj, ki jih je pripravila radeljska kmetijsko-svetovalna služba, se je pridružilo še predavanje o urejanju starih drevesnih nasadov, starih jabolčnih sort in o kletarjenju z jabolčnikom oziroma moštom. Zanimiv je morda nenavaden obrat k večjemu zanimanju za stare, tudi dobre jabolčne sorte, kot tudi k temu, da bi ohranili stare sadovnjake s pomladitvijo in podobnimi prijemi. Pred degustacijo Gre pač za to, da na Koroškem nimamo drugih pijač, kakor vrste raznih sadjevcev, vključno z slovitim ‘lesnikovcem”. Ti naši sadjevci pa so lahko zelo dobra pijača, če je seveda sadje dobro dozorelo, če so zbrane ali mešane dobre, primerne sorte, predvsem pa je pomembno znanje v kletarjenju in čistoči pijače. V Radljah so po predavanju opravili tudi ocenjevanje kar šestnajstih vzorcev iz različnih kmečkih kleti. Po kritični oceni kmetov in strokovnjakov so - kako zanimivo, vsi dali dobro oceno le štirim vrstam mošta. Torej nas čaka še veliko dela na področju, za katerega so mnogi mislili, da je tako enostavno, da že vse znamo, -kv Po Koroški PRIKAZ MODE NA KOROŠKEM Februarja, natančneje na pustni ponedeljek, se je tudi na KoroSkem dogajalo nekaj, kar ne bi smelo biti postavljeno ob rob vsemogočnemu Pustu. V restavraciji Nama Ravne je ljubljanski studio Narta organiziral skupaj z priznanim mežiškim frizerjem C. Tasičem prikaz modnih pričesk. Obiskovalci, ki jih ni bilo malo, med njimi večina koroških frizerjev (in tudi “šušmarji” so se našli), so imeli kaj videti. Zopet se je pokazalo, da smo tudi Korošci željni takšnih prireditev in da bi nas ne smele obiti.O -jk JOZE-SILVA KREUH WLYAjS BREG 1 3-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694 NAREDIMO KAJ ZA NARAVO» RAVNANJE Z ODPADKI V MEŽIŠKI DOLINI “Končno se je pričelo!” je najbrž dejal marsikateri za naravo in okolje dovzeten človek, ko so mu nekje v bližini postavili “ekološki otok”. (Op.: Besede ekološki otok nismo uporabili zato, da bi veljali za “kunštne”, temveč zato, da bi na kratko označili mesto, kjer se nahajajo smetnjaki za ločeno odlaganje in zbiranje odpadkov.) V zadnjih tednih ste dobili povsod po Mežiški dolini obvestila, s katerim vas seznanjamo in informiramo o novem načinu zbiranja odpadkov. Po novem so vam na voljo ekološki otoki in na njih pet vrst smetnjakov, ki se razlikujejo po barvah pokrovov in napisih, in sicer: smetnjak z rdečini pokrovom je namenjen papirju, smetnjak Z bdim {»krovom lielemu steklu, Z zdenim pokrovom barvnemu steklu, s črnim pokrovom biološkim odpadkom, smetnjaki z modrim pokrovom pa so namenjeni skupaj plastenkam in pločevinkam. Zaradi novega načina zbiranja se je spremenil tudi režim odvažanja odpadkov. Odslej vam namreč komunalno podjetje izpraznjujejo smetnjake za ostale odpadke le še enkrat na teden. Volumsko smetnjaki za ostale odpadke v skupnem z ekološkimi otoki povsem zadoščajo normalni in tudi nekoliko povečani količini odpadkov. Izračun je bil opravljen po normah, ki so bile postavljene in sprejete na osnovi izkušenj že marsikje v Evropi in seveda v nekaj občinah tudi v Sloveniji. Odvoz ločeno zbranih odpadkov, od papirja, stekla, pločevink itd. pa opravlja komunalno podjetje po potrebi oziroma vsak teden ali na vsakih štirinajst dni. Intenzivnost spremljanja projekta “ločenega zbiranja odpadkov” je prav v teh uvodnih trenutkih še najbolj potrebna. Vaše pripombe in sugestije so vsekakor dobrodošle in c zaželjene, še posebno v zvezi z lokacijami ekoloških otokov, ki so bistvenega pomena projekta. Ekološke otoke je nujno potrebno postaviti na najboljšo možno lokacijo, z vseh vidikov (tako s strani odlaganja, odvažanja, dostopnosti ipd.) najbolj sprejemljivo. Seveda pa bo potrebno prostore, namenjene ekološkijm otokom, v prihodnosti urediti, jih vključiti v preostalo okolje, jih označiti, torej tudi na takšen način približati ljudem. Ob tem je treba opozoriti na dejstva, da bojlerji, jogiji, televizorji in podobne zadeve ne spadajo v nove smetnjake in ekološke otoke. Te stvari odvažamo v pomladanskih akcijah odvoza kosovnih odpadkov. Ločeno zbiranje odpadkov je torej steklo. Možnosti, kam odložiti steklo, papir, plastenke, ki so nam jemale prostor, je sedaj nenadoma dovolj. Odpadke ki jih ustvarjamo vsi, lahko odlagamo ločeno. In seveda, če bomo ravnali tako, 1» marsikomu prihranjena jeza zaradi prepolnega smetnjaka, ko svojih smeti ne bo mogel kam odložiti, komunalcev pa še cel vikend, ne bo, da bi ga izpraznili. Kaj torej storiti? Odgovor je lahko le eden: LOČENO ZBIRATI IN ODLAGATI SMETI! Prebivalci Mežiške doline, ogljete si naravo okoli sebe, prisluhnite svojemu srcu in ravnajte po svoji vesti. Dokažite, da Korošcem ne manjka kulture, dokažite to tudi s svjim ravnajem z odpadki, s smetnjaki (ne glede na to, kako jih pač “nekateri” imenujejo), z ekološkimi otoki. Z naravnim okoljem smo v preteklosti vse preveč mačehovsko ravnali. Da ne bomo pustili le še katastrofe našim naslednikom, opravimo tudi sami kakšno dobro dejanje za varstvo narave .□ Meta Tasič Reportaža Gojitelji malih živali na Koroškem O GOLOBIH Z LJUBEZNIJO Preprosta duša je gospod Ivan LEDINEK iz Slovenj Gradca, ki bi svoje golšarje, pismonoše, prevrtavce in kapucine ne zamenjal za nic na svetu. 0 svojih golobih, kar nekaj matičnih jat ima, govori kot o majhnih otrocih. Z ljubeznijo v sebi in z žarom, ki ga premorejo le tisti ljudje, ki za svoje delo ne pričakujejo ne piacila ne hvale. Ivan Ledinek, zanesenjak in dolgoletni golobar na Koroškem PRVI ZAČETKI "Komajda sem končal osnovno šolo, sem si v Celju kupil svojega prvega goloba. Že prej sem imel rad te čisto navadne golobe, ki so mnogim taka nadlega. Ko sem kupil svojega prvega golobčka -bil je čisto črn - mi je vztrepetalo srce. A v svoji mladostni nepremišljenosti sem ga prodal naprej. Pa se je, šmenta!, že čez kratek čas vrnil k meni domov. In tako sem začel s pismonoši. Ogromno dela je z njimi in kar precej denarja stanejo. Včasih, ko smo še sodelovali z golobarji, ljubitelji malih živali po Jugoslaviji, smo jih vozili daleč na jug in merili čas, ki so ga porabili, da so poleti nazaj na svoj dom. Danes imamo pogodbo o sodelovanju z Madžarsko. A žal so naše poti povezane z velikimi finančnimi sredstvi, ki si jih mi, ki smo samo ljubitelji malih živali, ne moremo privoščiti. Zelo rad delam z golšarji. Uradno se imenujejo obratokrilni golšarji in jih poznamo v več barvah. Znani so predvsem črni, rumeni, modri in rdeči. Sam imam črne, rumene in šest modrokovanih obratokrilnih golšarjev, ki sem jih sam vzgojil. Ko jih bo deset, bom lahko registriral novo vrsto... Kako zanimivi so prevrtavci! Nekdaj sem imel indijske talne prevrtance, danes imam bačke. Kaki akrobati so to in kaj vse zmorejo! Morda imam kot edini v Sloveniji pred dvema letoma k nam pripeljanega staro-holandskega kapucina." DRUŠTVO GOJITELJEV MALIH ŽIVALI Gospod Milan Grmek iz Maribora je leta 1978 ustanovil slovensko zvezo gojiteljev malih živali in v njej posvečal posebno pozornost prikupnim golobom KINGOM. Sam je poznan kot eden največjih poznavalcev in gojiteljev kingov. V teh dneh lx> izšla njegova knjiga, ki lx) hkrati edini pripomoček za rejce in gojitelje golobov v slovenščini. Leta 1983 so na Koroškem ustanovi pododbor društva iz Maribora, kasneje Korošci dobe svoje društvo gojiteljev malih živali, katerega predsednik je Ivan Temlk iz Radelj. Društvo ima v občinah svoje pododbore, ki v Dravogradu šteje trinajst članov, Slovenj Gradec jih ima devet- intrideset, Prevalje štiriindvajset, Mežica štirinajst, Ravne in Radlje pa vsak po deset. V društvu so med seboj povezane različne sekcije, ki ene bolj kot druge uspešno delajo. Svoje izkušnje, spoznanja in težave si med seboj izmenjujejo golobarji, gojitelji okrasne perutnine, člani kunčje sekcije, V Radljah deluje sekcija kozjerejcev, ter ljubitelji kožuharjev - sem štejemo gojitelje južnoameriške činčile. NAGRADE IN PRIZNANJA Gospod Ivan Ledinek, ki ob golobih svojo skrb posveča tudi novozelandskim rdečim kuncem činčila ter okrasni perutnini or-pington, ima omare v dnevni sobi Kako samozavestna je ta samička obratokrilnena golSarja v rumeni barvi, ki že nekajkrat zapored nosi naslov prvakinje. Kakšna mišica!- z nikakršnjo zavistjo pridajam komentar tudi jaz- Reportaža Ivan Ledinek (desno) skupaj z Milanom Grmekom iz Maribora, ki je bil gostiteljem vseskozi mentor in ki jim zdaj podarja še prvo slovensko knjigo o golobih polne pokalov in diplom, Id so si jih prislužili njegovi golobi. Samo na letoSnji, tokrat že četrti državni razstavi gojiteljev malih živali, ki je bila v Celju od 19. do 22. januarja, so njegovi modrokovani in rumeni golšarji dobili kar Stiri najviSja odlikovanja, naziv prvakov. Skupno sedem prvakov je doma na koroSkem. "Prvak je tudi nemSki dvokapi bobnar, ki ga je vzgojil dolgoletni gojitelj in izredni poznavalec golobov Marko Rutar iz Radelj.” Niso samo golobi želi državnih nagrad in priznanj. Izmed kunčarjev so kar Štirje dobili naziv prvakov. Med njimi je sila delaven Poberžnik iz Bukovske vasi. Dva gojitelja okrasne perutnine, Jože Tfrtirvlr in Matjaž Jamnik, ki ima edini angleškega modernega tipa borca (to so petelini), sta odnesla na KoroSko najviSja odlikovanja. Zanimivo je, da se je v Radljah Sele pred kratkim začel ukvarjati z vzrejo in vzgojo pritlikavih in ožganih kuncev, hermelini, gospod Alojz Cifer, pa je že pobral najviSje naslove. "Cel kup prizadevnih in delovnih ljubiteljev in gojiteljev je v naSem dru.štvu, ki z ljubeznijo skrbe za svoje lepotce. Ni treba posebej poudarjati, da jih ta ljubezen stane ne samo veliko časa, temveč tudi veliko denarja. Za živali namreč ni dobra vsaka hrana. Izredno pozorni moramo biti na vsako spremembo v hlevčku ali kletki, saj lahko pride kaka bolezen. Spomnimo se samo zajčje kuge, ki je pred Stirimi leti morila naSe ljubljenčke po Sloveniji. In da se ubranimo teh težav, moramo pozorno skrbeti za preventivo in če že pridejo težave, takoj zaustaviti bolehanje živali. In ker mnogo zdravil pri nas ni moč dobiti, kot ni moč dobiti kvalitetne hrane, se pač znajdemo, kakor vemo in znamo. Največkrat pomoč poiSčemo na Madžarskem, v Avstriji in v Nemčiji. Zlasti hudo nam je na KoroSkem, ker tudi veterrinarja, ki bi se posebej ukvarjal z malimi živalmi, ni. A se že kažejo boljSi časi. Pa v našem društvu ne govorimo o težavah. Veliko se izobražujemo: sam sem si s takšnim izobraževanjem tudi pridobil naziv sodnika, drug drugemu pomagamo tudi tako, da komu pomagamo postaviti hlev, kletke, se kdaj dobimo na pikniku ali na kakem poučnem izletu. " zaključuje Ivan Ledinek, predsednik sekcije golobarjev Koroške. V Sloveniji gojitelji in ljubitelji poznajo in vzrejajo okoli dvajset vrst golobov. Kingi in pismonoše so tudi nam, ki smo laiki, poznani. Nadvse lepi so še golšarji, akrobati prevrtavci, nemški dvokapi bobnarji, staroholandski kapucini, santanete, nemške nune... Kako malo vemo o okrasni perutnini, čeprav bi zlasti naši otroci uživali ob njihovi lepoti in ljubkosti. Kaj šele kunci! Koliko jih je v paleti, ki se pne od najmanjših do orjaških! Imamo pa Slovenci dve avtohtoni pasmi: štajersko kokoš, na katero smo dolga leta pozabljali in so si jo povsem prisvojili Avstrijci (čeprav je doma med Celjem in Mariborom), in okoli sto let starega slovenskega beloglavčka. V Brežicah je veterinar Janez Kebe vzgojil slovenskega kunca, ki ga nestrpno pričakujejo tako gojitelji kot ljubitelji... Kadar vas pot popelje mimo hlevčka, kjer grulijo golobčki, zaustavite svoj korak, spočijte si oči na prelepem perju, ki vam ga razkazujejo in se nasmehnite važenju, kadar se izprsijo in v svoji vznesenosti kažejo golšo...In ko bodo otroci iskali prijatelja, mu dovolite pobožati nežne harme-line, ki so doma - morda - ravno v vaši soseščini.□ T. Repnik- Vrhn jak V HIŠI Z MONTAŽNO FASADNO OBLOGO IZO «LETI BO PRIJETNO HLADNO I •5TWAJA IN PRODAJA: SE PRIPOROČAMO I Telefon Št.: 0602-85-230,85-040 | radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o. o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alta d.ao. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon: (063) 851 788 telefax: (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,§ Mhz MOTOTEMPO Prevalje PRIDRUŽITE SE VELIKI DRUŽINI VOZNIKOV v aoto šoti MOTOTEMPO Prevalje: © ker je Vaš denar pri nas Več Vreden © ker organiziramo CPP V Vašem kraju ©ker se boste naučiti Voziti Varno, Varčno in okolju prijazno © ker smo šota prijaznih tjudi © rezervirajte si prosto mesto in ceno iti: 22-87$, 21-028 VLJUDNO VABLJENI ! GRADIMO IN PRODAJAMO PROSTORE V POSLOVNO ŠPORTNEM KOMPLEKSU TRABERK DRAVOGRAD ŽE GRADIMO Kot morebitnega kupca poslovnih prostorov v tem objektu vas vabimo na ogled celotne projektne dokumentacije. Obenem bi vas v pogovoru seznanili poteku dosedanjih aktivnosti pri pripravi realizacije projekta, predstavili zasnovo terminskega plana za nadaljnje delo, seznanili s prodajnimi pogoji In možnostmi In se dogovorili o morebitnem sodelovanju. atraktivna lokacija ob mestnem jedru pri magistralni cesti Dravograd - mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu (oddaljenost od avstrijske meje 1,5 km) □ poslovni prostori za turistično-gostinske in obrtno-storitvene dejavnosti (frizer, zlatar, urar...), trgovske lokale (avtosalon, prodaja sadja, tekstila, trafika...), banka, zavarovalništvo, predstavništva itd. ter tudi stanovanjski prostori. INFORMACIJE: MERX Turistično gostinsko poletje KDSEtyJAK DRAVOGRAD, Meža 3 Td: 0602/83-073, 83-446, faks: 0602/80-033 Obrazi OB 85 LETNICI JOŽETA KEFRA S HARMONIKO IN DELOM SKOZI ŽIVLJENJE Življenje je lahko kruto ali pa tudi lepo, 0 rt rt C rt a u HO rt Vh a ai >u >co '2 o ^ C o 00 rt >2 ^ 2^ 'g 'g rt C & "O •*H 'n O N O c« O >in rt _ O •-H t/D c C rt .S Ul ^ 3 O "O X! ■£> ■rt 0 c g .H £ (U ■S • ' v «-H rt > "2 tž3 O 'c 'o S a .Si tu x: rt rt N O rt C rt > rt u- rt C JV 'v N rt o s: o 2 -— -r ^ ^ o rt N Cu >-H • 0 2 ■.rt G G 3S TD Z V v o > ^ CU rt rt ^ G ^ 2v rt rt U N >tj «n ^ =5 2 • »-H . 2 O rt > a.o O ‘ e rt co 2 rt rt rt O ax > >N O u 00 "rt 15 o ^ > 2 o 2 td tu O XJ ^ ^ c o c a.rt ^ >N 2 rt "S X rt OJ C rt 00 tu D X 0 1 > o u* rt .0^ c o X o o, tn to 5 O _ 03 e TD 2 N O g~ V3 -ÌU «i ra 00 -2 2 E 6 o X .2 2 CO 2 o >tŽ3 B 8 >co D a m c p—H ”-H G >tJ O X rt X O c e S rt O UD _£ rt u ra a >U) a is >'S) _2 S x rt C X crj w X O u a o o š x x rt 00 X ^ X OD ^ rt _-N O „ >u SŠ d ^ o ra c o 00 »p > 'ra ^ 0 •n ra G X 0 TD o ^ ^ Jz rt > s| g raze >« a .34 rt a o •d > s rt d g" ra •- ”00 N O (U ra o X t/3 X 2 o X JU rab rt 0 n cu 9 ^ x t/3 t« '35 U £ g>n ra X • G £ 00 h o u c —1 o X '2 Uh > c3 N C > .94 u X X cu ^ G N G to 'rt c to u •&ž U X K/3 t/3 > (-• a; G u ^ U b a X, x ■ ■ '2 >G 2 ra t/3 O X rt Ul X "Uh 03 X rt u > rt a u > o X c >0 ^ 03 a o ra 'g c !> rt" C ra ra N u rt X U K/3 rt X .34 u t/3 X 8 rt T3 13 -^3 rt >U .sl Z rt rt 00 ra u -£ d >n 2 x 2 x x rt a rt x X ■34 u 34 a x u N O >U >t/3 3 .-H X •S' ^ 2 ra 00 g 3 _N X 2 a, rt rt X X 00 O C '2 u o a .34 « x rt X UD ra S $ .2 x ra U U G X .Z .3 2 2 g x x -S ra ^ -U /.n t/3 U > d 2 2' o ra d ra a >S o rt ^2 O. G X 0 ra x X c 00 u o y ra 2 g "B a h rt 5. «3 o O 2 to x rt o X X x o 2 73 ra ra N ura — CO H CO rt N o; H—) O C v Uh 2 X ;n f-SS Di'ra x 2 ra u S >N W C rt G ^ X G 0 'o' 3 6 .34 ra > rt u a u c .24 rt X/3 3 G 2 CO ^ §x c3 c N Ì o CO O C >co c3 co > 03 N rt T73 • • ^H ra « x ra G x ra rt rt O ax a 2 X Q_) 2 u 00 o 3 X I-i o -2 2 S 2 £ ’c3 C o 6 2? 1 2 o s X rt U t/3 O ^ X O ___. x o X o X d ra x x 1/3 rt d a rt > O X o a o £ to X o 9 ,o S — gf rt c ^ oj N >U o o X ^ X X U u — O G~ S ra ? ra 2 co • *-H >U X 0 n a 2 to >8 o r3 ^ 00 a3 rt -Ò ra 2 a; co »hH 13 O X c ra o £ rt £ rt rt .24 x £ U rt d Uh o o ra x c. o £ t •ra £ _rt "rt 00 rt 2 o a rt 00 u X x xo _ u 2 > 3 O s ra »o ~ o o X X >u u >N' o .2^ >to O a to" -prt £ u o — 3^0 X 2 rt ^ S rab rt ^ I § 2 ra g .34 ra o ra « X X td C X G U X .U X u to rt 00 .34 >u u > 2 G a x N g x ra >N *zr 2 x g x' 42 o 00 cx .21 G >U >G rt U ^ £ 2 G U .X •— o 1- X -2 ' T3 c £ 2 U :=4 > £ rt >N ^ >N .3 U to > i g X ‘X u rt x ra & S 8 ra "o a — ■ rt x —. rt rt £ >G U U to rt" c u >N > rt (X .34 u to rt X •-—H '2 u 2 .34 u £ to rt X “Ul >N O 2 X rt N rv. o ra 34 x X # 1 > >N 'rt O a g 1 :ra X g to G 44 ra •Š 1 a > u x —■ G o o W a rt U rt" c G •- e 2 x [2 c5 to u >u '2 ra >to rt £ G U X 'rt 2 'rt" P ra >to 3 a C rt rt c X x fi 00 — -rt 0 TD X rt g 00 G U X >1/3 U >u H _ X o a G rt —' £ 1 = I s Uh *=r rt 2 CO 72 a; £ >cj O '2x u . >to c .2 _r rt rt Uh 00 n V ^ rt >co rt C V Uh a a; co .g >0 rt 2 o X u X ‘rt £ U to >u rt X ra u > >0 U > "S £ .34 .34 n ^ x ■& f u »to rt | "8 Oh £ rt X U G O X ra o o 2 ra ra x u o to X > o d £ È § N N U > rt a u ra X rt >u 2 (O X O a 3 > o rt N ra o £ > u X to 'X ^ rt • * 2 O rt o > £ .2 to rt O 00 4 O O X 00 o p .H^Dra rt x X O to ra a -§ o o ^ X o X u >u G N U X 3 > R rt" - 'c 'c .2 > >N U X > X G go x B 3 -4 • ' ' «-H c n (L) co 1 (U Ul >CO --H '57 x £ <_? « 2 x a 2 3 >to _ to O rt —t C X . U > > .rt 2 'rt .Or ^ u rt a g u H- ^ >N X" X >u x 2 0 -2 > o il a s Q I C «J l i 0 1 D5 1 ! s X > a2 N . b U 2 '2 -34 .34 >u , 03 rt X £ U > X '2 x o X 2 u G 2 u N X o a -I u X ^ 43 g « a 24 to 3 2 >u rt X O X -- U u >to O X o X o Ui G x £ to G — G' “ ra o X o X X .34 o x x" X 2 | ra u x a oj s3 G 2 - 2 S 2 u £ u O X rt X >8 rt __; X .5, O ra c « ra 2 ra o o u X o c 3 a op -34 ■ o _ ■4J c G 00 X 2 (O >3 u d' ra i Ž £4 ^ ^ S O X o £ >0 rt 2 ^ u ara g o c u c x >to O u 00 > 2 o x >u — ra > O X raa >3 2 u >N X 2 .S x" u 3 G S .34 3 2 rt X rt" rt X ra rt N rt KU rt X VJ > 2 ra £ ^ a £ JO v Trt Uh V >v v Uh >3 > C3 2 x N .34 E >0 00 o X rt X ■ H ^ U rt ^ s > 2 3 x £ o >u rt X rt" >8 g 3 2 N “ O u X '~ to ra ° 1 >tO >N X 2 o x 2 o o > X rt U^ to o O 2 rt to O x X G w ST '2" x x o" 2 u >N C3 ra ” 43 x 00 u .S .34 a ra ra x ra ^ 2 X -2 N ^ rt - Uh -2 -12 ^ 0 2 ^ ton O 00 .34 rt G p a u •s-l '2 >N g^ G isj 43 .s 00 h ^ e "0 o *—> ■> o X £ 3 to .34 rt 00 rt N O u. a rt N rt G ra o £ X O E t3 pti -X .34 u (O £ U >10 S to 2 a to 8 2 ra ^ O £ C .4 'ID ti m u * 3- G £ —H a a u i C3 co 0 5 1 % § o; a Z X u z 2 d 1/3 N U 2 ob g o S >V Uh O a; 'ra ra ra g q ra •ra to g 2 2 to G g X u > rt U N g" N rt G O > X 43 x o X >to rt > O X X G 2 *-» o X .34 rt 5 o cx. ^ .S o ra OJ c3 ^ n O N ' 2 g *Uh O 00 rt £ .p ra rt KO O a o X u >N U ,x u I X X .34 to 0\ < D rc rx ero 'X s Q< < n TD o< w S"* ?r _'. w rt 3 75 £LT3 O) '— N< D B -o S g ^ n< rc a D 50 er h— • O D- 3 rc c~ Q< ^ < rc PO »-j N 50 er D to j: "■' ° -n M AO ja ^ er D rc g; cn< rc O ^ c« Jr. O “ C- §• Q< 'rc' ° & C« & n' »-+ JO O ero n 'n ro C- 5 BI 3 2L D rc O TD ' O s: n o' f 5T TD 3 3 ^ R B < ^ ?T rc ro td rc I & is (7:< —- D rc rc TD T- N SO sr rc rc 2 2. o ^ ^ (7) o. rc ro 3 (7) 3 O § ero D" 2- 3“ <7) rc rs o ^ 3 ■n g <' sr rc r- er 50 o* D< 5' rc < rc 3 O. so ■t (7) rc 3 3 o ero rc_ 3 ?r o 3 “ O 2- rt' < el rt_ 3 sr o_ a o o; r-t* < rc 3 a s 3 ^ <= p p: "2 O 3 SCT r 3 rc r-t- '“• rc TD rt 3 so er _ rc II H—- H—• rt rt rc era >3 ►—• . so n-, < "r: TD i-- so ® rt eneo rt rt £ -—» a so ra 2 3 rt sr rc S rt' 'S ■2 B & ra -R51 TD rt rt rt< 3 rt 3 o C/X rt sr ra r>< rc 3 rt er 3 & I § ^ 2-rc. s-- N ra ra 3 3* e: -1 O CO o p. c- rc 13 ero g rt N ra O cn< rt er o p < f 3. £ c 1 B< £ » F ra1 S I ° B rt' 3 en< *-rt 3 2 rt o. ^ 17 P. 3 3 3 3 3 5; sr ra u O- en 3 rc ? rt' en 3 ^ O rt en r-t ►— • >— r— rt so gx> ra -, — to 3 < C TD 3 3 .. < 3 3 P g O g- Q- O ra ?r S" o 3 o’ P sr o rt "O O rt S o rt 3 sr o 3 sr N< ra cT P rt 3 ìf^ O 1 O o P Te' 3 o en C P. 03 P. rt SO » rn rt 3 D- £ cn< rt O rt I TD ra en Z rt' 3 O er -i ra N rt sr rt' TD O en ra_ ra sr o TD O 32 rt en ra < ra_ ra* 3 pr 'rt' M 3 sr o era ^ ra a < rc rj n g 3 B7 ^ P' 3. ?r ra' Q H H) &I S- o O en — rt ^ — N< TD ?r 3 rt so < 21 ^ rc' rc C ra 3“ O Q< a ra rc O* < rt TD ra ra ec 3 3 TD 3' ^ < en 9r rt O sr • »-t P < rt 5' rc 3 3 7T O. ?r P ?? o l-l 3 ra a ra rč" o< rt R ra B O er en ra ra en sr c en O 3. N—» ■ N B 3 so 3 —: B03 I-0!? 63 TD O rt N TD ►p er a sr — sa ra S 3-W o 3 er ?r o s=i -i ero g< 2- P N n< 5' o 3 TD O 3 —: O O N ra ^ a g 3. er o o 3 ra P žr O sr ra K' ^ P’ ra ero £ « p. o N ^ O er 3 N ^ „ 3 ra p rc ?r w D' f rt P 3 ra P. 2 td a. c o cn< De a a w i H F ra O - a 0 ra TD £1 JT ero " < 2 p P N< rt rt S* o< 3 £ rc g* rt R-'B p R3 o rt' o 3 ra er P ra P 'f O ero § O D. ^ o 75* p. a " 3.T § fr r. -a £ 3 £ - o r— žr o 3 rt ?r ra pr 7e< rt 3 O 3 2 a 2 N D F 3 to 3. 3 so- rt' ^ rt er _ — rc o* n 2- a 3. Td' 2 3 o SO &S.Z en TD: 3. rt <• en P O O TD O < D. O- ra srTd cr ra p S3i n — ra ra 3 ^ F P ra “2 F Te’ a ^ ^ a rt' a 3 w . so 3 3' ^ -3 < g < a o - 9r 3 o ra F -■ < 2 < 75' td o 3 0 3 — r6 ^ rt \J r-t P _ o sr o c^< er ^ 3 P o — ra 3 N 2: 2 ero ds S. g.-g 21 a ° rt-11 co “ P c ir 3 ero 3 ra ra q_ ra O TD 3 O — 2-£L c 3^ en< a a B < p p I o< B -P- 3. - c/x a D- 'rare O rc' ^ X“ 00 rr co O -L. 3 o -3. N ra en o< o ~ •§ p 3' (S) p 3 o O T3 O o 3 en sr O rx tra < -T* O rt ______ 7 rt rt' O 3 ra TD O 3 cn_ rr O en O TD -j ra P o’ ^ < ^ o 2 3 0 3 3 rc asa & ero £r O) p nJ rt' en en O rt TD 3 SO £ g -° P. a5' «y) O S o 3 £ O ?r rc £ -0 rt ero ra < ra O F pj O O-OQ ?§3 ■ rt- rt rt -3. rt N < ^ co -—*• rQ 0) S ero x § CO tt- a: ”< o. < F C/X §-°1- 0) C ^ . D c/) h— 0) P ? a a a o ^ ti ft < ^ ra ET en F O 3) ra rx rt 5' pr i-, O 3 M 3 ra er rt en< rt< rt rx rt ero ra P ra" F o rc pr ero 3 ra O 75' S. 7- en< rt P X O X ra rx rt rt' O TD rx ni 3 W < rt x rc 3 x c TD C < rt F ra x M rx so X 3 en rt 3 rt rt* F n- ero BI ra “ Te' - rt p B 3 N< 'tj- a a 1 f p s 3. a o Ilustracija: Stojan lirezočnik & £ 2 x £ o ra __ 3 3' X R- o X ^ BI P 5' F ra o en 3 rc x rc - en P X -a 2 a a -1 « N O X a PREPIHj H(\mt\ POD mo STREHO ■IO IZOLACIJSKI MATERIALI IZ PROGRAMA BIOTOP DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v tem, da so izdelani iz naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BKD programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje. kosi d.o.o. 62380 Slovenj Gradec Stari trg b.š. Tel.: 0602 42 659 Fax: 0602 43 795 Telex: 33 460 lek Ipfelljsma PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTUE (Sy lek d.d. OpGsflj&inia tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 PA««. PA - .GAT, d.o.o. Slovenj Gradec 41-276, 41-055 MOJ MARKET MARKET LEGEN 0602-41-276 0602-41-055 UGODNA PREDPRAZNIČNA PONUDBA SUHOMESNATI IZDELKI: - velikonočna šunka 930 SIT - dimljena šunka b.k. 930 SIT - dimljen vrat b.k. 930 SIT VINA: - šipon 285 SIT -vinska premiera 269 SIT JAJCA: 16.50 SIT Pečemo potice - po naročilu. Bogata ponudba najkvalitetnejšega sadja in orehov. V Pagatovih prodajalnah bodo nakupi prijetnejši... Vabljeni! TIO TEKSTILNA INDUSTRIJA Otiški vrh d.o.o. Otiški vrh 53 62373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602/85-234 Fax: 0602/85-279 Tekstilna Industrija Otiški vrh Trgovina TARA na Mariborski cesti v Dravogradu vas vabi k nakupu izdelkov iz bogatega programa Tekstilne industrije Otiški Vrh: - Oblačila za noč in jutro - pižame in hal.je iz satena ter bornabaža, pajaci za otroke iz jerseya - ženske in otroške hlačne nogavice - kopalni plašči iz mehkega frotirja za vso družino - velika izbira brisač za dom, savno in plažo. Toplina dneva * Izbor noči * Občutek sanj TANJA MERZDOVNIK Plavalni klub Fužinar premore kar lepo število mladih plavalcev in plavalk, ki vse bolj posegajo po visokih uvrstitvah na državnih prvenstvih. Mednje prav gotovo sodi še ne trinajst letna Tanja Merždovnik, ki je po dosedanjih uspehih sodeč velik up ravenskega plavanja. Z vadbo v klubu je pričela leta 1991 in pod strokovnim vodstvom trenerja Andreja Polanca dosegla kmalu viden kakovosten napredek. Že naslednje leto je nastopala na državnem prvenstvu v kategoriji mlajših deklic. Z vestnim delom je kasneje stopnjevala svoje uspehe in kmalu zatem ob pomoči trenerke Mete Črešnar, osvojila tudi prvi naslov državne prvakinje na 100 m prsno v kategoriji starejših deklic. Poleg tega naslova si je Tanja priplavala še tri druga mesta in nastopala v dveh štafetah deklic, kjer so osvojile še dve zlati medalji. Istega leta je na letnem državnem prvenstvu osvojila še tri bronaste medalje med starejšimi deklicami. V letošnji sezoni nastopa Merzdovnikova v kategoriji kadetinj in je v svojih slogih prsno, delfin in mešano v samem PREDSTAVLIAMO KOROŠKE ŠPORTNIKE slovenskem vrhu. Na državnem prvenstvu v Mariboru je ponovno osvojila naslov državne prvakinje v prsnem slogu, k temu pa dodala še po eno srebrno in eno bronasto odličje. Poleg nastopov v državnem merilu ima Merzdovnikova že kar nekaj mednarodnih izkušenj, saj je že nastopala na mitingih v tujini, od koder se je vselej vračala z medaljami. Za svoj največji uspeh na tujem šteje osvojitev 1. mesta v italijanski Modeni, kjer je bila konkurenca izjemno močna. Bila je tudi udeleženka lanske otroške olimpijade šolske mladine v Kanadi, kjer je v absolutni konkurenci plavalk do 15 let starosti osvojila 14. mesto. Sicer pa, vetrina v njeni sobi je že sedaj polna številnih odličij in priznanj. Skupen izkupiček njenih dosedanjih nastopov na državnih prvenstvih in na mednarodnih mitingih je kar 13 zlatih, 13 srebrnih in 17 bronastih medalj. Tanja obiskuje šesti razred osnovne šole Prežihovega Voranca na Ravnah in kljub temu, da vsakodnevno trdo trenira, sedaj pod vodstvom trenerjev Jelke Pšeničnik in Denisa Dretnika, ji šola in učenje ne delata preglavic. Plavanje ji pač pomeni hobi, še vedno razvedrilo in skupaj s prijateljicami v klubu Špelo Fras, Vasjo Knuplež, Janjo Gologranc in drugimi se zna veseliti uspehov. Tanja Merzdovnik se je rodila 3- novembra 1982 in stanuje na Ravnah, Čečovje 7. Ivo Mlakar % ____________ ' ------------------------------------ -- ................................... # JOŽE KOZMUS NOVI PREDSEDNIK PREVENTA NAJBOLJŠE ŽELJE - Jože Kozmus (levo) in Mutjiiž Belìi Na nedavni skupščini Rokomemega kluba Prevent iz Slovenj Gradca je postal novi predsednik kluba Jože Kozmus, direktor uspešnega podjetja Prevent, ki je v zadnjih dveh sezonah glavni pokrovitelj slovenjgraških rokometašev. Dosedanji prvi mož kluba Matjaž Bdiš bo ostal v upravnem odboru, sicer pa so častni člani kluba s 40-letno tradicijo postali Milan Razdevšek, Vinko Cajnko in Jože Levovnik. Ob izvolitvi za predsednika rokometašev je bil Jože Kozmus kratek in jedrnat: “Hvala lepa za zaupanje. Za slovenjgraški rokomet bom storil, kolikor bo v mojih močeh." Glede na Kozmusov in Preventov dosedanji prispevek domnevamo, da bo sodelovanje še plodnejše. Jasni sta dve glavni nalogi novega predsednika: skupaj s strokovnim odborom sestaviti moštvo za naslednjo sezono ter organizacijsko okrepiti klub. Svojevrstna poživitev skupščine je bila prisotnost rokometnih starost Milana Razdevška in Vinka Cajnka (Jože Levovnik je bil odsoten), ki sta nad vse sim- patično obudila rokometne spomine in tudi pokomentirala igro današnjega moštva. Trener Bojan Levstik je predstavil program dela prvega moštva po zaključku prvenstva. “Ježki" ne bodo počivali, temveč bodo trenirali trikrat tedensko, odigrali tudi kakšno prijateljsko tekmo in se morda udeležili turnirja. Odmor bodo igralci imeli od 25. maja naprej, “oboroženi” pa bodo s programom za individualno delo. Priprave za prihodnjo sezono, v kateri je cilj uvrstitev v končnico DP in finale pokalnega tekmovanja, se bodo začele 16. julija. Avgust Potušek je izpostavil problem trenerskega in sodniškega kadra, ki je na Koroškem neznaten. Mirko Ogrizek, trener pionirskih selekcij, pa je predlagal temeljitejše povezovanje s športnimi pedagogi na šolah. V obeh primerih bodo morali v klubu povečati aktivnost. Rokometaše in vodstvo kluba je še posebej razveselila prisotnost župana Janeza Komljanca, ki jim je zaželel veliko uspehov in sreče ter obljubil pomoč občine tudi v prihodnje.O ROK TAMŠE (Šport LAHKOTNO DO LEPE POSTAVE Fitnes center Gregor v Trobljah pri Slovenj Gradcu je edinstven daleč naokoli, saj imajo tako opremljenega zaenkrat le še v Ljubljani. V pameškem fitnes centru namreč ne boste našli uteži, kljub temu pa si lahko nabirate moč in oblikujete svoje telo brez nevarnosti poškodb in celo učinkoviteje kot v klasičnih fitnesih. Uporabnikom so namreč na voljo hydra fitnes naprave, ki so v vsakem trenutku vadbe prilagojene moči uporabnika. S tem se izognete bolečinam v mišicah, poškodbam sklepov, gre za idealno vadbo tako za športnike kot rekreativce. Fitnes center Gregor so odprli lani oktobra, osnova in najbolj uveljavljena oblika vadbe pa je PACE program (Progressive Aerobic Circuit Exercise ali, po naše, napredna aerobna krožna vadba, ki je izredno popularna v ameriških fitnesih). Na 60 kvadratnih metrih vadbenega prostora z 18 postajami poteka vadba ob spremljavi glasbe. Med vsako vajo na napravah (teh je devet) je postaja z aerobno vajo, kjer uporabnik teče, skače ali koraka, medtem pa razgibava krepitev srca in ožilja, poboljšanje kondicije, pripravo aktivnih špornikov, hujšanje ali Po 30 sekundah vadbe je na vrsti nova postaja (Foto: Matjaž Beliš) tudi roke. Postaje se menjajo vsakih 30 sekund. Vadba na hydra fitnes napravah, ki so bile uradna oprema na olimpijskih igrah 88 in ’92, predstavlja izreden trening za rehabilitacijo. Telo je izpostavljeno podobnim silam kot pri gibanju v vodi, saj naprava prilagaja odpor hitrosti izvajanja določene vaje. Zato vadbo priporočajo tudi otrokom in starejšim. “K nam prihajajo ljudje vseh starosti, moški in ženske. Morda je celo več slednjih, saj je zelo dobro obiskana vadba po shujševalnem programu. Redni obiskovalci našega fitnesa so slovenjgraški judoisti in rokometaši, šole pa so pri nas že uspešno izvedle športne dneve. Sprva sploh nismo pričakovali tako dobrega obiska, zdaj pa nas veseli, da vse več ljudi misli na zdravo življenje in redno vadbo. Razmišljamo že o dodatni ponudbi, morda bo to igrišče za odbojko na mivki (beach-vol-ley), ki pride v poštev še letos,” so nam ob obisku družinskega fitnes centra, vrednega okrog 100.000 DEM, povedali Darinka, Alojz in Rok Gregor. Sicer pa so v fitnes centru Gregor na voljo tudi slačilnice s tuši ter lična okrepčevalnica, kjer obiskovalci radi posedajo pred in po vadbi. Zlahka se boste dogovorili za posamično ali skupinsko vadbo, natančnejše informacije pa lahko dobite na telefonski številki 41084.0 -rt NOV POKROVITELJ PREVALJČAN0V NOVA OPREMA S KOROTANOM SUVELOM Filip Jelen Pred spomladanskim delom nogometnega prvenstva je prevaljski prvoligaš dobil novega pokrovitelja. Polno ime najuspešnejšega nogometnega kluba na Koroškem je zdaj Nova oprema Korotan Su vel. Podjetje Nova oprema iz Slovenj Gradca je po rokometu in smučariji zašlo še v nogometne vode. Direktor vse uglednejše tovarne oblazinjenega pohištva Filip Jelen je marketinško odločitev pojasnil z besedami: “Ugled našega podjetja moramo nenehno utrjevati.” Nova oprema ima 40-odsotni tržni delež na slovenskem trgu oblazinjenega pohištva, skoraj polovica tovrstnega slovenskega pohištva, ki se proda na tujem, je narejena v Slovenj Gradcu. “Z uspešnimi igrami prevaljskega moštva bomo prišli do odmevne reklame naših izdelkov. Seveda pri tem mislim na domači trg, kjer želimo našo prodajo še dvigniti. Skupaj z upravo in nogometaši želimo uvrstitev v ligi desetih, ker ne bi bil samo fantastičen športni uspeh, ampak tudi velik marketinški učinek Nove opreme in podlaga za nadaljnje sodelovanje,” je na predstavitvi novega pokrovitelja dejal direktor Filip Jelen. Na vprašanje, kolikšen je prispevek Nove opreme v blagajno kluba, odgovora ni bilo. Tako stari pokrovitelj Suvel, prav tako iz Slovenj Gradca, kot Nova oprema sta v imenu kluba, toda po neuradnih vesteh sta njuna finančna deleža različna. Kakorkoli že, Nova oprema Korotan Suvel se mora obdržati v prvoligaški konkurenci, kljub dvema večjima pokroviteljema pa prevaljski tabor še ni povsem rešil denarnih težav. Je pa bržkone res, da Nova oprema zagotavlja normalno preživetje sezone .Prve odigrane tekme z novim imenom nam dajejo slutiti, da bo temu res takoO Rok Tamše gXš)BS» Piše: ivo Mlakar BRONfiSTO ODLIČJE ZA ALEŠA GORZO Na Kopah so Z vožnjo smuka sklenili letošnje državno prvenstvo starejših dečkov in deklic v alpskih disciplinah, ki so ga morali zaradi slabih vremenskih razmer pripraviti v etapah. Na smukaški progi Kaštivnik se je pomerilo preko 100 mladih smučarjev in smučark. Pri deklicah je 1. mesto osvojila Anja Martinčevič iz mariborskega Branika, pri dečkih pa je k svojim številnim letošnjim uspehom dodal še enega Velenjčan Bernard Vajdič, ki nastopa v dresu celjskega Uniorja in prepričljivo zmagal tudi v smuku. Četrti je bil Črnjan Aleš Gorza. V kombinaciji slaloma, veleslaloma in smuka je osvojila naslov državne prvakinje Mariborčanka Maja Furek. pri dečkih pa je 1. mesto pripadlo Bernardu Vajdiču. Aleš Gorza je osvojil bronasto medaljo za odlično tretje mesto, sedemnajsti pa je bil Martin Ladinek iz Vuzenice. Ugodne snežne razmere so dopuščale organizatorjem SK Vuzenica, da je istega dne izjiel-jai še smuk za pokal Gorenjke. Najlviljša sta bila Daša Zupan iz Tržiča in znova Bernard Vajdič, medtem ko je bil najboljši koroški smučar tudi tokrat Aleš Gorza. CICIBANI ZA POKAL JAZBINE V organizaciji SK Črna, sekcije Jazbina, je bila v Jazbini pri Žerjavu prva veleslalomska tekma najmlajših smučarjev in smučark za pokal Jazbine. Tekmovanja, ki so ga vzorno pripravili tamkajšnji smučarski delavci, se je udeležilo 65 cicibanov in cicibank, letnikov 1984 in mlajših iz območja koroške regije. Poglejmo, kdo so bili najboljši : Med letniki 1984/85 sta pri deklicah zmagali Tina Erženičnik in Nina Pisnik z enakim časom, tretja pa je bila Maja Kogelnikt vse Fužinar). Pri dečkih je bil najhitrejši Andrej Hafner, drugi Urban Žaže (oba Fužinar), tretji pa Tonček Kričej iz Vuzenice, Med letniki 1986 in mlajšimi je pri deklicah 1. mesto osvojila Katja Planinc (Fužinar), druga je bila Nadja Kukovič, tretja pa Ana Kukovič (obe Vuzenica ). Še vrstni red pri dečkih: I. Bojan Trost, 2. Danijel Gašper (oba Jazbina), 3. Matic Jelen (Črna). TRETJI POGAČ, ČETRTI HAFNER Na Colteli je bila veleslalomska tekma cicibanov in cicibank za prvenstvo vzhodne regije Slovenije. Pri fantih je zmagal Nejc Lovec iz kluba Gozdnik Žalec, pred Boštjanom Pogačem iz Vuzenice in Andrejem Hafnerjem iz Fužimrja Ravne. Še uvrstitve ostalih koroških tekmovalcev: 4. Luka Zajc, 8. Anton Kričej (oba Vuzenica), 12. Vid Gjurin (Fužinar). Med deklicami si je prvo mesto prismučala Špela Volaj iz kluba Kum Dobovec, šesta je bila Tina Erženičnik, deseta pa Katja Vravnik (obe Fužinar). ŽIV ŽAV NA OŠVENU V organizaciji SK Fužinar je bilo na smučišču Ošven tekmovanje mladih smučarjev in smučark v veleslalomu za odprto prvenstvo Raven. Na Startu je bilo kar 160 tekmovalcev in tekmovalk iz klulx>v severovzhodne Slovenije, Uvrstitve najboljših in pa koroških smučarjev in smučark: Letniki 1984/85 - dečki; 1. Nejc Lovec Gozdnik Žalec, 2. Andrej Hafner Fužinar, 3- Boštjan Pogač, 4. Luka Zajc oba Vuzenica, 5- Vid Gjurin Fužinar, 7. Anton Kričej Vuzenica, lo. Boštjan Delalut Črna. Deklice: 1. Špela Volaj Kum Dobovec, 2. Ana Drev Velenje, 3- Daša Popenko Branik, 4. Tina Erženičnik, 7. Nina Pisnik, 8. Katja Vravnik, 9. Maja Kogelnik, lo. Jasna Rupnik (vse Fužinar). Letniki 1986/87 -dečki 1. Sašo Kotnik Fužinar, 2. Bojan Trost Jazbina, 3. Martin Pečnik, 5. Nejc Strojnik oba Fužinar. Deklice: 1. Tina Šmon, 2. Jasmin Aleksejev obe Branik, 3. Barbara Rupnik, 4. Tina Kolar, 5. Katja Planinc (vse Fužinar). Letniki 1988 in mlajši - dečki : 1. Tine Urnaut Fužinar, 2. Tadej Jevševar Kum, 3. Til Mlakar Fužinar, 4. Miha Emeršič Črna, 5. Marko Golob Mežica. Dekline 1. Tjaša Potočnik Fužinar, 2. Sara Stefanovič Rečica ob Savinji, 3. Špela Sklepič Fužinar, 4. Urška Kompan Črna, 5. Ana Bijol Vuzenica. BREZNIKARJE^ VI DVE ZLATI MEDALJI Na državnem prvenstvu za starejše dečke in deklice v Trbovljah se je od Fužinarjevih plavalcev in plavalk najbolj izkazala Lidija Breznikar, ki je med letniki 1983 osvojila prvi mesti na 100 in 200 ra prsno. Poleg dveh naslovov državne prvakinje si je Breznikarjeva priplavala še 4. in 6. mesto na 200 in 400 m mešano ter 11. mesto na 100 m hrbtno. Med letniki 1984 je Tanja Kumprej osvojila srebrni medalji v disciplini 100 in 200 m prsno ter bronasto na 200 m mešano, bila pa je Še 5- na 100 m hrbtno in 7, na 200 m prosto. ODBOJKARJI DOBA TRETJI Odbojkarji avstrijskega prvoligaša Doba, iz male vasice pri Pliberku, za katere nastopata tudi igralca iz Slovenije, Bojan Mlakar z Raven in Aleš Jerala z Bleda, trener pa je Branko Golob, so v letošnji končnici državnega prvenstva Avstrije pristali na 3-mestu. To je še vedno izjemno lep uspeli Dobljanov, ki pa so si pred prvenstvom postavili še višji cilj, uvrstiti se na prvo ali drugo mesto, kar bi jim omogočilo nastopanje v evropskih pokalnih tekmovanjih. To priložnost bodo pač morali iskati v prihodnji tekmovalni sezoni, v minuli so bili odbojkarji Union Ennsa na prvem in Transferja z Dunaja na drugem mestu še vedno premočni za Dobljane. DOBRA NATAŠA Na letošnjem svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah v kanadskem Tli under Bayu, je kot edina slovenska tekačica nastopila Nataša Lačen iz Črne. Z njenimi nastopi na tako uglednem tekmovanju smo lahko zadovoljni, saj je osvojila 33- mesto na prvi preizkušnji v teku na 15 km v klasični tehniki, nato pa bila ob koncu svetovnega prvenstva še boljša, 26. na 30 km v prosti tehniki. Slabše se je uvrstila le v tekaškem sprintu na 5 km v klasičnem slogu, kjer s 60. mestom in velikim zaostankom za zmagovalko Rusinjo Lariso Lazutino ni mogla biti zadovoljna. Naslednjega dne je Nataša osvojila še 48. mesto v zasledovalni tekmi na 10 km v klasičnem slogu. Letošnjo tekmovalno sezono je Nataša Lačen sklenila minuli vikend z nastopi na tekmah za svetovni pokal na JapphskemO KOROŠKI PLESNI KLUB KARMEN VABI V nedeljo, 9. aprila 1995, bo v Osnovni šoli Dravograd KvaliiìkBqjski plesni turnir v standardnih in latinskoameriških plesih za pionirje, mlajše mladince, starejše mladince in člane. Turnir bo potekal od 10. ure naprej ves dan. Vabimo vas, da pridete in vzpodbujate plesalce v njihovem ritmu. Preživite dan ob prijetni plesni glasbi in plesnih korakih nekoliko drugače. --------------------- Vaš Prepih UČIMO SE V NARAVI Učen«! tretjih in četrtih razredov OŠ Prežihovega Voranca smo v januarju pričeli s pohodniško dejavnostjo. Sestavili smo program pohodov in si začrtali okvirne termine. Konec januarja smo se sankali na Žerjavljah in Navrškem vrhu, februarja pa smo se skupaj z učenci iz OŠ Koroški jeklarji odpravili na Brinjevo goro in do Rakitnika. Lepo smo se imeli in zadovoljni smo. Predstavljamo vam nekaj utrinkov. SANKALI SMO SE Zbrali smo se pred šolo. Bila je lepa zimska sobota. Pred šolo je že čakala učiteljica Veronika Kotnik. Ko smo se vsi zbrali, smo odšli na Navrški vrh. Od tam smo se spustili s sankami do Žerjavelj. Tam smo se sankali in kepali. Ura je odbila dvanajst. Ko smo prišli nazaj na Navrški vrh, smo se peljali do kmeta Rebmika, kjer smo pili čaj. Potem smo se spustili nazaj do šole. Rok Plesec NA BRINJEVO GOROl Z učenci tretjega in četrtega razreda smo se zbrali pred pralnico. Z nami so šli tudi otroci iz OŠ Koroški jeklarji. Potem smo se odpravili. Šli smo čez železniški tir. Hodili smo po poteh in cestah. Avtomobilov nismo pogosto srečevali. Bližali smo se cerkvici na Brinjevi gori. Tam je rasel teloh. Pri cerkvici je vsak enkrat pozvonil. Odpravili smo se naprej po gozdni poti. Iz gozda smo prišli na travnik. Videli smo srno. Kmalu smo prišli do Rakitnika. Tam so nam postregli s čajem. Pred njihovo hišo je bil led in mi smo se drsali po njem. Pri njih imajo tudi vlečnico. Nazaj smo šli po drugi poti. Prispeli smo do tarzank in se na njih gugali. Na snegu smo delali prevale. Ko smo prišli do železniške proge, smo videli vlak. Na Ravnah smo se poslovili in vsak je utrujen, a zadovoljen odhitel proti domu. Marko Mavrič NA BRINJEVO GORO 2 V soboto ob pol devetih smo se zbrali pred pralnico. Odpravili smo se proti Brinjevi gori. Zraven so šli tudi učenci iz javorniške šole. Ko smo prišli do cerkvice, je vsak enkrat pozvonil. Potem smo se usedli po klopeh. Iz nahrbtnikov smo si vzeli čaj in sendviče. Po malici smo se odpravili proti Rakitniku. Tam je postavljen spomenik žrtvam iz 2. svetovne vojne. Potem smo se vrnili po drugi poti nazaj. Bil je zelo prijeten planinski izlet. Florijan Ovčar Mentorica Veronika Kotnik HIŠNI LJUBLJENČKI Veliko je o tej temi že bilo napisano. Otrok si zaželi mucka ali psička, željo izrazi pred rojstnim dnevom - in, dajte no, kdo bi bil tako trdosrčen, da mlademu nadobudnežu ne bi izpolnil želje? Na Javorniku je vsaj po videzu sodeč veliko takih izpoljnenih želja. In štirinožni prijateljčki znajo poskrbeti, da opozorijo nase tudi tiste stanovalce naselja, ki se zavedajo, da vsaka žival potrebuje kaj več kot le urico sprehoda na dan. Mucke in mucki ponoči prepevajo tako “ljubke pesmice”, da še tisti z najbolj trdnim spancem kolovratijo po stanovanju in iščejo predmete, ki bi jih mogli pogrešati in z njimi ciljajo v žive tarče. Če je ciljanje uspešno, se zadovoljno odpravijo k prekinjenemu počitku, ki pa ne traja več kot le nekaj minut. Tudi sanjati o tem, da boš po delovnem tednu v soboto malo dlje spal, ostaja le želja. Že pred sedmo se na rednem sprehodu zberejo lastniki (ali pa skrbniki po načelu hočeš-nočeš-moraš) in glasno kot na nogometni tekmi izmenjujejo izkušnje o vzgoji in trpljenju ob zgodnem vstajanju. Potem jo družno mahnejo proti javorniški šoli, kjer je dovolj grmovnic, da se psički “olajšajo”. Če je tam že preveč štirinožcev, istemu namenu služi bližnje otroško igrišče. Ve se, da psi zelo ubogajo svoje lastnike. V njihovem hov-hov jeziku se prične tudi njihov “razgovor". Lahko mi verjamete, da uprizorijo pravo medsebojno tekmovanje, kdo bo glasnejši. Po “mali nočni glasbi” torej tudi jutranja. Do tu vse lepo in prav. Razumeš, da imajo živali pač svoje navade in nuje. Toda, ko dopoldne v istem peskovniku, ki je bil že prej omenjen, zagledaš majhne otroke, ki se tam brezskrbno igrajo, te spreleti srh. Na pomlad večina stanovalcev organiziora pomladansko čiščenje okrog svojih blokov. In videti katerega v tem letu sprejet ustrezen zakon. Kot ustanova, ki deluje na področju dobrodelnosti, smo dolžni obveščati tudi javnost. In v skladu s tem smo podali tudi poročila o obdaritvah v medije. Ker pa želimo nuditi čim bolj popolno informacijo, bo najmanj enkrat letno zavod izdal časopis o svojem delovanju. Le tega bomo dostavili svojim strankam. Od samega začetka delovanja zavoda se srečujemo s problemom nepoznavanja takšnih ustanov in povezovanje našega dela z ustanovami in društvi, kamor mi po svoji dejavnosti ne sodimo. Kot samostojna pravna oseba, kar zavod VID nedvomno je, se popolnoma samostojno odloča o povezovanju in sodelovanju z drugimi pravnimi osebami, dmštvi in organizacijami, ki ravno tako delujejo na področju pomoči otrokom. Sredstva za svoje delovanje, ter iz tega izhajajoče izročene pomoči, zbira za v^ yipA 'yojio ifupttt ‘qnfjod ‘»yuvsaioau :yojio ..pXiuyo'ifSAnjj ujt/frnu :ofw3Wod apssaq zujzjv/q PO NAJNOVEJŠI TEHNOLOGI]! PROIZVAJAMO O BATERIJE BREZ VZDRŽEVANJA ZA ZAGON AVTOMOBILOV O BATERIJE SEKUNDARNEGA TIPA ZA HOBI PROGRAM O TRAKCUSKE BATERIJE Pg, NAMENJENE KOT VIR ENERGIJE ZA POGON VILIČARJEV IN DRUGIH DELOVNIH STROJEV # STACIONARNE BATERIJE - STABILNE IN PRENOSNE KOT REZERVNI VIR NAPAJANJA PRAVKAR VODIMO AKTIVNOSTI ZA PRIDOBITEV ISO STANDARDA 9001. NAŠE GESLO JE “VGRADI IN POZABI” Rovoma ,^kumulator$kih baterij MEŽICA rnepnovm OSICRgfi trgovcev in gostincev iz našega skladišča v Slovenj Gradcu: > prehrambeni izdelki > čistila, pralni praški, galanterija > alkoholne in brezalkoholne pijače MUfe DRAVOGRAD TRGOVINA NA VELIKO IN MALO p. O. Meža 17, 62370 Dravograd Telefon: (0602) 83-641 Skladišče v Slovenj Gradcu Kidričeva 8 MIOPRDVm OSIC&A iz naše ponudbe v lastnih poslovalnicah: > samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu > samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu > samopostrežna trgovina v Topolšici Tel.: (0602) 42-551, fax: 42-214 ZA NAŠE KUPCE NAČRTUJEMO MESEČNE PRODAJNE AKCUE TRADICIJA JE NAŠA GARANCIJA KOMPAS HO ■ , ** : VIC 1 ngwraiv^ \m mm fiaaaj® ■ _ I ■; -1 REE SHOPA NA HOEMCL IN VIČU - Delovni fri'- vsak dan od 8 do 21. Tel. Holmec: 31-888 Vii: 83-955 l'i'ksl .igaret, originalnih «kotskih in irskih whisfcy-jev. ameriških burbonov ser zlatnine in m Vasfibimo s NO PONUDBO: - športna oprema - SWATCH ure - brisače, kravate - parfomi - sladkarije in igrače za otroke TURISTIČNA DEJAVNOST ica denaija 4 . ...R..:% L . fiBJi vseh vrst avtomobilskih zavarovanj {tudi zelene karte ) t a\ sirijskega, nemškega in slovenskega prometnega davka turističnih arunlmaiev - potovanja doma in v tujino INSTVO cija na Holmcu je prejela posebno priznanje za urejenost in dobro postrežbo. inja, ki postreže tudi z žabjimi kraki in domačim vinom, je vsak prvi vikend v ■opestrena z dalmatinsko kuhinjo. - —~ VABLJENI BOUTIQUE PRIZMA Trg 4. Julija 43 DRAVOGRAD Tel.: 84 - 739 VELIKA PONUDBA unikatnega in ostalega nakita ZLATARNE CEUE - zamenjava starega zlata za izbrani novi nakit - kristalni in ostali izdelki iz stekla in keramike - stenske in ročne ure “LORENZ” - prodajna razstava preko 30-tih umetniških del - zobno zlato in dentalne legure Po vali želji pripravljamo darilne aranžmane, primerne za vsako priložnost GALERIJA PRIZMA Glavni Trg 29 | Slovenj Gradec Tel.: 42 - 861 lllinilllllllllllllllMIIIlIBBMMMMMMI 20 % POPUST ZA ZlAT NAKIT DODATNI GOTOVINSKI POPUST S% NAD 10.000 SIT -10% NAD20.000 STT